PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p	/a i<
Abb postale 1 gruppo	OU IlF
Leto XXIV. St. 79 (6972)
TRST, torek, 2. aprila 1968
DVE SENZACIONALNI NAPOVEDI V JOHNSONOVEM GOVORU
Prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama Johnson ne bo kandidiral za predsednika ZDA
V samih Združenih državah in v državah zahodne Evrope so Johnsonov govor pozitivno sprejeli, medtem ko so moskovski, za sedaj še skopi komentarji nekoliko bolj kritični - Ni se znana nobena reakcija iz Hanoja
Priznanje
neuspeha
Ameriški predsednik Johnson je v nedeljo zvečer presenetil svet z napovedjo, da ne bo kandidiral za predsednika ZDA pri letošnjih volitvah. To njegovo sporočilo je učinkovalo kakor bomba tudi v sami ameriški demokratični stranki.
Značilno je, da je Johnson povezal to svoje sporočilo z napovedjo, da je ukazal ukiniti bombardiranje Severnega Vietnama, in sicer — kakor je sam izjavil — za 90 odstotkov. Nadaljevalo se bo bombardiranje le področij takoj na severu demilitariziranega pasu.
Ni i^oč z gotovostjo reči, kaj je pripeljalo Johnsona do te odločitve, ki dejansko pomeni umik -z nadaljnje politične dejavnosti takoj po poteku njegovega predsedniškega mandata. Prva reakcija na to Johnsonovo sporočilo je bilo splošno presenečenje v veliki meri povezano z ugotovitvijo, da je umik posledica neuspeha Johnsonove vojne politike v Vietnamu, ki ustvarja v ZDA vedno večje nezadovoljstvo in vedno bolj veča razdor v sami Johnsonovi demokratični stranki. V svoji napovedi je Johnson utemeljil svojo odločitev s trditvijo, da hoče s tem preprečiti razkol v stranki in ohraniti e-notnost in da namerava čas do konca svojega predsedniškega mandata posvetiti prizadevanju za mir, ki naj bi slonel na sklepih ženevske konference iz leta 1954.
Istočasno z napovedjo o delni prekinitvi bombardiranja, pri čemer ni določil nobenega roka, pa je Johnson napovedal pospešitev oboroževanja južno-vietnamske vojske, da bo lahko imela večjo vlogo pri vojaških operacijah; sporočil je tudi, da bodo v prihodnjih mesecih poslali v Južni Vietnam drugih 13.500 vojakov, ter da je določil drugih 5,1 milijarde dolarjev za vojno v Vietnamu.
Ce je Johnsonova odločitev dokončna, pomeni, da bo z letom 1969 v Beli hiši nov predsednik. Vendar pa ni izključeno novo presenečenje, kajti mnogi komentatorji postavljajo domnevo, da gre morda za taktično potezo, in da bi utegnil Johnson umakniti svoj sklep, če bi mu uspelo doseči začetek pogajanj, kar bi zopet dvignilo njegov ugled. Morda je hotel prav z napovedjo svojega umika doseči od nasprotnika popuščanje in sprejem njegovih pogojev.
Vsekakor se lahko reče, da gre za javno priznanje neuspeha v vietnamski politiki, ki povzroča velike razprtije v demokratični stranki, ki vsekakor presegajo okvir volilne borbe. Gre za celoten razvoj ameriške zunanje in notranje politike, na katerega vpliva prav vietnamska vojna. Gre za celo vrsto perečih notranjih problemov, gre za krizo v ameriškem gospodarstvu, ki tako resno ogroža stabilnost dolarja.
Morda se je Johnson vendarle prepričal, da je ta njegov korak najboljši za ZDA in tudi za ves svet in bi utegnil biti prvi korak na poti k miru. Vendar se ne smemo prenagliti in potrebno bo počakati na nadaljnji razvoj dogodkov S tem Johnsonovim korakom se bo ameriška notranja politika še bolj zapletla. Kakor je znano, sta do sedaj napovedala svojo kandidaturo v demokratični stranki senatorja McCar-thy in Robert Kennedy. Ni izključena tudi kandidatura sedanjega podpredsednika Hum-phreya ob Johnsonovi podpori.
Ne glede na to. ali bo Johnson ostal pri svojem sklepu ali ne, je že sama njegova napoved zelo pomemben korak, ki pomeni priznanje neuspeha in ki ga je treba v veliki meri pripisati od.očni borbi ameriških in mednarodnih demokratičnih sil, ki ustvarja v javnem mnenju vedno širšo fronto proti nadaljevanju vojne.
Seveda bo pot, ki vodi do miru v Aziji, še zelo težavna. Vendar je ti oba pozdraviti in izkoristiti vsak korak, ki bi mogel odpreti pot ne le za mir v Aziji lemveč tudi za mirno reševanje vseh drugih sporov na svetu.
M. B.
WASHINGTON, 1. — Za naprej napovedani govor predsednika Johnsona po radiu in televiziji je bilo velikansko zanimanje. To zaradi tega, ker je Johnson sam v nekih napovedih že v naprej da: razumeti, da bo v njegovem nagovoru marsikaj novega. Johnson je v svojem govoru poveaal dvoje: da namerava prekiniti bombardiranje Severnega Vietnama in da ne bo kandidiral za predsednika ZDA.
Dejansko je Johnson že ukazal, da se bombardiranje — tako letalsko kot s pomorskih enot — preneha. Vendar je še določil neko izjemo, namreč področje takoj na severu demilitariziranega področja. Dejal je sicer, da bi se lahko to premirje razširilo na ves Severni Vietnam, če bi tudi Hanoj napravil podobno gesto dobre volje. V odstotkih izraženo zajema prenehanje bombardiranja 90 odst. prebivalstva Severnega Vietnama in večino ozemlja Severnega Vietnama. Johnson sam je v svojem govoru uporabil izraz z odstotki ter obenem pojasnil, da ne bo več napadov na najbolj obljudena področja in na kmetijske predele Severnega Vietnama.
((Pozivam predsednika Hočimin-ha, je v svojem govoru dejal Johnson, naj pozitivno in ugodno odgovori na ta nov korak k miru. Toda če mir ne bo prišel po pogajanjih, bo pač prišel, ko bo Hanoj razumel, da je naša odločitev neporušljiva in naša moč nepremagljiva«.
Kako bo Vietnam odgovoril na Johnsonovo odločitev o delnem prenehanju bombardiranja, za sedaj še ni mogoče vedeti. Znano je namreč, da je Severni Vietnam vedno postavljal kot pogoj popolno prenehanje bombardiranja o-zemlja severno od 17. vzporednika, Johnson si pa sam prisvaja odločitev, do kod naj gredo ameriški bombniki in katerim predelom naj prizanašajo.
