Stev. 20. Ptuj, 18. maja 1956 Letnik ix. Gla^silo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 Telefon Ibii, N^B Ptuj š;tev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Naša skrb za strokovne kadre Za vsalso dnržbo, ki se izvija iz gospodarske in kultiu-ne za- ostalosti, so kadri ena izmed osnovnih vprašanj. Tako je še tudi pri nas v Jugoslaviji zelo resno vprašanje strokovnih ka- drov na najrazličnejših področ- jiii gospodarskega, kulttirno prosvetnega, zdravstvenega in drugega delovanja. Naša ljud- ska oblast je zato od vsega za- četka posvečala vprašanju si- st«natičnega vzgajanja novih strokovnih kadrov mnogo pozor- nosti, in skrbi. O tem nam go- vorijo številke o. vrsti novih strokovnih šol, ki smo jih po osvoboditvi tLstanovili, o razši- ritvi starih šol in izredno moč- nem povečanju števila učencev v vseh strokovnih šolah od va- jenskih pa do univerze. Poleg skrbi za razširitev mreže stro- kovnih sol je ljudska oblast I>oskrbela tudi materialna sred- .stva, s katerimi v obliki štipen- dij ix«naga mladini pri študiju. Vsakoletna sredstva, Ici smo jilj po osvoboditvi dajali za štipendije, gTedo v stotine mi- lijonov dinarjev. Marsikatere- rrm mlademu človeku je bila tako dana možnost, da se izšola in si pridobi strokovno znanje. Tudi v ptujskem okraju smo vsa leta po osvoboditvi dajali sorazmerno visoke vsote v obli- ki štipendij in socialnih pod- por. Nekaj teh sredstev je bilo vsako leto v okrajnem prora- čauu. nekaj pa so dajala tudi razna podjetja in ustanove, lani' je izšel zvezni zakon o štipendijah, ki ureja to vpraSa- nje enotno za celotno Jugosla- vijo. Na osnovi tega zakona je okrajni ljudski odbor ustanovil s-klad za štipendijo in imenoval posebno komisijo, ki ta sklad upravlja in podeljuje štipendi- je. Komisija je razpisala, po predhodnem posvetovanju s prizadetimi, za katere stroke so na razpolago štipendije. Po tem razpisu in prijavah jc 'komi-sija podeljevala štipendije, sklepa- la s štipendisti pogodbe in odo- bravala podpore. Komisija za štipendiji! pri okrajnem ljudskem ocUkuu ima doslej pregled nad štipendiran- ci visokih, srednjih strokovnih šol ter višjih gimnazij. Štipen- dije učencev vajen.skih šol pa podeljujejo občinski ljudski od- bori. Štipendije za visokošoice Po trenutnem stanju daje komisija za štipendije pri oicr. ljudskem odboru mesečno de- narno pomoč 74. študentom vi- sokih šol. Od tega .je sklenila pogodbo z 58. študenti, 16. pa so odobrene samo mesečne podpore. Tako n. pr. imamo sklenjene pogodbe s 13. študen- ti medicine, 7, veterinarji, 7. pravniki. 6. agronomi itd. Ko- misija je pri podeljevanju šti- pendij dajala prednost visoko- šolcem domačinom in pri tem upoštevala socialne razmere in mnenje ptujskega alcademskega kluba. Mesečne denarne podpo- re se gibljejo od 1500 do 6000 dinarjev in znašajo skupno .me- sečno 300.000 dinarjev. Po so- cialnem sestavu .so štipendiran- ci visokih šol: delavci 10, name- ščenci 36, obrtniki 7, kmetje 21. Ta pregled nam kaže, da je so- razmerje med študenti, ki izha- jajo iz delavsldh vrst in onimi iz uslužbenskih družin močno v prid nameščencem in bo zato komisija v prihodnje stremela za tem, da s sistematičnim T.smerjevanjem dvigne število študentov iz delavskih družin. Samo za štipendije visokošol- cem bo v letu 195(5 potrebnih nad 4 milijone dinarjev. Na srednjih šolah imamo tre- nutno ]29 dijakov, Ici jim ko- misija daje mesečne štipendije. Od tega jih je največ na učite- ljišču, kjer jih je 42, na tehnič- ni srednji šoli 21, na višjili gimnazijah 19, na srednji Izme- ti j ski šoli 6 itd. Po .socialnem sestavu izhajajo ti dijaki iz družin delavcev 44, nameščen- cev 39, kmetov .38 in obrtnikov 8. Tu vidimo, da je socialni se- stav dijakov mnogo realnejši in bolj ustreza dejanski struk- turi prebivalstva našega okra.ja. Vendar tudi tu po odstotku -^i- iaki iz nameščenskih družin močno prednjačijo. Me.sečno iz- plao-ije komisija tem štipendi- rancem skupno 360.600 dinar- jev štipendij. Po tem bo torej za leto 1956 tudi za štipendije srednješolcev potrebnih nad 4 milijone dinarjev sredstev. Skupno bo torej samo okrajni ljudski odbor v letu 1956 dal okrog 9 milijonov dinarjev za pomoč pri študiju mladih stro- kovnih kadrov. Ti podatki nam zgovorno pn- čajo, kako tudi v našem okra- ju daje družba letno visoke vsote, da bi tako omogočila mladim in nadarjenim ljudem, da se izšolajo in postanejo do- bri strokovnjaki. S sistemoni štipendiranja in pogodbami pa si istočasno naša družba za- gotavlja dotok novih strokov- nih kadrov, ki jih več ali manj na vseh področjih nujno rabimo. Štipendiranje bodočih kmetijskih strokovnjakov Ko je predsednik sveta za šolstvo pri OLO na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora med drugim poročal tudi o delu komisije za podeljevanje šti- pendij, se je o tem razvila raz- prava, ki je med drugimi pro- blemi polčazala tudi na pro- blem štipendiranja kmetijskih strokovnjakov. Ob tem vpraša- nju so bili odborniki okrajnega ljudskega odbora mnenja, da je prav, da za kmetijske strokov- njake skrbijo naša kmetijska gospodarstva in kmetijske za-«" druge, ki jim teh strokovnja- kov primanjkuje. Trenutno šti- pendira okraini ljudski odbor G visokošolcev na asronomski fakulteti in prav toliko dijalrov na srednji kmetijski šoli. Okr. ljudski odbor je bil mnenja, da naj te štipendiste takoj prevza- mejo KZ in KG. Zato bo komi- .'^ija v prihodnjih dneh sklicala posvet s prizadetimi in štipen- '(i.ste-kmctijce odstopUa v na- daljnjo štipendiranje KZ in KG. Upamo, da bodo imenovani ptvar pravilno razumeli, sa.i ivizpolagajo danes mnoga naša posestva e primernimi denarni- mi sredstvi, a istočasno nepre- stano ugotavljamo, da imamo na teh velikih kmetijskih obra- tih samo po enega, največ po dva kmetij.ska strokovnjaka. Pi-av tako kmetijske zadruge nimajo strokovno sposobnih upravnikov. Nekaj misli ob občnem zboru KZ Cirkovci Ko ste se pdLJaOi z vlaikom od Pragerskega proti Ptuju in je 'v^š pogled drsel po ravnih cir- kovških poljih, niste mogli pre- zreti marljivih mož in žena, ki od jutranjega svita pa v večerni mrak obdelujejo svoje njive. Vaš zaključek je vsekaikor mo- ral biti tak, da so ta polja na- ravnosti ideaina za podjedelsiko proizvodn.jo in da so fi Ijudije neutrudljivo pridni poljedelci. Niste se zmotili, sao ii&am. je res tako. Gotovo ste pomdsliiii todi na to. da kmetijska zadruga v ta- •^h pK^jih prav lahko in uspešno deluje, to pa na žalost ni res, vsaj v celota ne KZ Cir-kovce zajema področje bivše občine Cirkovoe razen Si- ke?. Na tem območ.ju je okrog 360 kmečkih gespodaistev, od teh pa je včlanijaiih v KZ sa- mo 195 ali 54 odst Že odstotek včlanjenih gospodairstev nam pove, da zadružno gibanje m pognalo kdo ve kako globokih korenin, zato tudi ni čudno, oe se je letošnjega občnega zbora, ki je btil pretekio nedeljo, ude- ležiilo le okrog 80 članov ali bo- rih 40 odstotkov. 2iakaj tako sJatoo zaimmanje za kmetijsko zadrugo? — Go- tovo ne brez VTTcIkov. Vzrokov je piraiv gotovo več in eden od njih je v tem, da je trgovska dejaviKJst v prejšnjih letih iz- kazovala samo zgubo in to iz- ključno po krl\''di neodgovornih IgudS v vodstvu zadruge. Se važ- nejši razlog pa je, da so po- speševalni odseki spali, čeprav je na primer povprečna letna mlečnost krav molznic le okrog 1000 litrov, čeprav helctarsfci donosi poljedefefcjh kultur — tud4 krompirja, ki ga je največ — ne morejo zadovoljiti napred- nega kmetovalca itd. To so ^.\^ri o katerih bi ime- li poKi:;e5evalnd odseki kaj raz- mišljati in kjer se da tudi z malimi sredsUn marsikaj ure- diti. Tvidi dosedanoi upra\'ni odbor občnemu zboru ni mogel poro- čati o kakih večjih utipehih na tem področju. Res mu je treba priznati, da je odpravil s^labosti v trgo\-ini in odkupu, saj je tr- govsko ix>slovanje prineslo okrog milijon 400 tisoč dinarjev do- bička. Tudi o poapeševalni vlo- gi zadruge je razpravljal in iz- detl-ai sicer sikromen toda stva- ren delovni program za leto 1956. kn pa je doslej ostal v glavnem samo na papirju, ker je pač tako, da tudi naijboljši plan TOČ ne koristi, če se ne ve, kdo naj organimra to ali ono. Po vsem tem .ie razumljivo, da od zadružnikov ni mogoče pričakovati kdo ve kakega iiav- dušenja za zadrug in njen občni zibor. Prav tako je ra- iiumljivo, da tako zadržanje za- družnih članov ne vpiliva Taivao spo(dbudno na upravni odbor, toda vedeti je treba, da nekdo mora prebiti led, in to moiraoo stoTTiti i^avni odbori in pospe- ševaikd odseki. Da je to mogo- če, so dokazale sredica, ormo- ška in muT^etinska zadruga. Seveda ni mogoče trditi, da cirjcovški kmetje niso privrženi staremu — za^ostalemu načinu kmetovanja in le neradi spreje- majo novotarije (kot povsod), vendai- n.jahova izredna marljii- vost in delavnost jamči, da se bodo lotili tudi takih stvari fcot je sušenje sena na svedsikih jez- decih, sajenje kolerabe in kr- milnega ohrovta namesto bele repe. Več zemlje bodo zasejjali z deteljami, sejali samo porizku- šena semena, nabavili modeme stroje, tudi težke za zadrug in tako dalje, če bodo znali pospe- ševalni odseki prinesti te novo- tarije bliže — v same Cirikoiv- ce. Ta naloga m lahka, toda 7. resno piizadevnostijo upravnega odbora in s podporo vaških oav ganizadj Socialističine zveze, bo- do stvari prav gotovo stekip rv- pravi poti. Okrajni ljudski odbor Ptu.i VSEM ODBORNIKOM OKRAJ- NEGA ZBORA IN ZBORA PKOIZVA.TAIX^EV OKRA,INE. GA LJUDSKEGA ODBORA PTUJ ZADEVA: Seja OLO Po 83. členu zakona o okraj- nih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev 25/52) in 23., 25. in 27, člena statuta okraja Ptuj SKLICUJEM 9. skupno sejo obeh zborov OIX> ter 9. sejo Okrajnega zbora, in 1«. sejo Zbora proizvajalcev OLO Ptiij za ponedel^k, dne Zi. maja 1956, ob 8. mi v sejni dvorani OLO Ptoj. Predlog dnevnega reda za skupno sejo obeh zborov: 1. Poročilo predsednika OLO o delu OLO; 2. Poročilo tajnika OLO o de- lu upravnih organov OLO; 3. Predlog sklepa o razrešitvi sodnika Okrajnega sodišča v Ptuju; 4. Predlog sklepa o izvolitvi komisije za izračun narod- nega dohodka iz kmetijstva; 5. Predlog sklepa o izvolitvi komisije za obračun dohod- kov privatnega sekUsrja obrti; 6. Razno. Obenem predlagam, da na skupni seji poslušarrio še ute- meljitev družbenega plana in proračuncL, ki ga zbora obrav- navata na ločenih sejah. Predlog dnevnega reda ločenih sej: 1. Predlog družbenega plana za leto 1956; 2. Predlog proraičuna za leto 1956; 3. Predle^ 5?klepa o spremem- bah in dopolnitvah statuta okraja Ptuj; 4. Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa za leto 1954. Samo zbor proizvajalcev-. 1. Predlog sklepa o potrditvi sklepa Obč. LO Ptuj o zni- žanju stopnje amortizacije za Avtokaroserijo Ptuj; 2. Potrditev zaključnih raču- nov gospodarskih organiza- cij (kolikor bo čas tO dopu- Predsednik OLO ^ Jože Tramsek Cesta Paslike—Cirkuiane izročena prometu V soboto, 12. t. m,, je bila v Brezovcu v Halozah otvoritev na novo zgrajene ceste Pestike- Cirkulane, dolge nad 2 in pol km, ki je velikega pomena za- radi povezave tega dela Haloz z ostalim cestnim omrežjem v Halozah in na kateri je možen avtomobilski promet. Ta cesta pa je .še važna zato, ker je mo- goče priti z vsakim vozilom i/. Zavrča preko Cirkulan in Le- skovca v Ptuj in obratno. Zgra- jena oziroma rekonstruirana je bila iz sredstev (nad 4 milijone din), ki so se lani zbrala v fond za pomoč po toči upostošenim Halozam. V soboto popoldne, ll t m. so se zbrali v Brezovcu delavci in vodstvo ptujske Cestne upra- ve z ing. tov. Tonejcem na če- lu, ki so gradili to cesto, re- publiški poslanec tov. Miro Bračič, predsednik občine tov. Franc Belšak in lepo število do- mačinov, ki ao prisostvovali otvoritvi te ceste. V svojih go- vorih so tov. Bračič, Belšak in Stumberger poudarili pomen nove ceste za ta del Haloz, skrb l^Kiske oblasti za tesnejšo po- vezavo Haloz s svetom in pri- zadevanje haloškega prebival- stva, da bi se vsakikrat načrti, za katere 540 zbrana sredstva, čimprei m čimbolje izvedli. Domačin tov. Jurij Rihtarič. ki ga je predsednik občine Bori tov. Belšak posebej pohvalil glede na to, da je brezplačno odstopil velik kos svoje zemlje za to cesto, je poudaril, da se je o tej cesti pred in med voj- no samo govorilo, nekaj meri- lo, zgradili pa smo jo sedaj v novi Jugo.slaviji. Tov. Rihtarič je tudi poudaril, da je vrednost tega predela Haloz glede na to novo cesto neprimerno večja, ko je bilo težko spravljati pri- delke ravno zaradi slabe cesto. Trak čez cesto je prerezal predsednik občine tov. Belšak Prane, nakar je pet avtomobi- lov ptujske Cestne uprave za- peljalo na hrib Iznad Rihtari- čeve hiše je plapolala zastava Pri njej, do katere je prvič pripeljal avto, .se je zbralo pri .slovesnosti mlado in .