578
LIPA
Jože  Udovič
Vonjava, rumena, kadcor da nosi zraik medene kaplje.
Nekoč je spremljala skozi poletne ograde nepotešeno ljubezen in prežemala njene vikrajoče lase.
Pomenljivo š\im.e!nje hiti pod oblake in noisd s setboj sporočilo iz fetili dni. Strmim za njim in ga ne slišim.
Lipa nad mano, drevo plam^eneče mladosti, da bi besede dohitele sporočilo ljubezni, bi morale biti kakor tvoji cvetovi.
V njih je izidruženo dvoje: perutnica in cvet.