Predsednik ZDA pa je tudi na povedal, da bo v naslednjih petih mesecih prišlo v Vietnam nadaljnjih 13.000 mož. V svojem govoru je Johnson pozval tudi Veliko Britanijo in SZ, naj kot sopredsednici ženevske konference in stalni članici varnostnega sveta OZN pripomoreta, kolikor je v njuni moči, da pride do mirii v južno-vzhodni Afriki. Sporočil je tudi, da je že določil ((potujočega ambasadorja« Averella Harrimana kot predstavnika ZDA za morebitne mirovne razgovore. Pa tudi veleposlanik v Moskvi Thompson je pripravljam da se vsak čas pridruži Harri-manu, če bi se razgovori pričeli.
Na koncu svojega govora je Johnson napovedal, da pri predsedniških valitvah novembra meseca ne bo nastopil kot kandidat. «Ne bom se potegoval in ne bom sprejel imenovanja za kandidata svoje stranke za predsedstvo ZDA.« Dostavil je, da bo posvetil vsako uro vsakega dne preostale dobe svojega predsedništva, v ta namen, da se doseže mir v Vietnamu.
Napoved, da ne bo nastopil kot kandidat pri prihodnjih volitvah, je bila tudi za najožje Johnsonove sodelavce prava bomba. Po Johnsonovem govoru je glasnik Bele hiše George Christian časnikarjem povedal, da je Johnson že več kot eno leto mislil na to, da pri prihodnjih predsedniških volitvah ne nastopi več. Povedal je še, da je on sam že od oktobra sem pripravljal «poslovilni» govor, že novembra meseca, je dejal Christian je Johnson vprašal za mnenje v tej zadevi generala Westmorelan-da, ko je ta bil na obisku v Wa-shingtonu. Westmoreland je tedaj dejal, da bi taka odločitev napravila sicer silen vtis na čete, vendar to ne bi dolgo trajalo, ker «nihče ni nenadomestljiv«. Že 17. januarja je imel Johnson, ko je šel v kongres, s seboj besedilo izjave, s katero je hotel napovedati svoj sklep, da ne bo kandidiral. Vendar se je v zadnjem trenutku premislil in izjave ni prebral. Končno se je stvar odločila pred 24 ali 48 urami v največji tajnosti. Za predsednikovo odločitev so vedeli samo njegovi svojci, podpredsednik Humphrey, državni tajnik Rusk, bivši obrambni minister McNamara ter njegov naslednik Clifford.
Iz Washingtona je Johnson odpotoval v Chicago, kjer je zopet imel govor, v katerem je ponovil, kar je povedal v svojem prvem govoru.
Izrazil je upanje, da bodo njegovo mirovno poslanico voditelji Severnega Vietnama sprejeli v dobri veri Upam, je dostavil, da televizijska poročila ne bodo več kazala
bitk v Vietnamu, temveč može, ki se pripravljajo, da vstopijo v konferenčno dvorano, kjer bodo razpravljali o miru.
Johnson svojega govora še niti ni končal, ko so se že javljali prvi komentarji na njegovo napoved o prenehanju bombardiranja Severnega Vietnama, katerim so takoj nato sledili komentarji o Johnsonovi drugi napovedi, da namreč ne bo kandidiral za predsednika.
Sam Kennedy je poslal predsedniku Johnsonu, kot je izjavil na tiskovni konferenci, v klubu tujega tiska v New Vorku, poslanico, s katero je pohvalil pogum in plemenitost predsednika ter obenem izrazil upanje, da bo prekinitev bombardiranja korak k miru. Obenem je povedal, da se želi sestati z Johnsonom (er se pomeniti z njim kako mu lahko pomaga pri iskanju mirne rešitve vprašanja Vietnama. Vse to pa ne bo spremenilo Kennedyjeve odločitve glede kandidature za predsednika ZDA. Johnson je pozneje že izjavil, da je pripravljen sestati se s Kennedy-jem.
Tudi senator McCarthy je izrazil svoje veliko presenečenje zaradi Johnsonovega sporočila. Dejal je, da se je s tem popolnoma spremenil politični položaj. McCharty je zvedel za predsednikovo odločitev prav med nekim govorom. Napovedal pa je, da se bo še naprej potegoval za demokratsko kandidaturo.
Podpredsednik Humphrey je dejal, da mu je zelo žal zaradi predsednikove odločitve, ni pa hotel povedati, če se bo on potegoval za kandidaturo.
Bivši podpredsednik ZDA Nixon je dejal, da bi Johnsonova odločitev lahko okrepila njegov položaj v stranki ter mu dala možnost, da on izbere svojega naslednika. Nikakor pa ne gre podcenjevati pod-, predsednika Humphreyja, je dostavil Nbcon.
Kalifornijski guverner Reagen, republikanec, pa Je že kritiziral
Johnsonov sklep o zmanjšanju vojaške aktivnosti v Vietnamu. Na neki tiskovni konferenci je Reagan dejal, da si je Johnson z združitvijo napovedi o zmanjšanju vojne aktivnosti in o odpovedi kandidaturi zagotovil, da bo njegov poziv za začetek razgovorov za mir ((popolnoma ignoriram. Izjavil je, da ne odobrava predsednikove odločitve, kajti zmanjšanje vojaške aktivnosti se je navadno vedno končalo z večjim številom mrtvih za Američane. (Nekaj podobnega je dejal tudi Nbcon).
V Moskvi je prvi komentar o Johnsonovem govoru objavila agencija Tass pod naslovom ((Johnson manevrira«. Komentar, ki je bil objavljen šele ob 14.20, zatrjuje, da je predsednik ZDA zopet šel mimo zahtev Hanoja, ki hočejo popolno in brezpogojno prekinitev bombardiranja na Severnem Vietnamu in vseh vojnih dejanj proti vietnamskemu ljudstvu. Johnsonovo odločitev o prenehanju bombardiranja pa spremljajo izjave, nadaljuje Tass, o novih pobudah za eskalacijo. Tako je predsednik tudi napovedal, da bodo ZDA pospešile pre-oborožitev vojske Južnega Vietnama, tako da bo ta imela večjo vlogo v vojaških operacijah. Nadalje je predsednik ZDA napovedal, da bo v prihodnjih mesecih prišlo v Vietnam še 13.500 vojakov. Napoved, da Johnson ne bo več kandidiral za predsednika, pa Tass komentira takole: «Ni še mogoče reči, če je ta odpoved javno priznanje poloma ameriške politike v Vietnamu ali pa predvolilni manever. V ameriški zgodovini so že bili dogodki, ki pričajo o kandidatih, ki so se še z večjo vnemo vrgli v boj za svojo izvolitev, potem ko so javno sporočili svojo odpoved.«
Moskovska «Izvestija» so objavila obširne odlomke iz Johnsonu vega govora. V dopisu iz Washing-tona pravi dopisnik lista, da je osnova za vse zadnje dogodke v ZDA polom ameriške politike v Vietnamu in nezadovoljstvo ameriškega javnega mnenja.
Na splošno v raznih državah pozitivno komentirajo obe Johnsonovi odločitvi, bodisi v Angliji, v Zahodni Nemčdji, v Franciji in drugod.
