374 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Gosposka zbornica zbora državnega je v sejah preteklega tedna potrdila v zbornici poslancev sklenjeno domovinsko postavo, potrdila je dalje novo državno posojilo in da se Ogrom posodi 20 milijonov gold. Tudi tu so se potegovali nekteri gospodje za to, naj se jim dovoli vseh 30 milijonov, in zlasti grof Thun in knez Salm sta živo obžalovala, da se nesrečni deželi odbija polna pomoč, ki je tako silno potrebuje. Državni minister Schmerling nasvetuje, naj se posojilo Ogrom ne omeji strogo na 20 milijonov, ampak izreče, da se more dati več, ako bi se kazalo, da potrebe več zahtevajo; v tem smislu je obveljal dodatek k gori omenjenemu sklepu. Zbornica poslancev je pretresala pretekli teden stroške ministerstva dnarstve-nega in nekterih novih uradnij in je več peticij izročila dotičnim odsekom v prevdarek; najživejše besedovanje pa je bilo o pripomočku, ki naj ga država da novi železnici v Galicii, ki se ima narediti iz Levova v Crnovicein tako po hitri poti izhodnji del Galicije sklene z Bukovino. Stroški te železnice so prevdarjeni na 31 milijonov. Oglasila se je družba, ktera hoče narediti to železnico , ako ji je država porok, da bode kapital od 31 milijonov, ki ga vtakne v to napravo , ji nesel leto in dan po 5 in pol od 100'gold. čistega dohodka. Ako bi ji tedaj čisti dohodki vsako leto ne nesli 1 milijon in 600.000 gold., bi morala država dodajati, kolikor manjka. Odsek je svetoval, naj državni zbor to potrdi, kar drugače v sedanjih okoliščinah ne bo tukaj železnice, in je zagovarjal to državno pripomoč s tem, da ne le deželi doide po tej železnici velik dobiček, temuč tudi državi iz mnogih dnarstvenih, političnih in vojaških ozirov. Večina govornikov se je potegovala za ta nasvet, nekteri govorniki pa so ga krepko podirali, češ, da v take reči, ki so namenjene le v dobiček započetnikom, se državna kaša ne sme vtikati; če je železnica potrebna, bo tudi nesla itd. Naposled je bil sklep o tej zadevi odložen, ker se je nekdo drug (Albert Klein) ponudil, da hoče železnico narediti po pogodbah, ktere se pa morajo poprej prevdariti. — Zopet roma iz „Allg. Zeitg." pravlica po časnikih, da minister unanjih oprav grpf Rechberg odstopi in na mesto njegovo utegne priti sedanji deželni glavar v Galicii grof Mennsdorf. Dunajski časniki trdijo , da je to prazna govorica, ktera, če bi se vresničila, bi pomenila , da se Avstrija misli obrniti na polje ruske politike. — Sliši se, da deželni zbori se utegnejo začeti 15. januarja. — Zopet se govori, da velika razstava na Dunaji bode vendar leta 1866. — Deželni zbor štajarski je zahteval od državnega ministerstva^ naj že zdaj državnemu zboru predloži postavo za šolske zadeve, da deželni zbori potem vejo, ka-košno oblast imajo do ljudskih, realnih in gimnazijskih šol. Ministerstvo je odgovorilo, da to ne more biti, dokler niso soseske in politične gosposke vredjene. — 15. dne t. m. so v Gradcu slovesno odprli popolno vseučilišče; državni minister je prišel sam k tej slovesnosti. -- Mestni du naj s ki odbor po večini glasov ni hotel sprejeti milodara, ki mu ga je Garibaldi že davnej poslal za nesrečnike po lanski povodnji. — Dr. K lun o v zemljopis avstrijanskega cesarstva (das Kaiserthum Oesterreich) je prišel na dan že v drugem natisu, — očitno znamenje, da je knjiga ta res dobra. — „Pozor" zagrebški je zavoljo 6 sestavkov zapleten v tiskarne pravde. — Se zmiraj nosi Napoleonov kongres zvonec po časnikih, kteri pretresajo zdaj tudi pisma, v kterih cesar vabi posamne vladarje v ta zbor; vse je neki povabil razun manjših nemških vladarjev, pa tudi sultana turškega in kralja grškega ne, ker nista zapopadena v pogodbe od leta 1815. Napoleon hoče kongres imeti v Parizu, tako sjajni kakor je uni pred 48 leti bil na Dunaji; da bi pa prišli prav vsi vladarji osebno, ne zahteva. Sliši se, da avstrijanska in an-gležka vlada hočete poprej izvediti program, to je, zapopadek tistih reči, ki se imajo obravnovati v zboru. Vlada italijanska pa veselja poskakuje o Napoleonovem kongresu in svojo premakljivo narodno stražo že oboro-žuje. — Ruske armade se veliko zbira na meji Mol-dave in Vlahije. — Govori se, da ruski car hoče razglasiti oklic do svojih podložnih in v državnem zboru petrogradskem razložiti prihodnjo svojo politiko. — Pretekle dni se je več državnih zborov začelo, namreč pruski, saksonski in belgiski; vsi zbori so se začeli z kraljevimi ogovori, o kterih pa ni nič posebnega razun tega, kar govor pruskega kralja pravi, da na vsaki način zahteva, da zbor dovoli vladi, kar terja o armadnih zadevah; utegne pa to zopet spodtikljej temu novemu zboru biti, kakor je bil prejšnemu.