<>taro in se veselilo ob domači godbi tega važnega dogodka pozno v noč. J. V. Ptujski ..turistični leden" in n«egov progmm Tudi letoe je sklenilo organi- zirati OTD v Ptuju svoj Turi- stični teden, ki naj bi piri Ptuj- čariih poživil zanimanje za to panogo gospoda rsike delavnosti, hicrati pa pokav.al, kako je naše mesito napredovalo v tem pogle- du v primerjavi z lansik^ le- tom. Letošnji program Turistične- ga tedna, ki bo od 3. do 10. juffiija, bo zelo bogat in pester. Razen ti-adicionalne veselice bo v tem tednu tudi literamo-glas- beni večer, gledališka predsta- va, predavanje, turis.ti)čni filmi in podobno. Ob vsem tem pa se jc odločil odbor OTD, da bo tudi letos izvedel nagrajevanje najbolje opremljenih lokalov, izložb in oken. X3pamo, da ne bo nobenega tr- govskega lokala, ki ne bi so- deloval pri nagradnem natečaju OTD ter v tem tednu poskusil asdelovati z okusno urejenimi lokali ter izložbami. Prav tako pa pričakuje odbor OTD, da ne bo nobenega privatnika, ki ne bi v tem tednu poskušal čim okusnetše okrasiti svoiih oken s cvetlicami ter olepšati zuna- nji videz našega mesta v letoš- njem TX>letiu. Prepričani smo, da bodo našli Ptuičani pri tej '■z\'edbi do^rfi oi-i^inalnih domi- slekov in. da bo imela nagraje- valna komisija OTD v Turistič- nem tednu mnogo del=i in skrbi pireden se bo lahko odločila, k'^- mu naj podeli nagrado. Opozorlo uredništva Obveščamo bralce Ptujskega tednika, da blitičen dvig članstva. 5. I>vig storilnosti dela. 6. Skrb za mladino. 7. Politična vzgoja članov ko- lektiva. 8. Pomoč kulturnim in teles- novzgojnim organizacijam. 9. Skrb za izvajanje tarifne politike v podjetjih. 10. Pravilno izvajanje kadrov- .ske politike. 11. Sodelovanje podružnic z vodstvi podjetij in organi DS in UO. 12. Tolmačenje družbenega plana. 13. Skrb za pravilno izvaja- nje pravilnika o higiensko teh- nični zaščiti. 14. Udeležba članov upravnih odborov podružnic na sejah in raznih sestankih. Kolikor bodo sindikalne po- družnice tekmovanje sprejele, bi napovedali tekmovanje v istih točkah občinskim sindikalnim svetom v Celju. Murski Soboti in sindikalnim podružnicam na področju ptujskega okraja. 2 PTUJ, 18. MAJA 1956 Premalo obrtnih delavnic Z zbcra Okrajne obrtne zbornice v nedeljo 13. maja t 1., Je Okrajna obrtna zbornica v Ptu- ju podala obračun svojega de- la in dela obrtništva v ptuj- skem okraju v zadnjih desetih letih. Poročilo upravnega odbora je oilo zelo obširno, saj je zaje- malo delo obrtništva zadnjih 10 let, njegovih stanovskih orga- nizacij, posebno pa delovanje zbornice od njene ustanovitve dalje. Poseben poudarek je bil na vpraianju vajencev in vzgoji obrtniških kadrov. Zbornica je glede tega v obdobju svojega de- lovanja precej storila, zato tu- di uspehi niso izostali. Kljub temu, da sc število vajencev vcadnja leta vedno veča, se opa- ža, da imajo podeželski obrtni- ki vsako leto manj vajencev. To je precejšnja ovira za vklju- čevanje mladine v obrt, ker se oddaljenejši vajenci tudi zaradi SnuJtnih razmer pri obrtnikih v gospodarskih središčih okraja ne morejo vključiti. Da se bo to vprašanje začelo pravilneje reševati, je ena prvih nalog novoustanovljenih zborničnih pododborov na sedežih občin. Vajensko šolstvo se je prva leta po osvoboditvi borilo z vrsto težav. Prvotno je bilo v ola-aju pet vajenskih šol, od teh so bile pozneje tri ukinjene od- nosno združene z vajensko šolo ra2aiih strok v Ptuju. Učni u^)ehi na obeh vajenskih šolah so iz leta v leto boljši. Vajen- ske šole imajo redno sestanke s starši vajencev in učnimi mojstri V naslednjem šolskem letu bo vajenska šola za razne stroke pričela s sestanki s star- ši, mojstri in pomočniki, ki z vajenci delajo v delavnicah, s katerinu se bodo obravnavala vsa vzgojna ^^rašanja vajen- cev. V Halozah in Slovenskih goricah je premalo obrtnih delavnic Iz statističnih podatkov je bi- lo razvidno, da je obrtništvo v okraju precej močno, saj pride en obrat na 179 prebivalcev, ena delovna sila pa na 67 pre- bivalcev. S tem pa ni rečeno, da obrtniška mreža za potrebe prebivalstva zadošča. Precejšen predel Haloz in Slovenskih go- ric inaa zelo malo obrtnih de- lavnic, posebno takih strok, ki bi za te predele prišle posebno v pošte v. To so sodarske, kova- ške in kolarske delavnice. Skon- centriranost obrtnih obratov in delavnic v nekaj občinah inpo- raanjkaaije teh v vseh ostalih jM^elih, je dalo zbornici misli- ti in je ta že pričela z izdelavo načrtov za nadaljnji razvoj criJrti po občinah. Ti načrti bo- do letos izdelani in s potrebni- mi analizami ter pokazatelji dostavljeni vsem občinskim ljudskim odborcKn. Za potrebe okraja pa bo nujno ustanoviti optično delavnico, galvanizaci- jo, puškarstvo In še ntkatere druge. Te delavnice so potreb- ne ne samo zaradi proizvodnih potreb, temveč zaradi vzgoje novih kadrov, ki jih no pri- manjkuje samo v lokalnem, temveč tudi v širšem merilu. Za izpopolnitev obrtniške mre- že je v celoti potrebno ustano- viti 108 obrtnih delavnic, v ka- terih bi se zaposlilo nadaljnjih 222 kvalificiranih delavcev. Za- radi starosti privatnih obrtni- kov, ki bodo v doglednem času obrtno dejavnost opustili, bo potrebno nadomestiti 77 obrt- nih delavnic. Investicijska sred- stva, ki so bila do sedaj v te svrhe vložena, so bila vsekakor premajhna Poseben problem v obrtnih obratih pa so zastarela osnovna sredstva, kar ne vpli- va ugodno na proizvodnjo In storilnost in na cene obrtni- škim izdelkom in uslugam. Le- tošnji družbeni plan okraja in občinskih ljudskih odborov pa predvideva precejšnja sredstva tudi v te namene. Preskrba obrtništva z mate- rialom je tudi precejšen pro- blem. Po ukinitvi ONPZ v Ptu- ju, ki je dobro delovala, so v preskibi nastali zastoji in je zaradi tega zbornica že ustano- vila pripravljalni odbor, ki naj prouči pogoje za ponovno usta- novitev zadruge ali trgovine, ki bo preskrbovala obrtništvo s potrebnim materialom. Poroči- lo je nadalje zajemalo vrsto drugih aktualnih vprašanj obr- ti, kot so cene obrtniških izdel- kov, tarifno politiko v obrti, samoupravljanje, vprašanje hi- giensko-tehnične zaščite, šuš- marstva itd. Zbornični pododbori pri občinah z ustanavljanjem zborničnih pododborov je zbornica pričela takoj, ko je dobila tozadevna navodila. Pododbori so izvolje- ni in konstituirani v petih ob- činah, v eni občini so bile iz- vedene samo volitve, v ostalih štirih i>a bodo v kratkem času. Občni zbor je sprejel in potrdil pravila za vse pododbore. Za člane pododborov, ki bodo vo- dili administrativna dela, pri- pravlja zbornica kratek semi- nar. Po poročihh je bila živahna razprava, v kateri so sodelovali delegati vseh sektorjev in pri- sotni gostje. Predsednik OLO Ptuj tov. Tramšek je izjavil, da je zbornica v letih svojega de- lovanja v korist razvoja obrt- ništva mnogo storila. Pozdravil je delegate, ki so pred njim razpravljali o obrtniških pro- blemih. OLO in občinski ljud- ski odbori gledajo nadaljnji razvoj obrti pri nas z gledi- šča splošnega dviga življenjske ravni, zato je treba skrbeti za njen uspešen razvoj. Da se pa pri tem pojavljajo razne teža- ve, je razumljivo in moramo s tem tudi računati. Za razvoj obrti v ptujskem okraju je OLO do sedaj investiral precejšnja sredstva ter je v Sloveniji v tem pogledu na enem prvih mest. Tudi v letošnjem družbe- nem planu OLO in občinskih ljudskih odborov so predvidena precejšnja sredstva za gospo- darske investicije, od katerih dobi precejšen delež obrtništvo. V svojem nadaljnjem izvajanju se je tov. Tramšek dotaknil vprašanja obdavčevanja starih obrtnikov privatnega sektorja, problemov socialističnih obrt- nih obratov in njih poslovanja z NB. šušmarstva Itd. Po razpravi so bili sprejeti sklepi in načrt dela za letoš- nje leto. Delegati so izglasovali sklep, da se ustanovi pri zbor- nici socialno zavarovanje pri- vatnih obrtnikov. Odbor, ki je bil postavljen že prej, bo pri- čel takoj s tozadevnimi pripra- vami. Po občnem zboru sc je novo- izvoljeni odbor konstituiral. Za predsednika zbornice jo bil iz- voljen tovariš Vrbnjak Jože, upravnik krojaškega podjetja »Moda« v Ptuju, za podpred- sednika pa tov llec Jože, me- hanik iz Ptuja. Kmetovalcem ptujskega okraja v vednost Kmetijsko poskusni in kon- trolni zavod Slovenije želi po svojih kmetijskih strokovnja- kih v naslednjih tedn'h začeti s tako imenovanim kartiranjem, kar bo služilo za izdelavo pe- doloških kart. Terensko delo bo trajalo več tednov. Kemijska in fizikalna analiza vzet'h vzorcev tal iz profilov bo pa izvršena pozneje. To delo naših kmetij- skih strokovnjakov je brez dvoma zelo važno. Je to pospe- ševalna naloga za melioracijo kmetij«k'h površin (ureditev vodnega stanja, smotrnejša upo- raba umetnih gnojil itd,). Služi pa tudi za izdelavo pedolašklh elaboratov pri obnovi sadjar- stva in vinogradništva. Elabo- rati Za obnovo kakor tudi za melioracijska dela se izdelajo na osnovi terenske in laborato- rijske raziskave tal. Ti i>edolo- ški ali tloznanstveni elaborati pa služijo kot osnova za stro- kovno delo, zraven tega pa so potrebni v svrho odobritve in- vesticijskih kreditov za obnovo. Kmetovalci! Ko bodo te dni začeli kmetijski strokovnjaki na terenu s svoj'm delom, jim po- magajte pri delu. Ing. Zoreč Egon Tekmovan'e v traktorskem Oian'u Z ozirom na predpriprave za IV. okrajno gospodarsko raz- stavo v Ptuju so v sosednih okrajih v teku razna tekmova- nja in demonstracije kmetij- skih strojev. Za ptujski okraj bodo tekme v traktorskem oranju v nede- ljo, dne 20. maja 1956 po slede- čem razporedu: ob 8. uri zjutraj zbirališče traktorjev pred OZZ Ptuj, ob 8.30 tehnični pregled trak- torjev, ob 9. uri parada na tekmo- valni prostor, ob 9.30 začetek tekmovanja na poses1;vu KG Ptuj. DruMvo kmetijislkih traktori- stov in strojnikov je izbralo najboljše traktoriste, ki bodo tekmovali s traktorji >>Steyr«: KZ Muretinci, Kelenc Stanko; KZ Markovci, Belšak Janez, KZ Lovrenc, Murko Ignac; KZ Tumišče. Sok Jože; KZ Obrcž. Tomažič Vlado; K Z Pod- gorci. Ven ta Janez; KZ Ptuj, Petek Branko; K Z Moškanici, Prolog Alojz; KG Središče, Ju- ranko Franc; KG Sobetin«, I Strelec Alojz; KG Tumišče, Ose- . njak Rudi; KG Domava, Ciglar i Janez; KG Kidričevo, Plavčak ■ Jernej; KG Starše, Strafeda - Marko. Tekmovanje v oranju ima na- i men prikazati prednost stroj- ■ nega dela ob vsestranskem ob- • vladan.ju tehnike pred ročno- vprežnim obdelovanjem. ! Komisija bo ocenjevala vsa- kega posameznega tekmovalca. ■ Trije najboljši tokmr>valci bodo nagrajeni in določeni za repu- • pliško tekmovanje. V primeru slabega vremena I bo tekmovanje naslednjo nede- ljo ob tistem času. V. L. . Ob^nski Lfudsk! odbor Ptuj ; Po 134. členu Zakona o občin- skih ljudskih odborih in 102. ter 123. člena statuta ter sklepa Ob- , činskega ljudskega odbora Ptud sklicujem Zbore volivcev na območju Ob- činskega ljudskega odbora Ptu* za naslednja območja: 18. maja 1956 (petek) ob 19. uri v kino dvorani Kidričevo za naselja: Apače, Gerečja vas, Kidričevo, Kungota in Njiver- oe. 19. maja 1956 (sobota) ob 19. turi v prosvetni dvorani na Haj- dini za naselja: Slovenja vas, Hajdoše, Skorba, Zg. in Sp. Haj- dina in Draženci. 20. maja 1956 (nedelja) ob 8. uri v šoli IJ^arkovci za naselja: Markovci, Nova vas in Zabovci 20. maja 1956 (nedelja) ob 8. uri v prosvetni dvorani v Star- šah Za naselja: Starec, Zlatolič- je, Prepoije in Tmiče. 20. maja 1956 (nedelja) ob 15. uri v Zadružnem domu Rogoz- nica za naselja: Domava, Pad- nje, Sp. Velovlek, Kicar, Pod- vinci, Spuhlja, Rogoznica, No- va vas in 2abjak. 