Sovjetski veleposlanik v Londonu
Mihail Smamovski je imel danes popoldne 45-minutni razgovor z britanskim zunanjim ministrom Mi chaelom Stewartom. Po razgovoru se je Smimovski nekoliko pogovarjal s časnikarji. Na vprašanje njegove reakcije na ameriške predloge za Vietnam je dejal: «Moja reakcija je, da Johnsonova izjava o Vietnamu predvsem ne pomeni no-polne prekinitve bombardiranja. Ni brezpogojna. Verjetno je to vse, kar imam povedati.« Preden je odšel je veleposlanik dostavil, da se bo verjetno še sestal s Stewartom. saj je pravzaprav prvič, da se je srečal z ministrom odkar se je ta vrnil na Foreign Office. O možnosti, da se spet skliče ženevska konferenca, je odgovoril na kratko: »Spomnil bi vas na izjavo Wil-sona in Kosdgina od 24. januarja.«
Stewairt je sestanek s Smimov-
skim napovedal že popoldne v poslanski zbornici. Dostavil je, da je londonska vlada ugodno sprejela Johnsonovo napoved o prenehanju bombardiranja Severnega Vietnama. Izrazil je tudi upanje, da bo napoved lahko privedla še do drugih priložnosti, da se končno doseže pravičen in časten mir.
BEOGRAD, 1. — Jugoslovanska televizija in radio sta danes obširno poročali o odločitvi Johnsona, da ne bo kandidiral na prihodnjih volitvah za predsednika, in o njegovi izjavi, da je dal nalog za omejitev bombardiranja Severnega Vietnama samo na mejno področje z Južnim Vietnamom. Jugoslovanski tisk objavlja poleg poročil iz Washingtona o Johnsonovih izjavah tudi razna tuja mišljenja o teh izjavah, toda brez lastnih komentarjev.
MZULTATt SO ŠC NEURADNI
Brez odločilnih premikov pri volitvah v Belgiji
Kralj je že pričel posvetovanja za podelitev mandata za sestavo nove vlade
BRUSELJ, 1. — Prvi komentar o belgijskih volitvah je opozoril na napredovanje, ki so ga zabeležile skrajne struje, ki pa ne predstavljajo ne komunistov ne desnice, pač pa jezikovne skupine kot so Volksunie t.j. flamska federalistična stranka in Rassemblement Val-lon, ki Je pobral glasove francosko govorečih ljudi. In to v škodo socialdemokratov in socialistov, medtem ko so liberalci izgubili nekoliko glasov. Isto lahko rečemo tudi o komunistični partiji, ki je izgubila le en sedež v parlamentu, medtem ko so flamski krščanski sociale! izgubili pet, krščansko-sodalna stranka tri, socialisti pa pet mest.
Ljudje se sprašujejo, če bo mogoče sestaviti vlado, ali bo treba razpisati nove volitve. Na vsak način bodo imele stranke, ki so se opirale na Flamce ali Valonce. še vedno gla/vno besedo. Tisk poudarja uspeh liste prvega ministra Paula Van Den Boeynantsa, ki je imel v bruseljskem okrožju izreden u-speh, kar Je največja nagrada za
Italijanski komentarji
RIM, 1. — Johnsonove izjave so tudi v Italiji vzbudile živahne komentarje, tako da so vse stranke izrazile na vidne načine svoja sta-lišča
Zanimivo in izjemno je tudi predsedstvo republike komentiralo te izjave in se v poluradnem sporočilu omenja, da je sklep o prekinitvi bombardiranj odprl vrata za pogajanja, ki morajo čim prej privesti do pravičnega miru in do neodvisnosti ter svobode vietnamskega ljudstva.	, . .
Tajnik KPI Luigi Longo je dejal, da gre za dogodek «katerega se nikakor ne more podcenjevati«. Jasno je, da predstavlja odpoved kandidaturi dejansko priznanje za vse odgovornosti v zvezi z agresijo na Vietnam in politični vojaški ter moralni poraz. Longo je v tej zvezi ugotovil, da je vietnamsko ljudstvo s svojo junaško borbo upognilo največjo, najbolj ponosno in najbogatejšo imperialistično državo. Njih zmaga pa je tudi zmaga vseh narodov in mednarodne solidarnosti. Sedaj je treba zagotoviti, da bo prišlo do polnega priznanja pravice vietnamskega ljudstva, da živi svobodno in brez tuje okupacije. Longo je tudi dejal, da Johnsonove izjave dokazujejo, kako kratkovidna je bila italijanska politika, ko je italijanska vlada bila solidarna z ameriško politiko v Vietnamu in se ni hotela pridružiti avtoritetnim zahtevam po prekinjanju bombardiranj.	.	.	,
Sotajnik PSU De Martino je izrazil globoko zadovoljstvo zaradi prenehanja bombardiranj, kar so ze dolgo zahtevali kot odločno potezo za mir in je treba sedaj samo obžalovati, da do prenehanja bombnih napadov ni prišlo že prej. Sedaj je treba pričakovati, da bodo temu prvemu koraku sledili nasled-
Severni Vietnam še vedno bombardiran
SAJGON, 1. — Neki ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da se je nehalo bombardiranje gosto naseljenih predelov Severnega Vietnama, in to na ukaz, ki je prišel iz Washingtona.
Prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama, ki ga je odredil Johnson, je stopil v veljavo danes. Predstavniki ZDA so izjavili, da se napadi ameriških letal omejujejo na skladišča v «vročem pasu«. Tako so danes ob zori ameriška letala bombardirala skladišča pri pristanišču Dong Hoi, 64 km nad mejo med Severnim in Južnim Vietna-
mom.
Radio Hanoj pa je sporočil, da je severnovietnamska vojska sestrelila ameriško letalo nad pokrajino Thanh Hoa, 130 km južno od Hanoja, in to tri ure potem, ko je bilo objavljeno prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama. Tudi Radio Moskva je poročal o akciji a-meriških letal nad Severnim Vietnamom še več ur po Johnsonovi objavi delnega prenehanja bombardiranja. V Sajgonu še ni bilo v tej zvezi nikakega poročila.
V raznih predelih Vietnama se spopadi nadaljujejo.
nji in to tudi s strani Severnega Vietnama in da se bodo čim prej pričela pogajanja med vsemi prizadetimi in tc tudi z Osvobodilno fronto. Tudi dolžnost Italije in njene vlade je, da naredi vse, da se pospeši pogajanju in da se z njimi išče politično rešitev spora. Sklep o prekinitvi bombardiranj je zmaga sil miru v ZDA in v vseh ostalih državah sveta.
Sotajnik PSU Tanasi je dejal, da Johnsonov sklep zmanjšuje nevarnost, da bi se konflikt razširil in da so globoki razlogi za vojno «v težavnem iskanju mednarodnega ravnovesja na jugovzhodnem predelu Azije«. Sedaj mora Severni Vietnam odgovoriti na dokazano voljo po miru s strani ZDA. Tanassi omenja še težave ki jih lahko predstavlja Kitajsko.