20. maja 1956 (nedelja) ob 15. uri v šoli Grajena za naselja: Grajena, Krčevina (celotna), Grajenščak, Vumpah in Mestni vrh. 21. maja 195G (ponedeljek) ob 19. uri kinodvorana v Ptuiu za mesto Ptuj, Krčevino. Stiiiki, Rabeljčjo vas, Vičavo, Orešje, Budino, Brstje in Tumišče. DNEVNI RED: • "i. Izvolitev delovnega pred- sedstva; 2. Izvolitev zapisnikarja in 2 overiteljev; 3. Razlaga in obravnaN^a pred- loga družbenega plana občine Ptuj za leto 1956; 4. Razlaga in obravnava pred- loga proračuna občine Ptuj za leto 1956; 5. Razno. Ptuj. 86. maja 1956 Predsednik Obč. LO Ptuj Janko Vogrrinee, 1. r. Občinski Ljudski odbor Ptuj Po 95. členu, 1 točke Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) sklicujem 12. sejo Občinskega ljudskega odbora Ptuj, v četrtek, 24. maja 1956. ob 15. uri v občinski sejni dvorani. Ptuj. 16. maja 1956 Pi-edsednik Obč. LO Ptuj Jahko Vogrinec, 1. r. Olepševalno-turističiio društvo v preteklem letu Ptujsko Olepševalno turistič- no društvo obstaja že od leta 1953 ter ga je zato prištevati med mlajša tovrstna društva v Sloveniji. Kljub temu pa je de- lo in njegovi uspehi v olepše- valni in propagandni sekciji za olepšavo ptujskega mesta in za razvoj turizma v Ptuju velike- ga pomena. Propagandna sekcija je v pre- teklem letu napravila velik ko- rak naprej s tem, da je objavi- la v časopisju vrsto člankov o ureditvi in ohranitvi slovenske vasi, o delu društva, o olepše- vanju mesta in njegove okoli- ce, o možnostih prenočevanja v Ptuju, o graditvi novega hotela in sodobnega gostinskega loka- la, o ureditvi kavarne, o okra- se vanju oken s cvetjem itd. Društvo kot celota je organi- ziralo »Turistični teden«, ki je obsegal razne gledališke in druge prireditve nagradilo naj- lepše urejene izložbe in naj- boljše urejena gostišča, da bi tudi v bodoče posvečala vso svojo skrb čim boljši postrežbi. Propagandna sekcija je pri- čela v tem obdobju z akcijo za izdajo turističnega prospekta in vodnika za Ptuj in okolico. Prospekt je že tiskan in na raz- polago domačim in tujim turi- stom. V tem pogledu gre naj- več zaslug tov. prof Maučecu, ki je v to delo vložil mnogo truda in požrtvovalnosti. Vod- nik bo izšel v letošnjem, sep- tem.bru. Društvo je posojalo članom šotore ter jih s tem navajalo na novo obliko preživljanja do- pusta. Mesto Ptuj bo opremilo s kažipoti k muzeju, na grad, k vinarskemu muzeju, kopališču, v Ljudski vrt ter s tablami za tuje turiste, ki jih bodo opo- zarjale, kaj naj si v Ptuju ogledajo. Olepševalna sekcija si je po- stavila nalogo urediti in očisti- ti Ljudski vrt ter bo s tem de- lom letos tudi začela. Očiščen bo ribnik, posajeno drevje in popravljene klopi. V tem po- gledu bo stopilo društvo v stik z obč Ij. odborom v Ptuju gle- de nastavitve paznika v parku ob Dravi in v Ljudskem vrtu, ker se še vedno najdejo med nami posamezniki, ki uničuje- jo, kar društvo in Obč. Ij od- bor Ptuj ter posamezniki stori- jo v pogledu olepšave in ure- ditve mesta. Ptuju je nujno potrebna ka- varna Občinski ljudski odbor bo letos uredil kavarniške pro- store, kjer je svoječasno že bi- la kavarna Evropa. Društvo se je zavzemalo tudi za to. da bi bili vsi ostali gostinski obrati na dostojni višini. V zvezi z ustanovitvijo Sveta za turizem pri OLO Ptuj je po- trebno omeniti, da mu je dru- štvo že predložilo nekaj nalog, ki jih samo ni v stanju i-ešiti. To je med drugim omogočenje dostopa turistom na mestni stolp, kar bi bila velika turi- stična pridobitev za naše me- sto. Dalje bi bilo potrebno na gradu urediti bife, urediti bi bilo treba odvoz fekalij iz vo- jašnice, ki sedaj odtekajo v Dravo le par sto metrov nad mestnim kopališčem. Teh nekaj naštetih izvršenih in predstoječih nalog pa ne izčrpava obširnega dela in pro- grama ptujskega Olepševalnega in turističnega društva, ki za- služi v svojem delu vso podpo- ro ptujskih ustanov, podjetij posameznikov ter seveda orga- nov ljudske oblasti. %I e v jfpiem pspGcIors' @m prspimu posvetila največ pozornosti sadjarstvu Konec aprila je Kmetijska za- druga Ptuj pregledala delo v preteklem letu. Zadružniki so iz poročil lahko ugotovili lep napredek zadruge, ki je posta- la s priključitvijo Kmetijske zadruge močan gospodarski či- nitelj na svojem področju. KZ Ptuj je opravila v ome- njenem obdobju za 26,344.000 din prometa z industrijskim blagom in za 22,012.000 din pro- meta pri odkupu kmetijskih pridelkov. Največ je bilo od- kupljenega sadja, in sicer okrog 150.000 kg, in jajc ter zdravil- nih zelišč, gob in fižola. Zadruga je pri opravljenem prometu zaslužila 1,273.769 din čistega dobička. Finančno je torej dosegla za- druga velik uspeh, nekoliko slabšega pri kmetijsko pospe- ševalnem delu. Zato pa je izde- lala poseben gospodarski pro- gram, ki se glede na gospodar- ske možnosti terena nanaša predvsem na sadjarstvo. Program predvideva izločitev nerodovitnih sadnih dreves, ki so močno nai>adene po ameri- škem kaparju, pomladitev drev- ja, ki je za to še sposobno, več- jo skrb pri čiščenju in škrop- ljenju sadnega drevja. Zadruga bo posvetila mnogo skrbi in sredstev za dokončno dograditev zadružnega doma v Grajeni in zgradila ob njem električno sadno sušilnico. Ure- dili bodo' tudi matično dreve- snico v bližini grajenske šole, da se bodo lahko tudi učenci te šole seznanjali z naprednim sadjarstvom. Program predvideva dalje gradnjo sadnih skladišč in gradnjo strojne lope za zadruž- ne stroje. Zadruga bo skušala doseči pri svojih članih, da bi se za- čeli baviti z negovanjem jago- dičevja, ki prinaša, kakor zna- no, precejšnje dohodke. Upravni odbor je precej raz- mišljal o novih nasadih orehov, obnovi sadovnjakov na splošno v smeri gojitve nizkodebelne- ga drevja, pri katerem je ve- liko lažje opravljati vsa po- trebna dela. Razpis na novi tečaj Politične šole pri CK ZKS od 1. septembra 1956 do 31. januarja 1957. Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v indu- striji in kmetijstvu, ki so se še aktivno uveljavljali v organih delavskega in družbenega u- pravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd., in jim je zato nujno potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov poš- ljite do 25. junija 1956 na upra- vo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/11. trakt, telefon št. 23-981 int. 206- hkra- ti pa tudi na svoj občinski ko- mite ZKS. Sola ima internat. Podrobnej- še informacije dobite na upravi' šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svoje- ga področja Nekof zc refo prc^š yev^ pomembnih podrobnosti INŽ. EGON ZOREČ Giede reje pra^cev ni velike ▼Bžnosti samo krmljenje, tem- več tudi to, kakšni so svinjaki. Ti morajo biti svetli, zračni in 6uhi ter docela zavarovani pred vlago in nesnago. Gnojišče naj bo oddaljeno od svinjakov in prostora za izpust, da se prašiči ne okužujejo z lastnimi odpad- ki- Tudi pes mora biti tako pri- klenjen, da ne ponesnaži svinj- skega tekališča ali pasišča ali prostrajo prašiči biti mnogo na zraku in soncu, kar je posebno važno za tiste, ki so sicer v hlevih z betoniranimi tlemi, da se, pKJsebno mladi, pravočasno oskrbijo z železom iz zemlje in z drugimi rudninskimi snovmi, s čemer se obvarujejo kosto- lonice, grintavosti, sajavosti in drisk. Pri krmljenju je treba paziti na to, da ostane prostor pri ko- ritu suh in snažen, ker ga imajo prašiči za gnezdo, od korita od- daljeni kot pa za odpadke. V nasi>rotnem primeru bo prašič ponesnažil ves svinjak in še ko- rito, ne bo imel kje ležati in se bo nemiren le slabo rediL Važna je krma. Prašičem je treba dajati mnogo detelje, lu- ceme, solate in trave, j>ozimi pa suhe detelje, zmrvljene ali cele, gomoljasta krmila pa na- sekana ali 2nnečkana Krma mora biti gosta. Pitno vodo da- jemo po krmljenju, pj-ed tem pa po možno.=;ti ječmena, ovsa, mle- ka. sir<-tke ->trobov. katerim vedno dodamo žlico klajenega apna na vsako glavo. Tega lah- ko damo tudi nekoliko več, da prašiči ne bodo glodali zidov in grizli lesa. Cim mlajša je žival, tem bolj- ša, izdatnejša in na beljakovi- nan bogatejša naj bo krma, ker se v mladosti zakržljanih pra- šičev ne da več popraviti, ki so poleg tega podvrženi raznim boleznim. Mladič se mora na- učiti grizti žito že v mladosti, da se želodec in črevesje nava- dita izkoriščati in presnavljati tovrstno krmo. Najbolj nespa- metno je krmiti mlade prašiče z vodeno krmo. Peso, listje, re- po in repno listje poleti in je- seni polagamo sveže, seveda ne sme biti parjeno, ker tako vse- buje oksalno kislino. Tudi pri kuhanju repe in pese je treba paziti na to, da kotei nekaj ur pred krmljenju odkrijemo in premešamo, da ta strup izpuhti in da tej krmi primešamo druge krme, s čemer razredčimo stmp. Tudi kuhinjske ostanke daje- mo prašičem čim bolj goste. Nikdar jim ne smemo dati vode, v kateri se je pralo sveže ali prekajeno meso, ker se s tem lahko razširjajo razne nalezlji- ve bolezni. Da kokoši ne bodo žrle jajc Gospodinje se dostikrat jezi- jo nad kokošmi, ker zrejo jaj- ca V največ primerih je vzrok v tem, ker gospodinje dajejo kokošim sveže jajčne lupine. To je treba na vsak način opu- stiti. Dajte kokošim samo suhe in zdrobljene jajčne lupine. Seveda pa se kljub temu lahko zgodi, da se slučajno kakšno jajce pohodi ali pa da ima tan- ko lupinico in da začnejo ko- koši na tak način jesti jajca. Ce zvemo za grešnico, ki to dela. ji dajmo za odvado por- celanasto jajce v gnezdo. Se bolje pa je, če jajce izdolbemo in napolnimo s kakšno grenko maso in luknjico potem zama- žemo z gipsom Ce kljune ko- koš v takšno jajce, izgubi sa- ma od seb*^ po:'leIenje nad to navado. imsko krmljenje prašičev v zbirki poučnih brošuric Zveze zadružnic LRS, ki naj služijo olajšanju in izboljšanju dela naših zadružnic in kmeč- kih gospodinj sploh, je izšla prva brošurica, ki govori o zim- skem krmljenju pra?ičev. Ero- šurico sta napisala priznana strokovnjaka inž. O. Muck in inž. E. Eiselt. Snov je obdelana v geslih in risbah. Vsako geslo ponazomje posebna risba. Na to poučno brošurico opozarjamo vse kmetijske zadruge, vse za- družnice in kmečke gospodinje. Stane samo 30 din in jo je za- ložila založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Miklošičeva 6 p^i kateri se tudi naroča. Pro§ti^iip9'ii6! gnslls^fo dr&islua llli§iiiice-Dr^9&Ei|(B uns |e dobilo iUD^ propor v prostovoljnih gasilcih gle- dajo naši vaščani že dolga de- setletja svoje prijatelje in za- ščitnike. To so potrdili v nede- ljo, ?. maja, tudi prebivalci Mihove in Dragonje vasi, koso pozorno prisostvovali celodnev- nim slovesnostim svojega gasil- skega društva, ki je tega dne proslavljalo tridesetletnico usta- novitve in jo počastilo z raz- vitjem novega prapora. Društvo v Mihovcih — Dra- gonji vasi je najbolj aktivno v vsej cirkovški občini, kjer je kar osem društev, pa tudi v okrajnem merilu zaseda eno prvih mest. Na slavnostni seji so po iz- črpnem poročilu društvenega sekretarja tov. Dobiča govorili še mnogi stari in mladi gasilci. Veterani so se spominjali pred- vsem težav v prejšnjih časih, mladi pa so s ponosom govorili o uspehih po osvoboditvi, med katere štejejo v prvi vrsti na- bavo motorne brizgalne in uspešno strokovno in politično izobraževanje. Prepričani so, da jim bo v bodočnosti uspelo raz- širiti svoje vrste tudi med žen- sko mladino, da bodo zgradili nov gasilski dom, ker je stari že pretesen, in da bodo konj- sko vprego zamenjali z motor- no ter ?e tako uspcs-hili za pomoč oddaljenejšim krajem. Popoldne so v slovesnem vzdušju razvili nov prapor, ka- teremu so kumovali: vaščani, Občinski ljudski odbor Cirkov- ce. Občinski odbor SZ Cirkovce, KZ Cirkovce. Okrajni ljudski odbor Ptuj, Okrajni odbor SZ in kmetijsko gospodarstvo Ki- dričevo. Po razvitju je bila ga- silska parada in gasilski mane- ver ob sodelovanju številnih sosednih društev, med njimi tudi iz mariborskega okraja. Ljudsko rajanje, na katerem .se je prijetno /.abavalo okrog tisoč starih in mladih iz bliž- nje in daljne okolice, je zmotil velik požar v Šikolah, kamor so brez oklevanja pohiteli do- mači gasilci in gostje ter, kot že tolikokrat dokazali, da so pripravljeni ob vsakem času izpolniti svoje geslo: Na pomoč! PTIJJ- 18, M 3 Guy Mollet in Christian Pineau v Mc«kvl; Vabilu, ki ga je svoječasno naslovila sovjetska vlada fran- coskima politikoma Fauru in Pinayu, da bi obiskala Moskvo, se ta dva nista mogla odzvati. Njuna vlada je medtem padla. Zato pa je Bulganin svoje va- bilo ponovil novim {r(fncoskim možem: Molletu in Pineauju. MoUet Najbrž v Moskvi niso dosti žalovali, ker se prvopovabljena vabilu nista odzvala. S to dru- go dvojico teče pogovor najbrž: mnogo laže, saj sta v nekaj zadnjih mesecih večkrat doka- zala, da imata za sodobno med- narodno politično problematiko mnogo bolj tenek posluh kakor Hta ga imela njuna predhodni- ka-. O čem pravzaprav razprav- ljajo francoski in sovjetski vo- dilni možje v Moskvi? Na to vprašanje je več odgo- vorov. V prvi vrsti obstajajo vprašanja med samima država- fiia, poleg tega pa so tu po- membni mednarodni problemi: združitev Nemčije, razorožitev, vprašanja Srednjega vzhoda in morda še drugi. Vsa ta vpraša- nja se v sodobni politični kon- stelaciji še vedno obravnavajo cesto izven Organizacije zdru- ženih narodov in ob podobnih priložnostih, kakor je prav ta obisk. V zadnjem času se je na Za- hodu začela živahrM razprava o tem, kakšno stališče je treba zavzeti do nove sovjetske poli- tike, ki se je začela s Stalinovo smrtjo in posebno še sedaj po nedavnem XX. kongresu KP Pineau ZSSR. V nekaterih krogih so namreč tem spremembam, ka- kor so vidne in očitne, pripiso- vali le podrejen pomen. Vseka- kor pa je treba tu povedati, da med takšnimi nista bila Fran- coza, ki se sedaj jiahajata v Moskvi. Njune kritike ameri- ške politike napram Vzhodu In vprašanj razorožitve so doka- zale, da Francija ne hodi več po poti podrejanja svoje politike Washingtonu To so v Moskvi pozitivno ocenili. Zato pa je bi- lo z njihove strani dovolj tak- Bulganln tieno in dalekovidno, kp so iz- javili, da s tem, svojim vabilom ne nameravajo Frar^cije izolira- ti od Zahoda. \a drugi strani pa hoče Francija, ki se zaveda svoje vloge, ki naj jo odigra pri pre- mostitvi nasprotij med Vzho- dom in Zahodom, nekoliko globlje razMmeti prave namene nove sovjetske politike. Sovje- tom pa tudi razložiti svoja sta- lišča v marsikaterem vpraša- nju. V tem bo gotovo za^edo- vala cilj, pomagati vzpostaviti med ZDA in ZSSR takšne od- nose, ki bi zagotavljali svetov- ni mir, ki zavisi v največji me- ri prav od teh dveh držav. Ne glede na to, da v Moskvi ob tem obisku ne bodo sprejeti takšni sklepi, ki bi pomenili nekakšno odločilno spreviembo v svetovni politični problema- tiki, pa bo gotovo ta obisk po- membna postaja na dolgi in te- žavni poti do pravega zboljša- nja svetovnega političnega po- ?020ja. 1,200.000 vojakov manj Najnovejša odločitev sovjet- ske vlade, da bo ponovno zni- žala Število svojih vojakov za 1,200.000 mož, je, kakor podob- na njena odločitev v preteklem letu, ko je svoje oborožene si- te zmanjšala za 640.000 vtrja- feo??, delovala na Zahodu kot nemalo presenečenje. Debata o razorožitvi v okvi- ru posebnega organa Organi- zacije Združenih narodov traja že precej časa, T>endar doslej ni zabeležen skoraj nikakšen pra- vi reztdtat. Zdi se, da tako sta- nje sovjetskim voditeljem ni kaj prida pogodu, posebno se- daj, ko hočejo na vseh poljih dokazati dejansko voljo za zboljšanje svetovnega položaja. Jasno je da igra ravno v tem pogledu vprašanje razorožitve najpomembnejšo vlogo. Da bi se v tem pogledu krenilo lis- kam naprej, se je sovjetska vlada odločila za konkretne ko- rake, katerih posledica — jav- no mnenje vsega sveta — naj\ prisili k podobnim konkretnim\ korakom tudi vlade na Zahodu.^ S tem korakom je gotovo na zelo eklatanten način prišla do \ izraza želja sovjetske vlade, da\ vprašanja razorožitve ne hi še dalje povezovali z vprašanjem | združitve Nemčije. Pri tem pa, kakor je znano, vztrajajo 7wr- kateri zahodni politiki s tihim računom o obnovi nemške vo- jaške sile, ki bi vključena v zahodni blok prispevala svoje pri nadaljnjih razgo^mrih z Nemci okrepljenega Zahoda z vzhodnim blokom. Volitve v Avstriji Preteklo nedeljo so v Avstri- ji volili novi parlament. Voli- tve BO prinesle zmago ljudski stranki in socialistom, dočim sta manjši stranki FPOe in KP Oe zabeležili nekaj izgubljenih mandatov. Doslej je imela ljudska stran- ka v parlamentu 74 poi^lancev, socialisti pa 73. Obe stranki sta sodelovali v vladi. Pri 7iedelj- skih volitvah pa je ljudska stranka poskočila za osem man- datov, socialisti pa za dva: Razlika se je torej povečala, od prejšnjega t mandata za 7 mandatov, kar pa že pomeni, da ravnotežja ni reč ifi da je sploh vprašanje, ali bo nova avstrijska vlada sploh še koali- cijska, ali pa bodo sestavili vla- do samo izmed pristašev ljud- ske stranke, ali eventualno v »mali koaliciji^. — ljudska stranka — na primer FPOe. Stvar bi ne bila nič posebne- ga, če ne bi v tem primeru šlo za eventualne globoke spre- membe v gospodarskem ustro- ju države. Del avstrijske industrije je bil namreč po prizadevanju so- cialistov podržavljen. Ipudaka stranka je to t>edno srdito na- padala, Icakor so socialisti to ljubos-amno branili. Dokler je bilo v parlamentu raimotežje, vlada pa koalicijska, se to vprašanje ni moglo načenjati, kakor se bo verjetno sedaj, ko je ljudska stranka skoraj abso- luten gospodAir situacije v par- lameivtu. USPEL KONCERT VABAZDINSKIH OBRTNIKOV V PTUJU V nedeljo, 13. maja, je 150 obrtnikov iz Varaždina obiskalo Ptuj in ptujske obrtnike. Gostje so si ogledali zanimivosti mesta Ptuja in odigrali prijatelj.sko kegljajo tekmo z obrtniki — ptudskimi kegljači. Zvečer so priredili v mestna gledališču pirisrčen pevski koncert umetnih in narodnih pesmi. V Ptuju so bdli zelo zadovolj- ni; do izraza je prišla želja po tesnem spodelovanju med obrt- niki iz bratske republike, da bi se to poglobilo na kuilturnem, športnem in drugem polju. F. B. Drago Zupančič: Vloga učnega mOjSira pri vzgoji in izobraževanju vajenca (S sestanka mojstrov in staršev na Vajenski Soli raznih strok ................„.......... ......«.p^^«) ......______............ Z razširitvijo industrializacije v naSi državi in s socializacijo naSega gospodarstva in vsega družbenega življenja pri nas je poetal iz vzgojnega vidika po- sebno pereč problem naših va- jencev To vprašanje sicer ni nenačeto, saj so ga obravnava- li že pred vojno, vendar iz razumljivih vzrokov zelo eno- stransko in nenačrtno. Obravna- vati problem vajenske mladine in dajati predloge za izboljša- nje vzgoje in izobrazbe \^a1en- cev pa se tudi pravi še vedno voditi borbo z določeno mero stare miselnosti in uveljaviti principe demokratič-nosti pri vzgoji delavskega naraščaja. Kdor pozna razmere o vzgoji in izobraževanju vajenske mla- dine od včeraj in danes ve, da 5mo po osvoboditvi prehodili dobršen del poti uspešnega na- predka in to prav posebno gle- de vajenskega šolstva. Vsepo- vsod tu zasledimo toliko pozi- tivnih sprememb, da je pred- vojna x'ajeni?ka šola današnji pravo nasprotje. To pa zaradi tega, ker so bile te šole pred vojno na najnižji lestvici šol- stva — preziraiie, zapostavljene in omalovaževane. Ni pa tako glede šolanja prak- tične strani vzgoje in izobraže- vanja vajenske mladine. Vzgoja v delavnici šolanje vajenske mladine ne smemo jemati ozko, samo teo- retično izobraževanje v šoli in ne samo praktično v delavnici, pač pa .^ii^e, v odnosu in pove- zavi teoretičnega s praktičnim delom — torej v pvovezavi šole in deia\mice. Delavnica je s s^jim obsežnejšim, intenziv- ne jv^im in privlačnejšim vplivom vzgojni činitelj, ki ga ves čas in še dandanes premalo vredno- timo in premalo upoštevamo. Izredno važno je namreč vpra-j sanje vzgoje in izobrazbe v de- lavnici in važen je sploh pro- blem delavnic, to je problem mojstrov in pomočnikov. Prav- zaprav je čudno, da se teh. za vajence tako važnih problemov., .skorajda ne dotikamo, jih pu- stimo v neniar ali pa prepu.5ča- mo slučaju. Položaj mojstra in tudi pomočnika v delavnici so- cialistične družbe je izredno po- memben, saj sta ja ona tista prva in neposredna učitelja ter vzgojitelja svojega strokovnega kadra, ki bo dvigal naše, na so- cialističnih temeljih grajeno go- spodarstvo, ki ju bo nasledoval in bo krojil našo boljšo bodoč- nost, ki bo barometer vsega na- •šega standarda. Zavedati se mo- ramo, da ima vajenska mladina to prednost pred drugo mladino, da jo neposredno delo vzgaja v močno osebnost, ker je delo mo- čan vzgojni činitelj, ki je nena- domestljiv s kakršno koli teori- jo. Ob ustvarjanju novih stro- jev, orodja itd. raste pri tej mla- dini močna zavest lastnih ustvarjalnih sil in zaupanje v sebe. Vsalc iiuielek, ki ga na- pravi, služi koristno. Ta občutek pomembnosti njenega dela je veličina, ki brez dvoma vpliva na vajencev značaj, ustvarja v njem silo. ki je lastna sociali- stičnemu človeku in njegovi de- javnosti, ustvarja torej jedro socialistične družbe — jamstvo socialistične bodočnosti. To se pa more zgoditi le, če je okolje v delavnici zdravo, če mojster in pomočnik kot učitelja prak- tičnega dela izpolnita svoje vzgojiteljske dolžnosti; če se to- rej v polni meri zavedata svo- jega poslanstva, svoje naloge in svoje odgovornosti. — Katere pa so te? Pred^/sem moramo vedeti, da je pouk pri praktičnem delu, ki ga tako aH tako vršita mojster ali pomočnik, tudi pouk, 2o res, da je svoje vrste, toda pouk je, ker izobražuje in vzgaja. Zato veljajo zanj vsa pedagoška pra- vila in pedagoške izkušnje, ki so bile dognane pri pouku teo- retičnih predmetov, le da jih je treba za to vrsto pouka primer- no prilagoditi. S tem pa nisem hotel reči, da morata mojster in . pomočnik imeti učiteljišče, da lahko postaneta učitelja v de- lavnici. Saj morajo tudi starši vzgajati in učiti, ki največkrat nimajo za to potrebne usposob- ljenosti. Treba je le zavestno- .sti s\'ojega poziva in naloge ter prizadevnosti. Toda i vznikne tudi spoznanje, da sta mojster in pomočnik res učitelja in vzgojitelja in da je treba vzgoj- nega sodelovanja delavnice, šo- le in doma. Priporočljiva obli- ka za vzgojno sodelovanje pa so skupni sestanki mojstrov, po- močnikov-mentorjev, učiteljev in staršev, na katerih naj v zgovorni obliki vskladijo vzgoj- na in izobraževalna hotenja in izvajanja. Vzgojno delu sole in de- lavnice je treba vskiaditi Poudariti moram, da pridobi- va vajenec v delavnici in .šoli hkrati svojo osnovno teoretično in praktično, strokovno ter de- loma tudi občo izobrazbo. Pri- zadevamo si, da ii vzgojno delo v šoli in delavnici vskladili. Ako pa pride do trenja in na- sprotij, lahko nastane občuten zastoj v vajenčevem razvoju. Včasih se celo zgodi, da izgubi vajenec z vidika svoj končni cilj in iztiri. Cesto se potem zgodi, da posamezniki zapušča- jo šolo in tudi delovno mesto v drugem ali celo tretjem uč- nem letu. Mnogokrat pripomo- rejo k tem.u še drugi činitelji, ki izven šole in delavnice po- gosto močneje vplivajo na va- jenca v negativnem smislu, ka- kor na primer slaba družba, ne- gativni vpliv doma in okolja, zmanjšana zmogljivost, bolezni itd, Ce opazimo, da je vajenec dostopnejši takim negativnim vpTivom, morata šola in delav- nica, kot glavna vajenčeva vzgojna činitelj a, pojačati svoj vzgojni vpliv in skušati vajen- ca še pravočasno rešiti. V teh primerih je delavnica, to sta mojster in pomočnik kot naj- bližja v vajenčevem okolju, predvsem tista činitelj a, ki to najprej doznata, da sig"nalizira- ta pretečo nesrečo. To pa se se- veda zgodi le tedaj, če sta de- lavnica in šola v tesni povezavi, če eden drugega v vseh prime- rih obveščata se posvetujeta in složno ukrepata. Ta stik de- lavnice in šole pa mora biti stalen in nespremenljiv. Zal v sedaj danih okolnostih tega ni- mamo. Zato nisem smelo trdil, ko sem uvodoma rekel, da jc čudno, da se teh za vajenca ta- ko važnih problemov skorajda ne dotaknemo, da jih pustimo v nemar ali pa prepuščamo slu- čaju. Ce se pa zavedamo, kakšen kapital so novo razvija- joči se kadri za našo ekonom- sko bodočnost, za našo sociali- stično stvarnost, se moramo tu- di 2:avedati, da smo njihovi predpostavljeni zato, da jih pri- vedemo kot vodniki do uspo- sobljenosti ki zagotavlja, da bodo nadaljevali našo ustvar- jalno delo, da bodo i oni na- daljnji ustvaritelji in graditelji, borci socialistično ustvarjalno- sti, da bodo novi kvas množice zvestih delavcev in borcem,' so- cializma. Večje nadzorstvo nad iz- kopavanji v naših zgodo- vinsko zanimivih krajih Na konferenci Zavoda za var- stvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in pri- rodnih znamenitosti Slovenije v Ljubljani dn» 13. aprila 1956 je bilo med drugim sklenjeno, da bodo po vaseh, naseljih, krajih, občinah in okrajih zaupniki za arheologijo, ki bodo Zavodu po- sredovali prek okrajnega zaup- nika pregled nad vsemi zemelj- skimi kopanji, zlasti tistimi, ki so v zvezi z gradbenimi deli, kar bo pripomoglo k temu, da bo mogoče oteti marsikak ar- heološko zanimiv predmet, ki bi sicer propadel. V okraju Ptuj bo zaupniško mrežo vodila tov. Bernarda Pere, arheolog ptuj- skega muzeja. Po krajih in ob- činah bodo imenovani občinski zaupniki na predlog okrajnega zaupnika predvsem iz vrst usluž- bencev, ki so zaposleni na kul- turnoprosvetnem področju, in ti bodo organizirali mrežo zaup- nikov po krajih in vaseh iz vrst ljudi, ki jih veseli zbiranje ar- heoloških predmetov. Pri tem bodo lahko veliko doprinesk šole, ki imajo največ povezav« s terenom. Vsi gradbeni organ' so dobili navodilo, da bodo v bodoče obveščali okrajne zaup- nike za arheologijo o vseh grad- benih dovoljenjih, da bo mogo- če spremljati vsa izkopavanja in zbirati zgodovinske zanimi- vosti, ki jih je na področju Ptu- ja in ptujskega okraja zelo ve- liko iz vseh dob bližnje in dalj- ne preteklosti. Kulturno prizadevanje v Ptuiti le treba vskiaditi \9 Na zadnji seji Sveta za kul- turo in prosveto pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj, je bil obraTOavan predlog proračuna kulturnih ustanov na področju ptujsko občino. V glavnem bo pmraeuu ostal enak lanskolet- nemu, ker so razpoložljiva sred- stva za kulturo in prcsveto omejena na določeno vsoto. Razprava v tem pogledu ni pri- nesla nobenih jJiirememb pred- loga proračuna. Nekoliko več so člani Sveta razpravljali o vprašanju vskla- ditve kulturnih prireditev v Ptuju, čeprav je bilo to vpra- šanje obravnavano že na prejš- nji seji Sveta. Kljub temu v vsakodnevnem kulturnem živ- ljenju v Ptuju ni opazili nobe- ne spremembe Izrazit primer tega je dvojna uprizoritev Do- bričanjnovc komedije ^Skupno stanovanje«, katero je pivo uprizorilo Mestno gledališče v Ptuju, nato pa amaterska igral- ska skupina sedmošolcev ptuj- ske gimnazije. Svet je ostro grajal ta pojav in sklenil o.svo- ji razpravi obvestiti Svet zA kulturo in prosveto pri Okraj- nem ljudskem odboru. , Vprašanje ki ga je Svet za prosveto in kulturo pri Občin- skem ljudskem odboru Ptuj na- čel, je žo več let značUno 7^ vse kulturno prizadevanje v Ptuju. Zgodi se namreč, da lep čas ni nobene prireditve, nato so pa ob istem času kar dve ali tri. Seveda je to občutiti pri obisku vseh istočasnih priredi- tev, pa tudi občinstvo je pri- krajšano, če recimo želi razen koncerta obiskati tudi gledali- ško igro, katera je ob istem ča- su. Pri prirejanju raznih kul- turnih predstav so pokazali prireditelji malo, ali pa nič smisla za vskladitev kulturnega »dejstvovanja. Večkrat dobi nepristran.ski <^a20valec vtis da gre za zlonamemost, čeprav po vsej verjetnosti to ni po- glavitni vzrok te zmešnjave, temveč malomarnost in nezain- teresirano.