Tajnik PSIUP Vecchietti pravi, da so resnični razlogi za Johnsonove sklepe v porazu celotne strategije ZDA ir velikem udarcu, ki ga je prejela policijska politika, poleg tega pa tudi v krizi dolarja, za kar je vojna v Vietnamu največji razlog. Vse to je povzročilo, da je bil Johnson izoliran celo v ZDA, ker je ogrožal celo ameriške imperialistične interese.
Tajnik PRI La MaJfa pravi, da je težko oceniti resnično vsebino ameriških ukrepov, ne da bi se poznalo celotno ozadje. Mi Evropejci si moramo želeti, da se odpre pot k rešitvi vietnamske vojne in k pomirjenju v svetu. Po drugi plati pa je dobro, da do tega pride, ne da bi ZDA preživljale dramatično krizo, ki bi ošibila njih vlogo ustvarjanja ravnotežja na svetu. Nihče ne sme biti ne zmagovalec ne premaganec.
Tajnik KD Rumor je mnenja, da gre za pogumne in pametne sklepe, ki so v čast ameriški demokraciji. Glede stališča KD do Vietnama pravi, da je že splošno znano in nato ponavlja izrecno, da gre za stališče, ki je v okviru zavezniških odnosov z ZDA in sedaj pričakujejo, da bo končno prišel iz komunističnega sveta znak dobre volje, ker mir ni enosmeren in vključuje odgovornosti vseh. Kolikor Hano; ne bi pozitivno odgovoril nav ameriški sklep, si bi prevzel težko odgovornost, da se nadaljuje vojna.
Tajnik PLI Malagodi pravi, da gre za sklep, ki odraža moralno in politično moč in da upa, da bodo komunisti vse skupaj pravilno razumeli, saj bi bila tragedija, kolikor se to ne bi zgodilo. Tajnik MSI Michelini je mnenja, da gre za odgovorno, čepra/ drzno, stališče, ki pa mora imeti krajno mejo, pri kateri se prične brezpogojna predaja in to ne samo Amerike temveč celotne zapadne civilizacije.
Tudi v Vatikanu so takoj komentirali Johnsonovo izjavo in polurad no sporočili, da vsak korak k miru samo razveseljuje papeža in vse ljudi dobre volje.
■uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PRAGI JE PRIČEL ZASEDATI PLENUM CK KP
Dubček o položaju in o politiki češkoslovaške komunistične partije
Pomemben proces demokratizacije, ki ima socialistični značaj in katerega vodi partija - Zavrnjene možnosti večstrankarskega sistema - Mednarodni odnosi
PRAGA, 1. — Danes se je sestal centralni komite češkoslovaške komunistične partije, ki ima v programu obravnavo celotne politične situacije in perspektive za prihodnost. Na seji je imel dolg govor novi generalni tajnik Dubček, ki je v bistvu skušal nekoliko zavreti sedanji proces, da ne bi postal kaotičen in dejansko škodljiv.
Dubček je ugotovil, da je socializem v CSSR dosegel tako stopnjo, da ni mogoče več govoriti o razrednem antagonizmu in da je treba iskati nove politične oblike, pri čemer Je podčrtal, da se je KP postavila na čelo obnove. Pri tem gre za globok demokratični proces, in ne kakršne koli vrste, temveč za socialistično demokracijo, pri čemer se ne sme ošibiti vloga partije.
Obsodil Je poskuse, da se zanika vse, kar je bilo narejeno v preteklosti. V tej zvezi je tudi govoril o osebnih izpremeniDah in dejal, da je treba preiti iz sedanjega improviziranega stanja zadnjih tednov v razdobje, ko bodo obstajale garancije za organski proces s pomočjo mehanizmov, ki bodo zagotavljali izpremembe, ki pa morajo biti izvedene na demokratičen, miren in konstruktiven način
Opozoril je na poskuse obnavljanja nesocialističnih tendenc in na celo histerične apele na povratek. Partija ne bo dovolila, da bi se taki poskusi legalizirali. Predlagal je, da se ne skliče v kratkem štirinajst kongres partije in da se ne ukine ljudska milica, kot pomožni vojaški organ.
Dubček je nato podrobneje govoril o odnosih med partijo, vlado in parlamentom. Zanikal je možnost povratka v tradicionalni večstranski parlamentarni sistem in je dejal, da se mora nadaljevati sodelovanje raznih strank v okviru ljudske fronte.
Glede državne strukture je podčrtal, da je treba izvesti izpremembe, ki bodo zagotovile enakopravnost med Cehi in Slovaki, katerih osnovne pravioe je ustava iz 1960. leta ukinila.
Glede gospodarskih vprašanj prar vi tajnik partije, da nov gospodarski sistem pomeni globoko reformo, in izpremembe v vodstveni politiki. Gre za težavno reformo, ki bo nasprotovala številnim parcialnim interesom, vendar pa ni druge izbire.
V zunanji politiki je Dubček zavrnil nevtralistično načelo in potrdil tradicionalno politiko zavezništva s socialističnimi državami in okrepitev varšavskega pakta. Vendar pa je v tem okviru podčrtal pomembnost ustvarjanja ozračja miru in dobrih odnosov z vsemi državami Evrope in z vsemi državami sveta. Istočasno pa je tudi ugotovil, da še vedno obstaja na svetu imperializem in da zlasti Zapadna Nemčija sili CSSR, da na. daljuje z napori za krepitev svoje obrambne moči. Zato se tudi strinjajo s sklepi o okrepitvi varšavskega pakta, ki so bili sprejeti v Sofiji in Dresdenu.
vavih spopadov. Skupine oboroženih meščanov, pripadnikov dveh nasprotujočih si strank, so po spopadih vdrle v volišča, kjer so si prisvojile skrinjice z glasovnicami. Na zahtevo nacionalnega volilnega sveta so na kraj nemirov poslali vojaške oddelke.
Nemiri v Hondurasu
TEGUCIGALPA, 1. — V nedeljo je prišlo med občinskimi volitvami v raznih mestih Hondurasa do kr
Protiameriškc demonstracij« japonskih študentov
TOKIO, 1. — Tritisoč študentov se je danes spopadlo v bližini a-meriške poljske bolnišnice «Oji» v Tokiu s policijskimi agenti, ki jih je bilo več tisoč. Med spopadom je bilo ranjenih 362 oseb, od katerih so 185 sprejeli v bolnišnico. Policija je aretirala 189 študentov, ki so sodelovali na demonstraciji proti premestitvi 28 bolnikov iz bivše ameriške bolnišnice severno od Tokia v poljsko bolnišnico. Do premestitve je prišlo kljub številnim demonstracijam ljudi in protestom japonske vlade.
Spočetka se Je demonstracij udeležilo kakih 700 študentov levičarskega gibanja »Zengakuren«, ki so kričali, da je ((Johnsonova deeska-lacija laž«, ker istočasno pošilja nove čete v Vietnam. Tej skupini študentov, ki jo je policija s ščiti v rokah napadla s tolkali, se je kasneje pridružilo kakih 2000 prebivalcev območja in mimoidoči. Množica je tudi napadla polici} sko postajo in zažgala pohištvo.