«t. prireri-<^4jcv, ki gledajo na kulturno udejstvo- vanje /. ozkega in osebnega giedižča. Letošnje leto je to vprašanje zavzelo že svoj višek. Zdaj že prirejajo istovrstne prireditve ob istem času. Prvi tak pojav je bila razstava akvarelov Vla- dislava Cegnarja obenem z raz- stavo IJmetniske zadruge iz Ljubljane. Medtem ko je Umet- niška zadruga stopila v stik s Svetom za kulturo in prosveto pri občini Ptuj, je Vladislav Cegnar razstavljal brez vedno- sti Sveta. Dvojna uprizoritev j-Skupnega .stanovanja« pa je krona zmede na področju kul- turnega prizadevanja v Ptuju. Po izjavah sedmošolcev so se le-ti pozanimali pri Mestnem gledališču, če bodo tam to stvar igrali in dobili odklonilen od- govor. -»Skupno stanovanje« so Vadili več mesecev pred Mest- nim gledališčem in v režiji jim je pomagal Franjo Vičar, igra- lec Mestnega gledališča, potem- takem je vodstvo gledališča na veak način vedelo, da bodo sedmošolci igrali »Skupno sta- novanje-. Zakaj je potem pri- šlo do nesporazuma, ki se je stopnjeval do .skrajnosti? V na- govoru občinstvu pred uprizo- ritvijo ^Skupnega stanovanja« So sedmosolci namreč naglasih, da so jim nekateri ljudje delali hude ovire in ta očitek je letel na Mestno gledališče. Vsekakor do tega nesporazuma z malo razumevanja in dobre volje ne bi prišlo. Naše gledališče ni za- radi sebe, temveč v prid ob- činstva. Bilo bi prav, da pod- pira prizadevanje mladih ljudi v gledališkem udejstvovanju, ne da to prizadevanje ovira. Samovolja v takšnih primerih ni na mestu. (Ob neki priložno- sti, ko se je predsednica Sveta za prosveto in kulturo pri ob- činskem LO zavzela za preloži- tev gledališke pred.stave, ker je bil v Ptuju koncert, je dobila po telefonu dokaj »vljuden« odgovor, kaj jo to briga.!) Ne samo Svet za kulturo in prosveto pri ptujski občini, temveč tudi vsi ostali kulturni činitelji bi se morali zavzeti, da se podobni primeri ne bodo več dogajali in da bo v kulturnem prizadevanju dosežena vskladi- tev v prid občinstvu in tudi prirediteljem samim ISmmtl pe?ske s3kci«eDPD Pevsid zbor »S\'obode« je 5. maja t. 1. nastopil v dvoiani Narodnega doma s samostojnim konceartom. Obsežen program je vseboval 12 moških, 5 žensikih in 12 mešanih zborov partizan- sJcih, narodnih in umetnih pe- smi. Moški in mešani zbor je dirigiral tov. Franjo Luževič, ženski zbor pa tov. Franjo Pe- tek. Oba dirigenta in vsi pevci so vložili pri vajah mnogo +ru- da in moramo vsem. ki so z osebnim prizadevanjem prispe- vali k obstoju in uspehu pev- skega zbora, izraziti vso po- hvalo. Številna publika je s ploskanjem nagrajevala pevce in oba dirigenta. Najbolj je u.gajal mešani zbor. Ženski zbor. Ici je številčno precej znaan.tSan, ker so se mnoge do- bre pevke odtegnile sodelova- n.iu, je program 5 pesmi odpel kar lepo. Moška zbor ni mogel zadovoljiti s programom, se manj pa z izvedbo. Tem\i se ne moremo čuditi, ker se je vse leto moral boriti zn obstoj. Naj- boljši znani ptujski pevci v zbOTu ne sodelujejo. Naposled je nastalo vprašanje, ali ni v škoxio ptujski pevski tradiciji, da si je moraj moški zbor za nastop izposoditi tenorista iz Maribora m aii ne bo nerodno, če bo moški zbor v bodoče še kdaj samostojno nastopal pri taki maloštevilni zasedbi v te- norjih. Ze nekaj let se poudar- ja, da je na vsak način potreb- no v celotni pevski zbor DPD »Svobode« v Ptuju pomnožiti z novimi mladimi pevci. Drue potS ni. Pri sedanjih pogoj pevski zbor nikoli ne bo mo^c doseči zaželenih uspeho\^ vsaj takih ne. kot srno jih bili va- jeni v preiteklo«^-^ J^iago Hasi 4_ PTUJ, 18 MATA 1956 Občinski odbor Rdečega križa Videm aktivno deluje v četrtek, 19. aprila 1956, je dal Občinski odbor RK Videm obračun dela od zadnje skup- ščine oziroma od združitve ob- činskih odborov v novi komun- skl odbor Videm in prikazal široko zdravstveno in socialno dejavnost organizacije. Občinski odbor Rdečega kri- ža se je v polni meri trudil preko higienskih aktivov iz- boljšati higienske prilike svojih vasi in posameznih družin, kar mu jo tudi uspelo. Organizirali so 4 tečaje za dekleta, in sicer v Vidmu, Se- lah, Leskovcu in Podlehniku s 113 tečajnicami. Obisk je bil v Vidmu in Selah 100-odstoten, slabši pa v Leskovcu in Podleh- niku. V 10 osnovnih organizacijah je včlanjenih 1080 članov JRK. Postaj prve pomoči deluje 13. Zdravstveni aktivisti, ki vodijo postaje, so dali prvo pomoč v 2340 primerih. Vodi se eviden- ca o potrošnji zdravil in kon- trola nad zdravstvenimi akti- visti, da se ne spušča,) o v raa- zaštvo. Pri občinah je aktivno delovalo 9 komisij, izmed ka- terih je imela največji uspeh zdravstvcno-prosvetna komisi- ja, ki je skrbela za tečaje za izobraževanje deklet in tečaje za prvo pomoč in higieno po šolah ter vaseh. Uspelo jim je dekleta povezati s terenom, zla- sti v Selah, kjer so obiskovala dekleta socialno in zdravstveno ogrožene družine in bolnike. Komisija za Podmladek je skr- bela za pravilni zdravstveni razvoj in higienski dvig oziro- ma izboljšanje higienskih raz- mer posameznikov, družin in šole. Dobro so delovale še: ko- misija za borbo proti TBC, pro- ti alkoholizmu, za prostovoljno krvodajalstvo, .saj je v letu 1955 dalo kri 131 krvodajalcev. Čeprav so glavno delo usme- rili v zdravstveno prosvetno dejavnost, niso prezrli socialno ogroženih družin, ki so jim v polni meri pomagali, bodisi z oblačili ali hrano. Dejavnost, kakršna je v vi- demski občini, naj bi bila tudi vzgled vsem ostalim krajem, da bi tudi drugod postala organi- zacija Rdečega križa ob pomoči SZDL in ostalih organizacij nr»- .silec zdravstvene, socialne in kulturne dejavnosti na vasi in v mestu. Okrajni Partizanov zbor Društveni nač-elniki in načel- nice »Partizana«, okrajne zveze Ptuj, so imeli svoj drugi zbor v nedeljo, 6. maja, v Ptuju, ki se ga, žal. niso udeležila dru- štva Cirkulane, Ivanjkovci Kog, Miklavž in Tomaž. Zbor je obravnaval vse po- ml^-danskc 'elesnovzgojne pri- reditve, med drugim Titovo šta- feto, okrajno akademijo, okra.i- ne tekme v Ijud-skem mnogoboju pionirjev. mladi.ne in članstva ter okrajni nastop. Okrajna akademija v prosla- vo rojstneeia dno maršala Tita bo v petek. 25. maja, v Mest- nem gledaliSču v Ptuju in bo pokazala delo partizanovih dru- štev v ritmičnih sestavah. Do- slej je prijavilo sodelovanje šest drtištev: Dornova. Makole, Mar- kovci, Ormož, Ptuj in Središče. Največja okrajna prireditev pa bo okrajni zlet v Ptuju, zdru- žen s tekmami v Ijud^ikem mno- goboju članstva in mladine. V jsoboto, 2. junija, bodo od 14. ure dalje tekme v mnogoboju, v ne- deljo. 3. .junija, pa bodo ob 7. uri -'skušnje, ob 11. uri sprevod po mestu, ob 15. tiri pa okrajni na- stop. Tekni-^ in nastop bodo na stadionu SK Drava. 4. In 5. avgusta bo v Mariboru gasilski !es! val Sirom po Sloveniji so živahne priprave za TI. gasilski festival, ki bo letos 4 in 5. avgusta v Mariboru. Sklep IIL kongresa Gasilske zveze Slovenije, da naj bo II. gasilski festival na Šta- jerskem — v Mariboru, je ve- liko priznanje tradicijam gasil- stva v tem predelu naše domo- vine. II. gasilski festival v Maribo- ru ima še toliko večji pomen, ker bo ravno v času Maribor- skega tedna, ki bo zopet prika- zal našo gospodarsko, socialno, zdravstveno, kulturno in drugo dejavnost v ožjem in širšem merilu. Letos bodo prav gotovo na njem še bolj kot kdaj koli zastopane gospodarske in druge organizacije iz vse Jugoslavije. Gasilske organizacije našega Okraja se že marljivo priprav- ljajo na festival. Na zadnji seji štaba brigade in strokovno teh- ničiiega sveta so živahno raz- pravljali o II, festivalu in pri- pravah gasilskih organizacij z željo, da bi se čimbolj pripra- vili^in častno zastopali gasilske vrste ptujskega okraja na festi- valu, predvsem zato, ker smo sosedni okraj. Analiza dosedanjih skrbnih priprav in resnost, s katero so se lotile gasilske organizacije in Okrajna gasilska zveza okraja Ptuj, nam jasno dokazu- je, da se zavedajo važnosti te pomembne manifestacije Gasil- ske zveze Slovenije. Gasilski festival bo velilca smotra in manifestacija, na kateri bo v celoti prikazana sposobnost in požrtvovalnost gasilskih organi- zacij v borbi za obrambo ljud- skega premoženja pred . požari in drugimi elementarnimi ne- srečami. Gasilska zveza okraja Ptuj bo nastopila s svojim članstvom v paradi, z enim ešalonom članov v paradnih uniformah in šle- mih, z enim ešalonom v parad- nih uniformah s titovkami, z dvema ešalonoma v delovnih uniformah in dvema ešalonoma članic. V popoldanskem progra- mu bodo nastopili z dvema sa- mostojnima točkama, in sicer 300 članic z rutami in 200 članov z lestvami. Za skupen nastop pa se vadi 40 pionirjev. Gotovo je, da bodo gasilci na- šega okraja častno zastopali gasilske vrste ptujskega okraja na II. festivalu, pokazali svoje sposobnosti ter dostojno podobo gasilske zavesti. Feliks Bagar MESTNO GLEDALICSE PTUJ Nedelja, 20. maja 1956, ob 16,30: Dragutin Dobričanin »SKUP- NO STANOVANJE«, komedi- ja v treh dejanjih. Devetič Gostovanje v Majšperku (Sin- dikalna dvorana Tovarne vol- nenih izdelkov). Abonma in Izven. Torek, 22. maja 1956, ob 16. uri: Dragutin Dobričanin »SKUP- NO STANOVANJE«, kome- dija v treh dejanjih. Desetič. Abonma red LMS~1. Nedelja. 27. maja 1956, ob 15. uri: Franz Streicher »KAM IZ ZADREG«, veseloigra v treh dejanjih (v domačem nareč- ju). Enaindvajsetič. Gostova- nje v Podlehniku (Zadružni dom). Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Podlehnik. Uspela telovadna akademija TVD ..Partizan" Ormož Ot> občinskem prazniku bivše fribioine Ormož 8. maja, je TVD Partizan v Ormožu priredil elav- nostaao akademijo. Spored je oh- seg/aH 13 pestrih točac s 114 na- stc^pajačiima člani, od dcibanč- \'21ajčke« v se- stavi vodnice tov. Lah Pavle in Cirkovič Anice. Nastop pionirk s prizorom »PcMnladanski cvet<<, sestavila tov. Žebela Zinka, in ženske dece v sliM »Jaz pa grem...