Danes so javili, da je prišlo na hribovitem predelu Golana, ki je v okupiranem ozemlju Sirije, do spopada med izraelskimi vojaki ln člani organizacije «E1 Fatah«. En izraelskih vojak je bil ubit, eden pa ranjen, medtem ko je tudi en škemu državljanstvu in prevzeli arabski vojak padel.
Črnska država na jugu ZDA?
DETROIT, 1. — Kongres nacionalističnih črncev, ki se je sestal-v Detroitu, Je potrdi, »izjavo o neodvisnosti« in je povabil vse črnce, naj gredo na ulice in se borijo za svobodo. Izjavi o neodvisnosti je priložen načrt ustanovitve črnske države, ki bi zajela pet držav južnega dela ZDA in sicer Missi.ssippi, Alabamo, Georgija, Južno Karolino in Lousiano. Novo državo bi preimenovali v «Republika Songha-ya». Voditelji tega gibanja so izjavili, da se bodo odpovedali ameri-državljanstvo nove države.
Izjava predvloeva tudi sestavo vlade, ki bi morala imeti absolutno nadzorstvo nad ozemljem. Vlada bi morala dobit' od ZDA posamezne države s pogajanjem, s političnimi sredstvi, z odcepitvijo ali z vsemi temi sredstvi, ki bi jih morali podpreti s primerno vojaško akcijo.
njegovo prizadevanje, da je sestavil listo, ki je bila nad strankami, ki jih tarejo jezikovni spori.
Belgijski notranji minister Van-derpoorten je danes popoldne objavil popolne, vendar še vedno neuradne rezultate volitev za obnovo poslanske zbornice. Volivcev je bilo 6.170.267, volilo pa je 5.556.520. Veljavnih volilnic je bila 5.178.003 t.J. 93,19 odst. Preostanek, 6,81 odst., t.j. 378.517 glasovnic pa so razveljavili ali so bile prazne.
Izid volitev:
Valonska fronta — 305.452 (5,90 odst.), 12 sedežev (7 več kot 1. 1965).
Volksunie — 506.724 (9,79), 20 sedežev (8 več).
CVP (Flamski krščanski social-ci) — 1.037.106 glasov (20,03 odst.) 45 sedežev (5 manj.).
PSC (Krščansko socialna stranka) — 369.393 glasov (7,13 odst.), 15 sedežev (3 manj).
Van Den Boeynants — 236.605 glasov (4,57 odst.), 9 sedežev.
Krščansko socialna stranka je 1. 1965 osvojila 77 poslanskih mest. Letos pa se je predstavila s tremi listami in sicer CVP, PSC in Van Den Boeynants. V novi poslanski zbornici bo imela tako 69 mest, to je manj 8 manj.
PSB (Socialistična stranka) — 1.449.315 glasov (27,99 odst.), 59 sedežev (5 manj).
Komunistična partija — 170.686 (3,30 odst.), 5 sedežev (1 manj).
PLP (liberalna stranka) — 1 milijon 80.873 glasov (20,87 odst.), 47 sedežev (1 manj).
Ostale manjše stranke so si nabrale 0,15 odst. glasov. Medtem ko je poslancev 212, Je senatorjev 178. Direktno volijo 106 senatorjev, 48 jih bodo določili novi pokrajinski svetovalci, 24 pa jih bodo kooptirali. Direktne volitve senatorjev pa so dale sledeče izide.
PSC 35 (9), PSB 33 (2 več). PLP 22 (1 manj), KP 2 (1 manj), Volksunie 9 (5 več). FDF Rassemblement Vallon 5 (4 več).
Minister za notranje zadeve je novinarjem izjavil, da je treba že naprej izključiti možnost vladne koalicije med socialisti ln liberalci (z izključitvijo krščanskih social-cev), ker stranki ne dosežeta potrebne večine.
Po objavi izidov Je kralj Baldvin začel posvetovanja. Danes je sprejel prvega ministra Van Den Boey-nantsa, predsednika poslanske zbornice in senata ter predsednike posameznih strank.
Zopet spopadi med Izraelom in Jordanijo
AMMAN, 1. — Kralj Saudske A-ra-bije Feisal je v odgovoru na vabilo kralja Huseina, da bi se udeležil sestanka predstavnikov arabskih dežel, izjavil, da je pripravljen udeležiti se konference, če se bo posredovalna misija Gunnarja Jarringa dokončno zaključila brez uspeha.
NEW YORK, 1. — Ameriški nacionalni svet židovskega kongresa je naslovil na predsednika Johnso na prošnjo, da povabi jordanskega kralja Huseina in izraelskega prvega ministra Levyja Eškola na sestanek, ki bi moral biti na admiralski ladji 6. ameriške flote v Sredozemlju. Vsi trije bi morali iskati možnost za dosego miru med obema državama, židovski nacionalni svet dodaja v izjavi, ki jo je sinoči objavil sinoči v New Yorku, da so ZDA edina država, ki je ohranila tesne stike tako z Izraelom kot z Jordanijo in da je predsednik Johnson osebni prijatelj tako Jordanskega kralja kot izraelskega ministrskega predsednika.
JERUZALEM, 1. — Danes so u-radno javili, da je prišlo na severnem odseku jordanske doline med izraelskimi in Jordanskimi oboro ženimi silami do izmenjave topovskih strelov. Izraelsko poročilo pravi, da ni bilo na izraelski strani nobenega ranjenca in da se je artilerijski dvoboj začel, ko so jordanske sile odprle ogenj s havbicami in topovi na izraelske položaje severno od Abu-Sussa v severnem delu doline blizu Tlberijskega jezera.
Francoski veleposlanik pri predsedniku Titu
BEOGRAD, 1. — Predsednik maršal Tito je sprejel danes francoskega veleposlanika Pierra Frankfor-ta. ki mu je izročil odgovor francoskega predsednika republike de Gaulla na njegovo poslanico, v kateri je predsednik Jugoslavije prikazal stališče Jugoslavije do najno-cejših mednarodnih vprašanj.
Nova stavka v FIAT
TURIN, 1. — Vse sindikalne organizacije so proglasile novo stavko v FIAT, ker se ni nič premaknilo glede proizvodne nagrade, delovnega umika in načina zaračunavanja akordnega dela, zaradi česar so se pogajanja razbila in Je prišlo do sindikalnega spora. Stavka bo še ta teden.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiia
Dvakrat je zagorelo na rimskih fakultetah
RIM, 1. — Na rimskem vseučilišču sta v preteklih dneh izbruhnila dva požara, ki sta bila v kratkem pogašena. Prvi požar je nastal v soboto zvečer v knjižnici filozofske fakultete, ki je že več časa zasedena. Študentje, ki so bili zbrani na zborovanju v bližnji učilnici, so prihiteli v knjižnico in v kratkem času požar pogasili. Vzroki požara, ki je uničil nekaj pohištva in številne knjige, so še neznani.
Drugi požar je izbruhnil v noči med soboto in nedeljo v knjižnici v prvem nadstropju stavbarske fakultete. Ker so bili vhodi v fakulteto zaklenjeni so se morah gasilci povzpeti na streho bližnje stavbe ter z nje v poslopje, kjer so požar v kratkem pogasili. Gasilci so ugotovili, da je bil požar namerno povzročen. Nekdo je spravil na kup lesene mize in stole, nato pa je pod temi zažgal nekaj v bencin namočenih cunj.
V trenutku, ko so na fakulteto prihiteli gasilci, je policija zapazila nekaj avtomobilov, ki so se z veliko brzino oddaljili od univerze. Policijski agenti so si zapisali številke evidenčnih tablic.
22-letni Cladio Bertollini, vpisan v tretji letnik stavbarske fakultete, ki pripada skupini «maoističnih» študentov, je policiji izjavil, da so požar povzročili pripadniki študentske skupine »ptičev« Ti naj bi se med zabavo, ki so .10 priredili študentje v soDoto zvečer v slavnostni dvorani fakultete opijanili, nato pa, prevzeti od uničevalnega «raptusa«, povzročili požar.
Te študentove izjave niso menda prepričale fxjlicijskih organov. Zdi se, da išče policija krivce v skraj-
no desničarskih krogih, ki so v bližnji preteklosti s svojim vandalizmom povzročili že mnogo škode na stavbarski ln drugih fakultetah rimskega vseučilišča
Predstavniki študentskega gibanja so v poročilu zanikal!, da bi bili na kakršen koli način soudeleženi pri požarih. Po mnenju študentovskega gibanja je treba iskati vzroke za vandalsko početje v interesu, ki ge imajo nekateri krogi, da onemogočijo nadaljevanje študentovskega boja.
Pogreb pisatelja Bonaventure Tecchija
RIM, 1. — Danes je bil v Rimu pogreb prof. Bonaventure Tecchija, ki je v soboto umrl v kliniki «Mater Dei« zaradi komplikacije po operaciji. Po pogrebnem obredu v cerkvi S. Bellarmino in govorih sa truplo Tecchija odpeljali v njegovo rojstno mesto Bagnoregio, kjer ga bodo pokopali poleg žene Clelie.
Pokojnik se je rodil v Bagnore-giu pri Viterbv U. februarja lSd6. Bil je med najboljšimi poznavalci nemškega jezika in literature. Ze med prvo svetovno vojno je napisal roman o njegovem ujetništvu južno od Hamburga uBaraka IS c«. Nemščino je učil v Brnu. Bratislavi, Pragi, v Padovi in Rimu, kjer je tudi vodil italijanski zavod za proučevanje nemščine.
lecchi je kot pisatelj dobil več nagrad: Bancarella, Bagutta. Sa-varese in Tormargana. Bil je tudi član številnih žiriji za literarne natečaje. Svojcem uglednega pokojnika so poslali sožalne brzojavke predsednik republike Saragat, pred-seanik vlade Moro in druge osebnosti.
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 18, najnižja 11,3, ob 19. uri 14,8 stop., vlaga 6o odst., zračni tlak 1017,2 pada. nebo pootolačeno, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopnlje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 2. aprila
FRANC
Sonce vziide ob 5.43 in zatone ob 18.34. — Dolžina dneva 12,51. — Luna vzide ob 7.24 in zatone ob 23.37.
Jutri, SREDA, 3. aprila
ŽARKO
VOLILNA KAMPANJA SE POČASI OGREVA
Voditelji KPI na javnem zborovanju obrazložili svoj volilni program
Poslanka Marina Bemetičeva pozvala volivce KPI, naj dajo na deželnih volitvah preferenčne glasove za Dušana Lovriho in da je od slovenskih volivcev odvisno, če bo Albin Škerk izvoljen v poslansko zbornico
Preteklo soboto se je sestal odbor tržaške federacije KPI, kateremu je tajnik Paolo Šema poročal o programu, s katerim pojde stranka na volitve. Odbor je poročilo soglasno odobril. Odbor je proučil tudi osnutek programa te? je poveril ožji komisiji nalogo, da pripravi dokončni program. Odbor ■e je zahvalil vsem tistim članom, ki so se trudili za predložitev kandidatnih list za senat in poslansko zbornico in s tem zagotovili prvi organizacijski uspeh stranki. Zatem Je pozval vse komuniste, naj se med volilno kampanjo trudijo za širjenje strankinega tiska ter za zbiranje prispevkov zanjo.
V začetku seje so počastili spomin Jurija Gagarina.
Tržaška federacija KPI je začela v nedeljo svojo volilno kampanjo s prvim volilnim zborovanjem v kinu Ritz. Na zborovanju so spregovorili senator Vidali, poslanka Marija Bernetič v slovenščini, Dario Suppancich v imenu komunistične mladine, dr. VVeissova v imenu žena in tajnik KPI Šema, ki je imel glavni govor. Na koncu je sen. Vi dali navedel kandidate za parlamentarne in deželne volitve.
Pred začetkom zborovanja so z enominutnim molkom počastili spomin Gagarina in Serjogina, nakar je Vidafi spregovoril uvodne besede. Rekel je, da gre KPI na volitve «z realizmom in optimizmom*, saj bodo volivci tokrat predvsem sodili po dejstvih in komunisti imajo glede tega mirno vest. Komunisti so pripravljeni na razpravo o vseh splošnih in krajevnih vprašanjih, o CIPE, o slovenski manjšini itd., pa tudi o tem, kar se dogaja na Češkoslovaškem in Kitajskem.
Za njim je spregovorila poslanka Bernetičeva, ki je dejala, da imajo letošnje politične volitve velik pomen, saj menijo komunisti, da pride z volitvami v državi lahko do važnih sprememb, ki jih terjajo množice. Razmere v državi se niso v zadnjih 5 letih nič spremenile in izboljšale, ker ni večina leve sredine pokazala nobene volje za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj delavskih množic. Komunisti zahtevajo temeljito preosnovo vsega socialnega in gospodarskega u-stroja. Pri tem pa ne bodo zavzeli le stališča kritične presoje resnega položaja, marveč tudi konstruktivno nakazali pozitivne rešitve Mi Slovenci kot zatirana manjšina, je dejala poslanka, se moramo odločiti za tisto silo, ki se bori za svobodni razvoj Slovencev. Po dosedanjih izkušnjah sr Slovenci pač ne morejo odločiti za tiste sile, ki težijo za njihovo mirno ali nasilno asimilacijo, ki pomeni raznarodovanje. Odnos Krščanske demokracije do slovenskega vprašanja je le nadaljevanje stare politike v drugi obliki. Toda za diskriminacijsko politiko nasproti Slovencem so odgovorne tudi druge stranke, ki sodelujejo s KD. Govornica je zatem omenila, Kako si ne upajo imenovati Slovencev v raznih dokumentih in kako obidejo besedo Slovenci z raznimi izrazi, ker jih že sama beseda Slovenec plaši. Dejala je, da nas izkušnjo učijo, da nimamo od Jeve sredine ničesar pričakovati.