« v sestavi tov. Bedrač Jadvige, je žel navdušeno f^o- skanje pokie dvorane. Prizori 3»Jandolina«, »Parti- zan«, »Polet mladosti« in vse ostale proste vaje, talna telo- vadba ter razni presikoki čez ko- zo in mizo, so prav tako biLi do- bro izvedeni, za kar gre prizna- nje vodnikom tov. Bedrač Va- lerijami, Stermanu Jožetu, Ko- vačiču Marjanu in Havlasu Mirku. Vse izvedbe pa sta na klavirju spremljali tov. Horvat Jc^ca in Kuharic Olga. S to akademijo je TVD Parti- zan Ormož ponovno dokazal, da ima sposobne vodnike in števi- len mladi kader in bo tako lah- ko tudi v bodofe dosegel §e lep- še uspehe. To nam potrjuje tu- di dejstvo, da so nekatere toč- ke izvedene na tej akademiji bile nagrajene tudi na okrajni akademiji v Ptuju. -^B Dne 8. maja zvečer je v Ve- likem vrhu blizu Borla izbruh- nil strašen požar, ki je bil viden daleč dkrog. Pogorela so štiri stanovanjska poslopja in en hlev, skupaj pet s slamo kritih poslopij, od katerih je eno Kme- tijskega gospodarstva v Cirku- lanah. Troje družin je brez stre- he in vsega, ker se zaradi vetra ni dalo nič reševati. Gasilci iz sosednjih Stojnc in domači so preprečili nadaljnje požare, ven- dar se je zopet pokazalo, kot vedno pri požarih v Halozah, pomanjkanje vode, kar na tem terenu ee vedno ni rešeno, če- prav je ta naloga naložena ob- činskim ljudskim odborom. ^— VTsmk. požara ni znan, govori pa se marsikaj. Upati je, da bo vzrok dognan. Tom. Slatina. Ž>e dolgo smo želeli ter po raznih sestankih in tudi posamič govorili, da bi tudi pri nas zasvetila električna luč. Kljub težkemu življenju Halo- žanov, ki jih čaka obnova vi- nogradov, sadovnjakov in živi- noreje, kljub nizkim pridelkom v zadnjih letih in slabi kvali- teti, želijo tudi ti koristiti go- ^odarsko in kulturno pridobi- tev — elektriko. To so pokaza- li interesenti iz vasi Slatina in Mali Okič, ki so z velikim ve- seljem in požrtvovalnostjo pri- stopili k delu in zbiranju sred- stev ter nabavo vsega potreb- nega za elektrifikacijo. Tudi strokovni delavci podjetja DES v Ptuju razumejo težke okol- nosti teh ljudi in s posebno vo- ljo in marljivostjo opravljajo dela pri elektrifikaciji. Pogovor se suče samo okoli tega, kdaj bo zasvetila električna luč. Drogovi stoje, potrebno pa je še mnogo sredstev KZ v Cir- kulanah je iz ustvarjenega do- bička nekaj določila v pomoč pri gradnji omrežja, vendar pa bo potrebno še mnogo več. Mogoče se bo že še kje kaj na- šlo, saj Haložani niso krivi, če živijo v najtežjih pogojih v ptujskem okraju. TF Pionirske tekme v Markovcik v letu 1956 je Okrajna zveza društev Partizan v Ptuju raz- pisala tekme v mnogoboju za pionirje po sektorjih, in sicer za ptujskega v Markovcih, or- moškega v Ormožu in maj- šperškega v Makolah. V okviru tega razpisa je bil v nedeljo 13. maja v Markov- cih pionirski mnogoboj za ptuj- sko .skupino. Udeležba je bila dobra, saj so merili svoje moči pionirji in pionirke iz društev Ptuj, Videm, Dornava in Mar- kovci. Manjkale so le Cirkula- ne in novo ustanovljeno dru- štvo Gorišnica. Sodelovalo je vsega 17 vrst z čez 150 tekmo- valci. Ptuj je tekmoval s štiri- mi vrstami prav tako tudi Markovci in Videm, Dornava pa kar s petimi. Pionirji in pionirke so tek- movali v dveh skupinah, in si- cer za višji in nižji razred. V višjem so bili v starosti od 12 do 14 let, v nižjem pa od 10 do 12 let. Mnogoboj je obsegal za fante skok v daljino, tek na 50 metrov, met žogice v cilj, pro- .ste in redovne vaje ter preskok čez kozo. Deklice so imele iste discipline razen orodja, sicer pa so nastopale na gredi. V skupini nižjih pionirk so nabrale največ točk deklice iz Markove, ki so zasedle prvo mesto. Druge so pionirke iz Dornave, tretje pa ptujske. Pri višjih pionirkah so dose- gle prvo mesto Markovčanke, drugo pa Dornava. Pri nižjih pionirjih so bili prvi Markov- čani, drugi Ptujčani, tretji Dor- navčani, dočim so pri višjih pio- nirjih zmagali Ptujčani, drugi so bili Markovčani, tretji pa Dornavčani. Vrsto iz društva Videm so se slabše plasirale, ker niso obvladale vseh disci- plin, kar se jim je pri skupni oceni odštelo. Je pa društvo še mlado in je vsekakor zanje že uspeh, da so se tekem udele- žili v takšnem številu. Po razglasitvi rezultatov je propagandnik društva Markov- ci pozval vse tekmovalce, da še vnaprej vztrajajo v organi- zaciji, ki je poklicana da vzga- ja našo mladino v krepke in močne ter socialistično zaved- ne državljane, ki bodo znali ču- vati našo družbeno ureditev in pomagali pri graditvi našega lepšega in boljšega življenja. Ob koncu jih je pozval na svi- denje ob telovadnem nastopu, ki bo v Markovcih verjetno meseca junija. OP !z Majšperka Svoječasno je slovel Majšperk kot kraj, v katerem je cvetelo kulturno-prosvetno delo, saj je obstajal agilen pevski zbor, dramska sekcija, tamburaški in salonski orkester, godba na pihala in telovadno društvo. Sedaj v Majšperku vsega ali skoraj vsega tega ni več. Vse našteto skoraj nevzdramno spi z izjemo godbe na pihala, ki šteje lepo število godbenikov in ki se pripravlja na samosto- jen koncert. Da godba deluje, gre zahvala agilnima tov. Kosi- ju Francu in tov. Svajgerju, toda voditelji ostalih kultumo- prosvetnih sekcij, ali se res ne morejo ogreti za ponovno delo? Poleg godbe je v neki meri delavna le še folklorna skupina pod vodstvom tov. Turkuševe, ki je za prvi maj pripravila zelo uspelo točko prvomajske proslave. Iz Podiehnika V tem mesecu so uprizorili sedmoišolci ptujske gimnazije pri nas komedijo »Skupno sta- novanje«, kar je bilo za naš kraj in našo mladino prijetno razvedrilo. Želimo si še več ta- ivih prireditev, ker smo popol. noma osamljeni in nimamo drugega razvedriila. Vsekakor so takšne priredit- ve mnogo bolj korisitne in za- bavne, kalcor je bila prejšnji mesec »komedija« v GruSkovju, katere žrtev je bil miroljuben kmetovalec Jože Skok, katere- ga je mladi fant Zagoranski na poti domov blizu njegovega do- ma napadel z nožem ter mu prizadejal težko'telesno poškod- bo, tako da je kljub zdravniški pomoči čez par dni umrl. Pomilovanja vreden primer Ix>kvarjenositi. ki v alkoholu išče poguma za svoja zlobna dejanja, ki cesto zahtevajo smrtne žrtve. B. Slovenski sadjarji! Založba »Kmečka knjiga« vam nudi med štirimi knjigami knjižne zbirke tudi odlično delo inž. Franceta Adamiča: Obnova našega sad- jarstva. Še danes naročite knjižno zbir- ko »Kmečke knjige«, ki stane samo 300 din in obsega štiri od- lične laijige: Koledar Kmečke knjige za 1957, živahno pisano povest Antona Ingoliča Ugasla dolina, tretji zvezek dr. Grafen- auerjeve Zgodovine slovenskega naroda in pa že zgoraj navede- no Imjigo inž Franceta Adamiča Obnova našega sadjarstva. Cas prijave samo še do dne 1. julija 1956. Založba »KMECKA KNJIGA« LjubLiana, Miklošičeva 6 Ljubljana Miklošičeva 6 STE NERVOZNI? Ce ste nervozni, si privoščite letni oddih vedno le v mirnih krajih, z milim podnebjem, ugodno bo vplivalo na vas zla- sti okolje iglastih gozdov. Po- letna vročina in živ-žav na morju nista primerna za take ljudi. Če si želite morja, tedaj ga obiščite jeseni in spomladi, toda izberite si le mirne in tihe obale. Najboljše i>omirjevalno sred- stvo za vas je gibanje na pro- stem. Zlasti so priporočljivi ju- tranji sprehodi, ko je še vse mimo, zrak pa svež in čist. Tudi nekaj gimnastike vam bo zju- traj koristilo. Telovadite pri od- prtem oknu ali pa na prostem, če le morete. Seveda pa vaje ne smejo biti naporne. Združujejo naj veliko gibanja z rokami, med vajami pa tudi večkrat globoko vdihnite. Ce imate tudi slabo srce In je gimnastika za vas pretežka, si pomagajte z masažo. Plavanje in koi>anje je zelo priporočljivo, vendar ne v premrzli vodi, ker le-ta draži živce, zdravljenje z vodo je zelo koristno in uspeš- no zlasti za slaboki-vne in Izčr- pane ljudi, posebno še, če de- nemo vanjo eterična olja ali ekstrakte iglavcev (ena velika žlica na kad vode). Priporočlji- va je mlačna prha, tako da teče voda od vratu po hrbtu. Če ni- mate prhe, vzemite veliko gobo, ki jo namočeno v vodo izcejaj-, te za vrat. To ponovite 10 do 20 krat preden ležete k nočne- mu počitku. Pred spanjem iz- pijte kozarec sladkane vode ali kozarec toplega kamiličnega ča- ja. V postlji ležite iztegnjeno in ne zviti v klopčič. To samo po- večuje nespečnost Predvsem pa ne pozabljajte na pravilno prehrano, kar je največja napaka nervoznih lju- di. Ti jedo navadno hlastno in jim ni važno kdaj in kaj jedo. Zavedajte se, da premalo pre- žvečena hrana leži dolgo v že- lodcu in povzroča migreno, za- buhle oči, ovira spanje, zategne gube, cesto pa povzroča tudi mozolje. Jejte torej počasi in izbirajte predvsem presne jedi, ki so bo- vsebuje veliko sočivja in sadja, gate na vitaminih. Obed naj pa tudi sladkorja, ki uspešno pomaga proti živčni potrtosti, Avto-moto društvo v Gorišnici »Gorišničani (mislimo vse pre- bivalce občine Gorišnica) ste pa res začeli s polno paro po vseh mogočih linijah in poljih dela- ti.« Je pa tudi res. Tudi avto- moto društvo smo ustanovili. 2ianimanje za delo je preoejš- n.ie med našo miladano, kar je razumljivo in obenem dokaz, da Sli želi naša mladina poštene in koristne zaposlitve, obenem pa dazvedrila ter v nemaili me- ri tudi znainja. V odbor smo iz- volili predvsem mlajše ljudi, med njimi precej strokovnjakov (šoferjev in avtomehanikov ter traktoristov). Odbor (tov. Milan Hrga) je že s svojim dosedanjim pripravljalnim delom pokazal, da se je v delo pošteno zagri- zel. Upamo in vemo, da uspehi ne bodo izostali. Pobudo za ustanovitev novih društev je dal občin^i komite ZK. ker je članom komiteja mnogo na tem, da mobilizira- jo svoje ljudiStvo vsestranslel si je steljo s črne til v hišo. Tam si je slekel suk- njo, zlezel je na zapeček ter si je nabasal pipo. Čudoma je mi- nila VSa potrtost: smehljal se le in oči so mežikale pod koša- timi obrvmi. Prišla je dekla v hišo. -Dobro se ti godi, Jernej! Dan :e zunaj, vsi so na polju, ti pa sediš na zapečku!« Jernej je vzel papK> iz ust i" le nagubančil čelo. «Poberi se. baba! Komu uka- 7.uješ?« Dekla je zaloputnila duri. »Kaj jo je zbodlo, ženščuro?« se je začudil Jernej. Pod večer, ko se je neoo po- oblačilo, so se odnrle duri na >teŽ3-!. Na pragu je stal Sitar, majal se je nekoliko. Po strani mu je visel klobuk na uho. Jer- nej je gledal nejevoljno, ni vzel pipe iz ust. »Kdo je prišel?« je zaklical Sitar. Jernej je molčal. »Kdo je pršel, vprašam?« Po- časi je vzel Jernej pipo iz ust in se nasmehnil. »Lepo si se napil na pogreb- ščini svojega očeta! Spat ^ spravi, spat!« S težkim korakom, da se je stresel pod, je stopil Sitar v izbo. »Koga goniš spat, hla.pec? Kdo je pijan, hlapec?« Jernej je mimo isedel in jc mimo govoril, kakor da bi se pogovarjal o letini. »Tebi sem rekel, da pojdi spar. zato ker si pijan!« Osupnil je Sitar, nato jia so se mu napele žile na čelu, vrgel je klabuk na tla in je kričal. »Molči, hlapec! Nisem poko- pal enega gtMspodarja, dvoje sem jih pokogpal! Dol!« Jernej se je smehljal in je stopil počasi z zapečka; nika- mor se mu ni muifilo. »Ali bo kaj?« »Odpusti starim kostem! Še prideš do počitka!« se je smeh- ljal .lemej. Malo je omahnil, malo se je opotekel, ko je lezel Sitar na zapeček; prilezel je, sedel je ši- roko, pr^emo se je naslonil, »Sezuj mi škornje!;: je ukazal Sitar. Jernej ni nič odgovorii, sedel je na klop in si je palil pipo. ki mu je bila ugasnila. »Sezuj mi škornje!« »AU te še ni minila norča- vost?« je rekel Jernej počasi in je puhnil dim. »Se dišd po smrti v tej izbi; poklekni rajši in moli nocoj!* In je S3.m ocklek.nil nred raz- pelo. Gospodar ie sledal mrko. prižgal si je pipo. nljuval je prc - ko izbe in je molčal, dokler ni Jemej odmolil. Jernej pa je vstal, gledal je v tla in je pri- jel za kljuko, da bi šol. >Jernej!« je vzkliknil Sitar. Jemej je stal pred durmi in je drža-l za kljiiko. »Da ti povem, Jemej!« je go- voril Sitar hitro in pipa se mu je tresla v roki. »Da ti povem — išči Si gospodarja drugod!« Preko vsega obraza se je za- smejal Jemej in veselo je me- žikal z očmi. »A?« Sitar je udaril s škornjem ob klop. »Kaj si oglušel. hlapec? Lšči si drugega gospodarja, sem re- Icel: Opravil si pri meni, pri tej hiši, opravil!« Takrat 5e ie zabli^snilo iz črnih nebes, zabobnelo je cd daleč. Jernej se je odkril in se pokri- žal. »Bog nas varuj v^spe^a hudega! Ne delaj greha, mladi. Bogu so priporoči in »svojemu patronu!« In je odprl duri in jc -šel v hlev; tam ie leeel v 9tn,t in je za-5ps'. *■ -: vse hude mi- sli so šle III Kakor mlad, še objokan, že utolažen obraz, tako se je za- smejalo rosno jutro iz nevihte. Jernej je stopil na prag, šel je okoli hleva in se napotil, da bi pogledal na polje. Takrat je odprl Sitar okno. ozrl se je z zaspanim obrazom, kuštrav in čemeren; in je ugledal dolgega Jerneja, ki se je bil nameril na polje. ^Kam? r Počasi .se je okrenil Jernej. »Na polje!« »Na čigavo?< »A?« »Na čigavo pol je v- Jernej se je zasmejal na- glas. "Kaj se še nisi prespal? Se malo se odeni, če te.glava boli!« ^Na čigavo polje?« je zaklical gospodar in kri mu je bušila v lica. »Na naše polje!« je odgovoril Jernej in je stal ob razoru mi- ren, upognjen, roke na hrbtu. -Kaj se to pravi; naše polje? Celo se je nagrbančiio Jerne- ju; celo v njegova zgrbljena u ca je šinila kri. »To se pravi, moje polje! Obstrmel je Sitar, odprl usta, gledal je z velikimi izgubljeni- mi očmi. »Zbledlo se ti je, starec!