Pač pa se bo KPI odločno borila za uresničenje pravic slovenske narodne skupnosti. Zato pa je potrebna enotnost Slovencev in njihov skupni nastop z vsemi naprednimi demokratičnimi silami obeh narodov. Slovenci se morajo vključiti v napredno borbo, ki se bije po vsej državi. Zato je popolnoma zgrešena politika osamitve in razkrojeva-nja, ki hudo škodi Slovencem. Večina Slovencev je doslej volila za KPI, ker so se pac zavedali, da so edino v tej stranki enakopravni, saj jim je KPI vedno zagotovila izvolitev predstavnikov v razna upravno-poiiticna telesa Tako je na primer od 13 svetovalcev v tržaški občini b Slovencev, v pokrajini pa so 3 svetovalci KPT Italijani in 3 Slovenci, kar pomeni, da so slovenski in italijanski volivci skupno glaso vali.
Sedaj poziva KPI vse demokrate
razvijati ne pa asimilirati.
Kot smo že omenili, je Vidali prebral imena kandidatov in povedal, kot žc na tiskovni konferenci, da ne bo nobenega nosilca liste za parlamentarne volitve ter da naj dajo komunisti svoje glasove tistemu kandidatu /a parlament, za katerega menijo do svoji vesti in prepričanju, da bo najbolje zastopal v njem interese in zahteve Trsta. Kar se deželnih volitev tiče, pa naj dajo svoj glas Cuffaru, Bacicchiju, Lovrihi m Ca-labrii.
Včeraj so imeli svoje prvo zborovanje tudi liberalci, za katere je govoril na Trgu Goldoni njihov tajnik odv. T.viuner, ki je predvsem ostro kritiziral politiko leve sredine. V začetek volilne kampanje lahko vključimo tudi govor de-mokrist.ianskega poslanca Belcija v sekciji stranke v naselju S Ser-gio.
poveduje kandidaturi za predsednika ZDA: pri delavski menzi Sv. Marka — prof. Šema, pred Arzenalom v Ul. della Rampa — inž. Cuffaro, pri Tovarni strojev na Sprehajališču Sv. Andreja — To-nel.
O isti temi bo ob 11. uri govoril pred glavno ribarnico Dario Supancich.
Jutri ob 11. uri bo senator Vidali govoril na Trgu Sv. Jakoba o stališču komunistov glede pokojnin.
C Godba na pihala Rinaldl bo
spet začela delovati. Od 8. aprila in nato vsak četrtek in ponedeljek ob 20. uri se bodo člani godbe zbrali v dvorani v Ul. Madon-nina 19 (k. g.), kjer bo godba imela redne vaje v okviru priprav za praznovanje praznika 1. maja.
S Ker so v ulicah Rlsorta in For-nace postavili ograjo vzdolž gradbišča, kjer sedaj podirajo in kjer bodo kasneje gradili novo stavbo na št. 3 v Ul. Risorta, je župan izdal odlok, s katerim uvaja prepoved parkiranja vozil vzdolž ograje v omenjenih ulicah.
V Zgoniku bodo odkrili spomenik padlim partizanom
Na seji občinskega sveta, ki je bila v četrtek v Zgoniku, je bilo govora o pripravah za svečano odkritje spomenika padlim borcem iz zgonlške občine, ki ga bodo postavili pred županstvom v Zgoniku. Točen datum ni še določen, vse pa kaže, da bo odkritje spomenika v maju. Zaradi tega je občinski svet izvolil prireditveni odbor, ki ga se- I stavljajo župan, člani občinskega odbora ter Janko Obad, Franc Cer-njava, Franc Furlan, dr. Stanislav, Budin in Karlo Grilanc. Občinski; svet Je tudi odobril prispevek občine ; za proslavo v znesku 200.000 lir. |
Nato je občinski svet imenoval komisijo za letošnjo razstavo domačih vin, ki bo prvo ali drugo ne- ; deljo v juniju, ter je odobril pri-1 spevek občine v znesku 400.000 lir. j Občinski svet je razen tega odobril j nekaj upravnih sklepov odbora ter dodatni predpis k pravilniku o sta-! ležu občinskega osebja, da imajo' prednost pri natečajih kandidati ki obvladajo slovenščino.
Nekateri občinski svetovalci so se i pritožili, da so v slabem stanju poljske poti in da bi jih bilo treba popraviti. Drugi so se pritožili, ker zadnje čase primanjkuje voda v Zgoniku. Glede osebja konzorcija za kraški vodovod pa so poudarili, da bi morali sprejeti v službo Slovenca, ker Je zdaj prazno eno službeno mesto.
Prosvetarji iz Boršta nastopili na Opčinah
Slovenski klub
vljudno vabi na predavanje prof. Janeza Kramerja, ravnatelja muzeja v Kopru, o
zgodovinskih umetniških spomenikih na Koprskem
Zanimivo predavanje z diapozitivi bo v klubovi dvorani v Ul. Geppa 9 danes, 2. aprila ob 20.30.
Pridite 1
ZBOROVANJA KPI
Danes ob 12. uri priredi KPI naslednja zborovanja o delni prekinitvi bombardiranja Vietnama in o Johnsonovi odločitvi, da se od-
........nun...................................................iiuiuuuiuuiuuiiuiuuiiiuiuuui..
$ V sredo, 3. t. m. in v soboto 6. t. m. oh 20.30 bo v veliki dvorani v Ul. Madonnina 19 skupina «Ljudskega gledališča« kulturnega krožka »Rlnaldo Rinaldl« uprizorila komedijo Luigija Bonellija «Zdravnik obolele gospe«.
NA DEŽELNEM ZASEDANJU ZDRUŽENJA SOCIALNE MEDICINE
Kajenje in tobak na zatožni klopi kot škodljiva za človeka in družbo
Mnenja o vzročni povezavi med kajenjem in raznimi boleznimi Zaradi cigaret umre petkrat več ljudi kot zaradi prometnih nesreč
Pod pokroviteljstvom deželnega odbora za nigieno in zdravstvo je bilo predvčerajšnjim 3. deželno srečanje sekcije Furlanije - Julijske krajine italijanskega združenja socialne medicine. Deželno upravo je zastopal dr. Balistreri. Prisotni so bili tudi občinska predstavnika iz Trsta in Gorice, rektor tržaške univerze prof. Origone, pokrajinski odbornik Fogher, podprefekt Miceli in drugi.	.
Tema srečanja je bila: »Kajenje tobaka iz znanstvenega, kliničnega in socialnega vidika*
O tem vprašanju so spregovorili številni zdravniški in drugi strokovnjaki, ki so vsi brez razlike prikazali kajenje kot izredno škodljivo za posameznika in za vso družbo. Po mnenju zdravnikov pa se škod ljive posledice* kajenja lahko zgostijo v deset točk: 1 nevarnost rakastih obolenj je v sorazmerju s trajanjem kajenja, številom cigaret in globino vdihavanja dima; 2. otroci mater kadilk tehtajo ob rojstvu manj kot drugi 3. število ne-donošencev je večje pri materah kadilkah; v. splošni odstotek smrtnih primerov je višji pri kadilcih kot pri nekadilcih; 5. odstotek smrtnih primerov zaradi bolezn* na srcu in na ožilju je večji pri kadilcih; 6. cigaretni dim je najvažnejši vzrok kroničnih bolezni na dihalnih organih. 7. pri kadilcih cigaret je tudi višji odstotek smrtnih primerov zaradi čira na želodcu ter raka na požiralniku in mehurju; 8. tobak kvarno vpliva na fizične sposoonosti športnikov; 9. dim, Ki se '/dihava v zaprtih prostorih, je enako škodljiv kot direktni cigaretni dim, ker je v zraku še večji odstotek nikotina in ka trama kot , cigaretah; 10. za radi cigaret umre petkrat več ljudi kot zaradi prometnih nesreč.