« Jernej se je okrenil in je sel po razoru v polje. Dolgo je gledal Sitar za njim, nato se je oblekel in je šel na polje v dmgo stran, da bi ne srečal hlapca. Obadva sta šla počasi, obadva upognjena; gledala sta v tla in vendar sta se videla od daleč, kakor vidi človek s sa- mim srcem, kadar ga je strah in se mu kdo tiho bliža za hrbtom... Jernej se je vmil v hišo, ko je bila južina že na mizi. Po- stcil je osupel pred durmi, na- mršil je obrvi, zrl se je po go- spodarju, po družini. Ne žlice ni bilo zanj ne stola. »Zakaj me niste klicali?« »Ali so te }'Kako bi predvideli točen čas in kraj potresa?« Odgovor na to vprašanje bi lahko izmerili s tisoči izgublje- nih in ogroženih življenj in mi- li j ardnimi vsotami viničenega premoženja. Čeprav je nemogoče predvi- deti potres tako, kakor je omo- gočeno meteorologu predvideti vreme, so strokovnjaki uspeli — če že ne drugo —, kje in na kakšnem prostoru je treba gra- diti. V okviru svojega programa tehnične pomoči za ekonomski razvoj je Organizacija ZN za prosveto in kulturo (UNESCO) poslala skupino seizmologov v Izrael, Pakistan in Turčijo — v dežele, v katerih tako rekoč ce- lokupno gospodarstvo zavisi od točnega merjenja efektov pK)- tresov. S pomočjo UNESCA je usta- novila turška vlada v Carigra- du seizmološki Institut, v ka- terem se bodo izpopolnjevali turški seizmologi. Dovolj je na- mreč samo, če .se spomnimo potresa, ki je v predlanskem le- tu v pokrajini Jensi porušil nad 5000 domov in vzel 268 življenj. Turški znanstveniki in ja- ponski seizmolog Takahiro Ha- givara preučujejo problem mer- jenja potresa v največji možni bližini njegovega epicentra. 15. avgusta 1950. leta Je po- tres v Asamu v Indiji ugonobil 575 ljudi in porušil 12.000 hiš ter povzročil izgubo več kakor 100.000 glav goveje in vprežne živine. Manj kakor tri leta po- zneje je - podoben potres zadel Jonsko otoke, ko je bilo ubitih 600, brez strehe pa je pstalo nad 120.000 ljudi. Planinski gre- ben se je dobesedno razpolovil. Med najstrašnejše potrese v zgodovini človeštva štejemo potres v Senslju (Kitajska) le- ta 1556. ko je bilo 830.000 mrt- vih, potem leta 1737 v Kalkuti. ki je požrl 300 000 ljudi, potres na Portugalskem, ki je zahteval 80.000 ljudi in druge. Čeprav danes človek še ne more predvidevati, kdaj bo pri- šlo do katastrofe, jih vendar v neki meri lahko določi. V tem pogledu so zanimivi eksperi- menti, ki jih sedaj delajo v Ka- liforniji. Leta 1953 so seizmolo- gi sporočili, da bo prišlo v kratkem do potresa. To se je res čez tri dni tudi zgodilo. Znanstvenik pa je odbil trdi- tev, da je mogoče potres pred- videti. Rekel je: »Po mojih ra- čunih bi lahko nastal potres po treh urah ali pa tudi po treh letih.« Prerokovanja sicer niso mo- goča, vendar je mogoče določiti nevarna področja in s tem predvideti ukrepe, ki so potreb- ni v gradbeni dejavnosti. Letalo iz gumija Pred kratkim so preizkušali v ZDA letalo iz gumija, ki ga je treba pred poletom napihniti. Po končanem poletu pa zrak iz njega zopet izpustiti, letalo pa se zvije in shrani v skladišče. Letalo je zgradila znana tovar- na Goodvear Aircraft Corpora- tion. Letalo je enosed, mono- plan z visokimi krili in ga je laže napihniti kakor avtomo- bilsko gumo. Krila, rep in pi- lotov sedež so izdelali iz spoje nih slojev nvlonske tkanine prevlečene z gumo. Trup letala je izdelan iz materiala za zrač- ne ladje, metalne dele letala pa predstavlja motor (40 ks), pod- porniki letalskega trupa, kole- sa in okvir za pilotov sedež. Stanje kmetijstva in prehrane v letu 1955 Organizacija združenih na- rodov za kmetijstvo in prehra- no je objavila poročilo o stanju kmetijstva in prehrane v letu 1955. Prvi del tega poročila ob- ravnava obnavljanje kmetij- stva, gozdarstva in ribištva po drugi svetovni vojni, drugi pa razvoj zadnjih let in perspekti- ve. Kmetijska proizvodnja leta 1946,47 je bila za 5% manjša od povprečja proizvodnje v le- tih 1934-38. V Evropi in Sever- ni Afriki je padla proizovdnja skoraj za tretjino, na Daljnem vzhodu za okrog 10% medtem ko je v Severni Ameriki po- rasla za eno tretjino. V drugih delih sveta so bile spremembe relativno male. Povojne težave so naraščale tudi zaradi stalnega naraščanja števila prebivalstva, ki ga je bilo v letih 1946-4? okrog 10% več kakor v obdobju 1934-38. Čeprav je celotna proizvod- nja padla za okrog 5%, se pro- izvodnja po prebivalcu ni zmanjšala za več kot 15%. Če- prav je bilo razdejanje mnogo večje kakor po prvi svetovni vojni, nevarnost gladu ni bila tako akutna, zahvaljujoč delo- vanju UNNRA kakor tudi mno- go uspešnejšemu racioniranju, kakor je bilo uvedeno ob prvi svetovni vojni. Skoda, ki jo je povzročila vojna gozdarstvu, je bila po- sebno velika v centralni in vzhodni Evropi. V zadnjih letih pa se je kme- tijska proizvodnja zahvaljujoč različnim ukrepom ekonomske- ga, socialnega in tehničnega značaja zelo povečala ter je prekosila v letu 1954 proizvod- njo iz povprečja let 1934-38 za okrog 25%. Posebno lepe rezul- tate so dosegli v Zahodni Evro- pi, medtem ko je Vzhodna EvrcHpa v tem pogledu napre- dovala zaradi pospešene indu- strializacije rrmogo počasneje. Največje viške poljedelskih proizvodov je v povojnem ob- dobju pokazalo dolarsko pod- ročje, kjer so viški v pšenici danes mnogo večji kakor kdaj koli prej. Elsplosljei v brivnic! v Firenci se je pred dnevi zgodila v neki brivnici nesre- ča, ki bi lahko imela zelo težke posledice. V brivnici Caria Mayra, v Via Ugo Poggi, je bilo tega dne zelo živahno. Bil je delavni čas in brivci so svoje stranke brili in strigli, vmes pa so se pogovarjali o politiki in nogometu. Naenkrat pa se je vsa briv- nica zamajala, takoj za tem pa je nastala huda eksplozija. Del zida brivnice se je razletel, da je nastala velika luknja, opeke so letele po prostoru, del stro- pa se 36 zrušil in nastala je kajpak velika panika, tako da so na pol obrite stranke z brivci vred zdirjale na ulico. Celo ne- kega mimoidočega pešca je v glavo zadela opeka, da je bil v hipu ves krvav. Nesreča bi bila lahko še več- ja, kajti eden od brivcev je v času eksplozije držal svojo bri- tev prav na vratu stranke. Lahko bi ji prerezal grlo, na srečo pa jo je samo nekoliko močneje urezal. In vzrok eksplozije? Takoj zraven brivnice je bil bife. V zidu, ki je oba prostora ločil, so bile vgrajene plinske cevi in v teh je plin eksplodiral. Ko so se Po eksploziji vsi razbežali na ulico, je bilo v brivnici to- liko plina, da so morali priti na pomoč gasilci in zamašiti cevi. Tudi v Romuniji veC žensk kot moških Na zadnjem popisu prebival- stva v Romuniji so ugotovili, da je med 17 489.794 ljudmi sa- mo 8,502.298 moških aii 48,6 od- stotkov ter 8,987.498 žensk ali 51,5 odstotkov. Od skupnega števila prebivalstva je 31,:^ od- stotka meščanov, medtem ko odpade na prebivalce vasi 68,? odstotkov. Glavno mesto Ro- munije Bukarešta šteie l,23f P05 prebivalcev. Drugo največje me- sto je Kluj s 154.000, nato pa Temišvai s 142.000 prebivalci. Velik podvig: ladje sredi CleveEanda »New York Herald Tribune* poroča, da so se začela prva dela na enem izmed največjih podvi- gov, ki bodo spremili lik veli- kega dela zemeljske površine. To so dela na izgradnji plovne vodne poti med Atlantskim oceanom in ameriškimi jezeri. Poi bi bila dolga okrog 3500 km. Ko bo leta 1959 ta zveza do- gotovljena, bodo lahko pristale v cleveland.skem pristanišču ladje, ki so visoke do deset me- trov, dolge pa več kot 240 me- trov V ugodnih okolišrinFih pa bodo lahko plule še dal.ie sko- raj v sredino ameriške celine. Pri izdelavi tega orojelrta so- delujeta Kanada in ZDA. Stro- ški izgradnje vodne poti bode stali Združene države okrog eno milijart^o dolarjev Razen tega bodo zgradili kot pofeben objekt velikansko hidrocentralo. ki bo dajala okrog 13 milijard kilovatnih ur električn'^ ener- Insekti — posredniki bolezni Kakor vsako leto, smo tudi letos 7. aprila posvetili dan zdravstvenemu prosvetljevanju ljudi. Letos je bil zdravstveni dan posvečen insektom in njih škodljivemu prenašanju raznih bolezni. Insekti navadno ne trpijo od bolezni, ki jih sami prenašajo Tako na primer komar anofeles, ki prenaša klice malarije, živi samo malo krajši čas kakor na- vaden komar, ki ni okužen s to boleznijo. Drugi insekt, ki je prizadejal afriškemu prebivalstvu toliko zla, je muha ce-ce. Ta prenaša spalno bolezen. Kar se tiče te bolezni, je človeštvo na poti, da jo končno premaga in ob- staja verjetnost, da bo ta bo- lezen konec tega stoletja le še zelo redka. Za ta uspeh ^re največ zahvale uporabi insekti- cidov, posebno DDT, ki je na primer omogočil popolno izko- reninjenje te muhe v deželi Zulu v nekaj letih. Pomembno vlogo pri širjenju teh bolezni je odigral v prete- klosti rečni in pomorski pro- met. Znana je katastrofa, ki je zadela otok Moriš v Indijskem oceanu, na katerega so po mor- ski poti prenesli z Madagaskar ja komarja anofelesa, nosilca malaričnih klic. Ob eni sami epidemiji na Morisu je umrlo za to boleznijo 32.000 ljudi. Za- radi tega bijejo na tem otoku oster boj proti komarjem in drugim insektom in zato so tu- di vsa prometna sredstva pod- vržena strogi kontroli glede prenašanja insektov. Ti se namreč znajo prilagoditi vsem razmeram ne oziraje se na viši- no, atmosferski pritisk ali tem- peraturo ter sejejo svoja jajca na krila in propelerje letal itd. Boj proti insektom je postal posebno intenziven po odkritju insekticidov. Pred tem je bole halo v Indiji za paludizmom četrtina prebivalstva, število smrtnih primerov pa je doseglo dva milijona letno. Leta 1955 so zaščitili 75 milijonov ljudi pred to boleznijr Insekti prenašajo tudi bolezni kot je škrlatinka v ZDA, mi- ksomatoza in rumena mrzlica. Kužne klice, povzročitelji ti- fusa, zavzemajo posebno mesto med klicami, ki jih prenašajo insekti. Te klice, ki so povzro- čile doslej smrt več milijonov ljudi, so z navadnim mikrosko- pom le težko vidne, prenaša pa jih mišja bolha. Strokovnja- ki Svetovne zdravstvene orga- nizacije proučujejo tudi prena- šanje tifusa preko uši. ki po mnenju teh strokovnjakov zelo lahko prenašajo potovanje in premeščanje. Poskusi so poka- zali izredno sposobnost gibanja teh insektov. Pokazalo se je namreč, da prehodi uš 30 cm daleč v 49 sekundah, po lasu pa prehodi 20 cm v eni minuti in 25 sekundah. Ti primeri, na videz nesmis'^lni. kažejo, kako hitro lahko pride do okuženja ljudi, posebno v prostorih, kjer se jih mnogo zadržuj' 6 PTUJ. 18. MAJ.A 1956: Razglas Določitev obmcGij zborov volivcev za predlaganje kandidatov za nadomest- ke vclitve ljudskega poslanca za zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenr Po 125. Ln 1<>& oLeiiii zaiiona o >r»\ncah im dolžnostih ter o vo- ILtvaii in odpoiclicu ljudskih po- ^Idncev Lludslie sl:upSčine LPiS lUr. list LJ?S, Kt. 3l-98''53) ter odločbe Pepubli&ke volilne ko- nisije o razpisu nadomestnih \'oliiev za poslainca Zbora pro. izvajalcev Ljudske" sifcupščine LRS v 46. vodilni eno^i pa-oizva- udsike skiipine jnduiStTi.ie, trgo- vine in obrti (Ur. list UflS, št. l3-54>36> določa Okrajna volil- na komisija Plxij, da se opravi- lo.Zbori volivcev zaradi predla- ganja kandidatov za nadomest- ne volitve poslanca Zbora pi"0- ■zvajalcev Ljudske sikupščine LTIS v 46. volilni enoti proiz- ^•ajalske skupine industrije, rgbvine in otorti. ki obsega -;nodar!*:e organdzaci.iie na oib- noč.jv bivšah občin: Destemifk, OorigfMca, G9'ajena, Juršinci. IVIarlcovci, Ormož, Podgorci, Po- '.eafišak. Ptuj, Rogoznica. Sredi- iče m Trnovsika \'a6, v tehle ,:j;o^aodari;^cl!i organizacij a^h: SREDI SCE Za gospodarske organiLviioLje in obrate, ki se ukvarjajo s proiKVOdnjo, prevozništvom, tr- ciovino ali .^sitinstvom, obrtne obrate in delavnice, delavce in usio5benee v pofttni. teliegraiski in teleConski elužbi ter komu- nalnih delih na oeiotnea« ob- močju bivRe ob&me Središče. Zbor volivcev ekli«^ pred- sednik' Občin .sike^ Ljudskega orfijora Sredl.vče. ORMOŽ Of>eikaitna Ormož in Ža©a Or- mož. Zbor volivcev sJvliw. pred- sednik delavskega sveita Ope. kaine Ormož. Železniške postaje: Ormož, Pavlovci, Pušenci in Vel. Nede- lja, delavci in u^užbenci v poštni, telegrafski in telefonski .«lužbi. delavci in usltiibend nadzorništva proge in cestasrji na obamočju bivše mestne obči- i*e Ormož. Zbor volivcev sk3šoe šef že- lezniške postelje Omx)ž. KZ Ormož. KZ Velika Nede- lja, Tt^. pod j. »Voor« Ormož, Trg. podj. »Presfcrba«: Ormož, Vinarsika zadruga Oiftnož, Od- kupna postaja 5>SIoveni;ja-vinoK Orniož. Posiovarlnica »Komba- nat« BoPow>, Odkupila postaga »Kmetovalec'i Ptuj. Odkupna postaja s>J'iig»-V3jde.« Čakovec. Odkupnn postaja -»Koteks", Go- ;«1nlna »Pri kolodvoruGostil- na ■-•Pri lini«. Gostilna KZ Or. mož, Gos^tilna V%mir.ske zadru- ge Onnož. Zbor volivcev akliiče pred- .^ednik upravnega odbora KZ Ormož. Privatni obrtniksi in obrtmi delavci na območju bivše mest- ne chčixie Ormož, Mestna kio- mearaina ustanova Ormož, "Ra- dio detevnica C^tnož. Remont- no podjetje Ormo?. Mc?Jtna pe- kam« Ormož. Mesnica in klav- nica Ormož. ZJjoj- volivcev afeBče pred- sedniis Občin^ega 'Jjuc^feega !>dibora Ormož. SODINCI • Premogovnik Sodinci-Vičan- ci, delavci in uslužbenci Gozd- ne uprave »Silva« — delo\'Lšče Velika Nedelja ter privatni obrtiuki na delu obmot-ja bivše občine Podgorci, ki je bilo po novi upravno teritorialni raz. delitvi pflikl.tučeno k občini Or- mož. Zbor voiivoev sddiče pred- sednik delav.-dvega s\'eta — Pre- mogovnika Sodinci-Vičainci. GORIŠNICA Za gorSipodars4ve organizacije in obrale, ki se ukvarjajo s proizvodn,jo, prevx>zništ\'om, tr- govino ali gostin&iv'om, obrtne obrate in delavnice, delavce in uslužbence v postni, telegrafski in telefonski sJužibi ter komu- nalnih ctelih na celotnem ob- močju bivše občine Gori.šnica ter delih območij bivših Občhn Podgorci, Markovci in Polen- .šak. ki so bila po novi upravno teritorialni razdelitvi priklju- čena k občini Gorišnica. Zbor volivce\' skliče pred- sednik Občinskega li.>uds^kega odbi>ry Gorišnica. OESTERNIK /.,< ^gospodarske organizacije in ()i>rale, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prevozništvom, tr- govino aili .gos-tinstvom, obrtne obrate in delavnice, delavce in uslužbence v T»štni, telegrafski in telefonski službi ter komu- nalnih delih na ceSotnem ob- močju bdvše občine Destemik ter delu območtja bivše občine Trnovska vas, ki je halo po no- vi upravno teritarialni razde- litvi priključeno k občini De- stemik. Zbor volivcev steliče pred- sednik Občinskega Ijudsi^ega odbora Dcsternik. JURŠINCI Za gospodarske organizacije in obrate, ki se iricvarjajo a p«3dzvosiavi- oa«, »Dom.', I>elSk«te®a«. Ko- lonialen, »Pri mostu^i, >NaMa«, Sfeeklo-porcelan, Papa,mi<:5* in galanterija, Ptujgka knjigama. Zboa- volivcev sldJče igered- sednik upravn^a odbora VcJe- blagovnice »Mertoir*^ F^j. Trgov. podj. »LES.f OZZ Ptad in Trgo\-. podj. -Javor- Pt«j. Zbor volivcev sl-diče pred- sednik delavskega sveta Trgov. l»dj. »L£Sc OZZ Ptuj. Trgov. podj. . "Panoiraja < t«r poslovalnice: }Koribia»atd- .jetja »Mesnjin«'« Ptnj. Iixiustriia kovin^ih in lesnih izdfil!kov'Ptuj. Avtopri>met Mar ribor. Strojne dela\'niee OZZ PtJUJ.' Zbor volivcev skliče pred- sednik odbora Strojnih delaivni«^ OZZ Ptu.i. GG Maribor — Gozdna upra- va Ptuy. Go»d»a t«pra\-a »Silva« Ptaij. Zbor volivc©^ iikliče pred- sednilv delavsibiega sveta Go'/(^- ne uprave »Silva« Ptuj. Izdelovalnica brezalkciiolnih piiač > Vesna«, gostilne: »Bell križ", »BračSčc. »Pri kovaču«,. BrezaUcoholna restvivracija, Sin- dikalni Idiub OLO. Zadružna gostilna,: .■*Pri sejmišCTi--<. .■•Pri' Rozilci«. ^Novi svet«-. vSloven- ske gorice«, »Zupančič«, »Pri Zbor volivcev j^kliče prect- .«ednik upravnega odboia Izde- lovanice brezalkoiiolnib pijač »Vesna« Ptuj. Zelesaiiška postaja Ptuj, Nad- zct-ništvo proge IHuj. Zbor v?>livcev skMče šef Zel. post je Ptuj. Trgov. podj. »Kmetovalec«, Trgov. podj. i>ZeModa« Ptuj, Šivilj- s9«a delavnica. Spločno če^'l.iar- stvo Ptuj. Mo<^o čevljarstvo »Zora'Dra-va«. Mestna icomunalna ustanova, Putnik« Ptu,i, »Kino« Ptuj, Cestarji na območju bivše mest- ne občine Ptuj in občin Gi'a je- na. Rogoznica in Markovci, Pro- jektivni biro Ptuj. Zf^r volivcev sfeliče pred- sednik ObčinBfeega SjTBiMcega odbora Ptuj. Okrajna voKlng *wwn3^a Ptuj za volitve l.nrtJskih iposlancev za Ljudsko sfesupščino LRS. Številka: OVK 1-1 At6. Pluj. dne 1.5. mai^ 19.=>^\ Predsednilv OVK: Alojz Donaj, I.r. Tajnik OVK: Ivan Ran. T r v sredo, 1«. ntaja 1956 (zd liter, kilogi-am alj kos) Cebuljček 400, čebul« 180, če- 100, luščeni fižol 40—60. '.iren 100, krompiu' 15, kumare -50. peteršilj 60, rdeča pesa 30, redkvica 10. solata berivka 150, ;pinača 100. 5?o:ata v glavah 150, špinača 100. korenček 40, ko- ruza 40. pienica 45, oves 40 do ■30, proso 40. konjzni zdrob 45 do 50. surovo maslo 400—500, naseka 300. mleko 30, smetana 140. ?ir 40—80. koko.^i 300 -400, piščanci 40&—500, kozlički 700 Ip 1000. jabollia 35—50. jajca 12, kislo zelje 30. radič 100. do- loči kis 25. sadiive (zel.inate) 1, *3d!ke (paprika) 3—5, sadike 'parad iinik) 3 do 6. sadike ■'■>hrp\t) 1. .sadike (c\-elača) 2, >»diKe (solataJ 0,50 dSn. Dnevni spored za nedeljo, Z». maja 1956 t>,00—7,00 Pfsama vrsta (Jomauii na- pevov 7'a prijetno nedeljsko jutro — vmes o* 6,05—6, JO Poročila io vre- menska nnpoveii. 7,0« Na[»oved časa, poT.ocila. ¥i*menska naipoved ki oiijava dnevnega sporeUa. 7,13 Reklame. 7,30 Radijski koledar in prtreditve djieva. 7.35 Igraj« veUki /.abaTOi ftrkenlri. 8.00 O špoTto i« športnikih: Spomini na trt- rovska vesia.-Jka prvenstva. 8.15 Spor«) slovenskih najTJdnih in naietnih r^sni: — sodelnjejo zbori, ansambli in solisti. 9.00 OtTOvIta i>red6taia — Slavta* Ja- nev&ki: SIaoTed. no.OO Nanoved Oasa. poročila. vreirenska nipo- ved. rr€5letl rtae»ne»a sporeda in ob- vestila. 13.15 ?a!ba\na glasba, vmes re- klame. 13.30 Za naso vas. 14,1.^ Lahka siasba. 15.00 Napoved časa. poroiila. vremen'.ka nai{»oved •« obvestila. 15,15 /ieleli !!ie — poislu"atte! 16.30 Ob dne- vu voinesa letotstva. 17,00 PTom'eflatini koncert. 18.0O RatliHka igra — P. Me- nmcc: KočTja svete popo-mice fnonovi- t€T). ifl.co Fa^•Ed časa. roro?na. vremens!ia na- rored in tJTe?;ed sjHireda ?a Tia.s'.ednii d»ti. 22 15—2.^00 Nočni koncert — BIa«o>e Bersa: DTamati.^a uvertura Ma- lr'-3 Srav7t'čar: '»tva ^iffifoniia 23.15— 23.00 UKV pr-oera-n!: Piestra s'.asba- 33.00—24.0dda'a /h tujino - na v»!u 327,1 ai (prenos iz Zagreba). KEGLJAN.TE Kesijaški klub Di'ava je iinei v nedeljo v goeteh Lc^cMnotivo iz Maribora in priredil na dvo- steznem kegljišču Dta^ prija- tel^sfoo kegljasko srečanje. Zkne- ,^li so gost,te z reiuitafem 4789:46:^1. Vsak te^kmovalec .Je moral rreči 200 lučajem Izk.:i- zali PO se jn^i Lokoi-^iotivi ke;^- Ijači Nd^ode (819). Antalos (809) in Tučič (806). Pri ekipi Drave so bili na,tboljši Scgirtli (786), Lortiek (779) in Maijoen (778). Z^^er je gosioval keeija,-§ki Idub -^Obrinik ■ iz Var-ždina. V +ekTno\'anju v mednarodnem f^logu (v borbeni partiji) je zma- .gala Drava v borbi s kegljal -■Ob^^nH^p ■ 7 ninimalno ra-''*-"'-^'^ keg::ev 301:290. PA Titovo štofeta avto-moto društev v letošnjem letu se Titovi »tafeti, ki jo organizira telesno- vzeojna organizacija Partizan, (iffidnižuie tudi organizacija Ljndake tehnike, to je avto-nao- tq društva. V Sloveniji bo TStova .štafeta avto-mobo dru.štev organizir£»rta v obliki zvezdnate vožnje s pe- timi reiaoijami, katere sc ste- kajo v Ljubljani. Ena teh rela- cij vodi iz Murske Sobote do Ptuja in preko Lenarta v Slo- venskih goricah v Maribor in naprej v L.inbljano. Na tej re- laciji bodo sodelovala tudi avto- moto društva iz našega okraja- OMale relacije pa poteka.>o sle- deče: Piran—Gortica—LJubiJ.iana, Ljubelj—Bled—Bohinj -Ljub- ljana, Cma—Šoštanj — Kam nik— Ljub . Ijana in peta relacija iz rojstnega kraja Maršala Tita: Kumrovec—Hrastnik—Zagorje —Etomžale—Ljubljana. Vse štafete se v Ljubljani zxiružijo, avto-moto društva iz Ljubljane in Dolenjigke pa jo prenesejo do sloven.siko-hrva'i- ske meje v Bregano, kjer l>odo štafetno paiMco prevzeli člani avto-moto društev iz NR Hrvat- ske. Člani avto-moto društev bodo noseč pozdrave 64. rojstnemu dnevu našega Maršala prevozi- li preko 1389 km Člani organizacije Ljudsiio tehnike, predvsem pa nositelji .štafetne palice maršalu Titii k roj.^tnemu dnevu is'kreno č'esti- tajo in obljiifolja.io letos, ko Plavi organizacija Lj ud sive teh- nike 10. obletnico svojega ob- stoja in delovanja, da bodo še bolj vztrajno delali na širjenju in dvigu tehnične kullurc. V čestitkah k 64. življenjskemu jubileju maršala Tita bo izra- žena zahvala za vso pomoč, ki jo je maršal Tito nu<Ši organi- zaciji Ljudske tehnike in iskre- na želja, da bi še mnogo '.et živel in obhajal ta jnbilej. Motoristi iz Murske Sobote bodo krenili v soboto, dne 19. maja 1956, ter preiko Radgone in Ljutomera pri,speli ob 6.40 v Središče. Tu prevzamejo šta- fetno palico člani Avto-moto druištva Središče in jo preko Onnoža prenesejo v Ptuj. Slovesen sprejem štafete bo ▼ Plu.JH na Trgu mladinskih bri- gad (pred LOMO Ptuj) dne 19. ma,ia (sobota), ob 8. uri zjutraj. Po kra.tši sla"\mosti prevzame^jo štafetno palico člani Avto-moto društva Ptuj, ki jo bodo pre- nesli do Lenarta v Slov. gorš- cah in naprej v Maribor. Člani organizacije Ljudske tehnike — Ptujčani! Udeležimo se v čim večjesn številu spre.Tema štafete. Zaže- leli bomo nositeljem štaietoe palice srečno pot in preko njih čestitaM marSaihi Titu k 64. rojstnemu dnevu z žel.io, da bi še mnogo let žive? in vodil na- rode Jngoslarvge.__..; .,: ^ Kros motor^slev . Avto-n-ioto društvo v Ptuju je priredilo v nedeljo, dne 6. maja, kros motoristov, ki se ga je udeležilo lepo število motori- stov, med njimi tudi ena tova- rišica. Start in cilj je bil pred prostori druKtvjji na Cvetkovem trgu. Proga je potekala od tam na Vičavo, prek Panorame v Krčevino, od tu do zadružnega posestva Osojnik na Štuke. Tu je moral vsatk udeleženec ple- zati po- majskem drevesu. ng» katei-ein je bila kontrolna .'^le- viJka, ki jo je moral oddati na eil.ju. Kros se je v redu izvršil brez nesreč, razen nekaj okvar na motorjih, kar ni čudix>, saj so ^oraj vsi udeleženci \-x)zili na starih, že iztrošenih motor- jih. Ne glede na to pa so se od- zvali pozivu društva in s tem društvu pomagali pri izvedbi krosa. Najboljši čas je dosegel Kon- rad Mohorič na Puchu 250 cm'', ki je 7 km dolgo progo obenem s plezanjem na majsko drevo prevozil v času 4 minut. Drugo mesto s časom 11 minut je do- segel njegov brat Anton Moho- rič na F*uChu 125 cm''. Tovariši- ca Metka Zavec je kot edina ženska udeleženka na krosu v kategoriji 125 cm''" dosegla dru- go mesto. V kategoriji 200 cm^ pa je dosegel najboljši čas tov. Anton Plohi. Kategorija 350 cm" se zaradi okvar na motorjih ni plasirala. Kategorija do 500 cm' pa se zaradi slabih in neizprav- nih motorjev krosa ni udeležila. Po krosu jc bil zvečer v go- stilni Zupančič družabni večer članstva in ix>delitev priznanj. Na družabnem večeru iso člani izmenjali svoja opazovanja in znanje na polju avto-motoriz- ma. RN Nogometna tekma Paftizau (Brežio-e) : Drava (Ptuj) 1:3 (0:1) V nedeljo, dne 13 .ma.ja, je ptujska Drava odigrala pi-ven- st\'eno nogometni tekmo s Par- tizanom iz Brežic v Bi-ežicah. Tudi tokrat .je Drava dolrazala, da se je najjram lansken-iu letu mnogo poiDTavila ter da zna zmagali.. Drava je nastopila v .bledeči po.slavi: Gorjup, Sirec Poldi, Letenja, Pcaigračrič, Bezjak, Strehar. Ko- mel, Sirec Jože, Kovsc. Vo- grinčič in Cep. Drava je pričela taikoj v za- četku s hitnini napadi, vendar napadalci niso izkoristili pri- ložnosti za dosego gola. Nekako v polovici prvega polča.sa je Drava po Jožetu Sircu dosegla vodilni goL to je bil tudi rezul- tat prvega polčasa. V drugem polčaisu se je moštvo Brežic Trudilo, da bi rezultat izenačilo, veivdar jim to zaradi slabega napada ni uspelo. Obram!>a Drave je bila vedno na me=tu. Kakor prvi pOlcas, tako je tudi drugi polčas Drava imela mno- go več od igre. Napadalna pe- torica Drave pa ni ig;rala ta'i'-o efektno kakor pretekle tekme, vendar je po Letonju in Vogi in- čiču ckRsegla še dva gola. Po nesproraaumu obrambe Drave so Brežice zniža-k« rezultat na 1:3, kair je obenem končni rezultat tekme. Sodnik Brunšek iz Celja je s-rodffl zelo t^labo ter mnogo oško- dov«l Dravo. Raa:?n tega je brez vzroka izključil iz igre ijapetana moštva StreJiarja. Ka- kor je razvidno iz prejšnjih te- Icem, Tri to prvi puimer nespo- sofcnoati omenjenega sodnika. Odbor Drave je zahteval pri Nogometni podavea v Mariboi-u /le wč3crat, da se taki sodniki ne dirigirajo na prvenstvene telcme. Razen tega je grajati ne.špartnf> \-ede nje bi a g a jn i ka NK Brežice, kateri .je fiz.iČ-no grozil igralcu NK Dra\'e Stre- har ju. Pri Dravi je pohvaliti pred- \'Sieni obrar-^bo, od napada pa Komela in Šireca. V nedeljo igra Drava na do- mač^^m igri.šču s Ko\'Lnarjem ^z Maribora. J. G. ROKOMET FUŽINAR (RAVNE) : DRAVA 6:11 (4:5) Po zelo zanimavi in le)?! igii so rokomet