O vseh teh posledicah so obširno razpravljali številni zdravniki, od katerih mnogi poučujejo tudi na u-mverzah. Bolj ali manj so vsi izrazili svojo zaskrbljenost zaradi razmaha ki gt je kajenje zavzelo v človeški Jružbi (75 odst odraslih so kadilci' Nekateri govorniki so tudi obravnavali vprašanje, zakaj se je kadilcu tako težko od
teno osebnostjo posameznika. Prof. Cugurra s tržaške univerze je govoril o farmakoloških posledicah tobaka in predvsem nikotina. Te posledice zadevajo: osrednji živčni sistem, avtonomni živčni sistem, periferične živce, dihalni sistem, srce in ožilje, prebavila, okostne mišice in celo kožo.
Vsi govorniki niso seveda enako strogo ocenjevali posledic kajenja. Prof. Feruglio iz Vidma je na primer dejal, {Ja ni mogoče ob sedanji stopnji znanosti ugotoviti direktne vzročne zveze med tobakom in boleznimi na srcu in ožilju. Res pa je, da opazovanja kažejo na možnost so vzročnosti
Izplačevanje pokojnin INPS za velikonočne praznike
Pokrajir.sk* i poštne ravnateljstvo obvešča upokojence INPS, da bo za
Openci so za gostovanje Borštanov Člani prosvetnega društva *Slo-, ukazana».
kraja napolnili dvorano Prosvetnega doma
1964 in ji je predsedoval najstarejši svetovalec socialist De Sandre. Takrat je najprej spregovoril tržaški župan Franzil, po prisegi sve tovalcev pa De Sandre. Sledil je govor predsednika de Rinaldinija, ld je izrazil prepričanje, da bodo vsi svetovalci delovali za blaginjo deželnega prebivalstva.
Deželni odbor so zatem •volili in umestili 24. junija 1964 pravo delo sveta pa se je začelo 9. julija Istega leta.
Otvoritev krožka deželnih uslužbencev
Včeraj popoldne so odprli krožek uslužbencev dežele. Krožek ima svoje prostore v mali palači na Nabrežju Sauro št. 8, kjer so uradi deželnih odbomlštev za Javna dela in urbanistiko. Otvoritvene svečanosti so se med drugimi ude ležili predsednik odbora Berzan-
venec» iz Boršta so v nedeljo popoldne gostovali v prosvetnem domu na Opčinah s pestrim in bogatim prosvetno-kulturnim sporedom, ki je vseboval:	nastop moškega
pevskega zbora, nastop folklorne skupine ter mladinske dramske skupine, ki je uprizorila enodejanko tGumb* in dva zabavna prizora.
Pomen tega gostovanja Borštanov je v svojem kratkem pozdravnem nagovoru naglasil podpredsednik SP Z in odbornik P.d. tTabor» na Opčinah Mirko Kapelj, ki je med drugim dejal, da je tej mali vasi v Brecu v velike čast, da ima tako delovno prosvetno društvo, ki šteje toliko navdušenih mladih sil in daje s tem lep zgled drugim vasem, ki so večje po številu prebivalcev a manjše pc prosvetni dejavnosti. Rekel je tudi, da jih prav iz srca pozdravlja v imenu openskega prosvetnega društva, kakor tudi v imenu vsega navzočega občinstva. Na koncu je tov. Kapeli izrekel upanje, da se bodo mladi Borštani še kaj oglasili in v kratkem spet pokazali kaj novega.
Spored je otvorila mladinka Majda čer neka, ki je pozdravila občinstvo ter napovedala program. Najprej je bil na vrsti nastop moškega pevskega zbora, ki je pod vodstvom prof. Svetka Grgiča lepo zapel kar deset narodnih, umetnih ter partizanskih pesmi, in sicer: «Ob večerni urh, *Na srčku bolan*, «Eto pletem mriiu svoju», »Kolo*, »Karo?*. »Viriška*, «Za slopu*, «iVa trgu*, »Žabja svatba» in tKosec koso brusi*.
Prisotni so z navdušenjem pozdravili nastop mladinske folklorne skupine, ki je pod vodstvom domačina Alberta Baračiča zaplesala najprej v lepi slovenski narodni
Pridni ir, prisrčni so bili mladi člani dramske skupine, ki so se vsi zelo dobro odrezali na odru in zabavali prisotne z Nušičevo enodejanko »Gumb* ter s šaljivima prizoroma tDogodek v restavraciji* in «Ježek ;n Bubrek»
Openci in vaščani okoliških vasi, ki so do kraja napolnili dvorano Prosvetnega doma, so bili s prireditvijo zelo zadovoljni ter so nagradili vse nastopajoče, ki so jim pripravili lep in vesel popoldan, z o-bilnim ploskanjem.
MARIO MAGAJNA
Gledališča
Slovensko gledališče v Trstu
Oscar Wilde: »Kako važno le biti rešena (komedija v treh dejanjih). — Danes ob 20. uri v Sežani; 3. aprila ob 20. url v Ilirski Bistrici; 4. aprila ob 19j30 v Idriji.
Verdi
V soboto ob 21. url bo v gledališču «Verd’l» drugi koncert spomladanske simfonične sezone 1968. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Luigi Tof-folo, kot solist pa bo nastopil violinist Riccardo Brengola. Program obsega skladbe: Pizzetti — «Poletni koncert«, Bruch — Koncert za violino in orkester op. 26, Dvorak — Četrta simfonija op. 88. — Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja prostih vstopnic.
iiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiniiiMinitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiinHiiiiHiiiiiHiiiitimiMiiiiiHHii
PRVO GOSTOVANJE V TRSTU
uuvcov.a	7"! td, predsednik sveta de Rdnaldim,
velikonočne praznike poskrbelo za ; ^komika Masutto in Stopper in
predčasno izplačilo pokojnin, ki za padejo 14. aprila.
Mestni uradi ter urada v Miljah in na Opčinal bodo izplačevali po kojnine po tem abecednem redu:
8.	aprila — priimki z začetnimi črkami A, B in C;
9.	aprila — priimki z začetnimi črkami D, E, F, G, H, I, J in K:
10.	aprila — priimki z začetnimi črkami L, M, N, O in P;
11.	aprila — priimki z začetnimi črkami Q, R, S, T, U, V, W in Z.
Kdor ne more, ali ne mara dvigniti pokojnine v omenjenih dneh, jo
glavni tajnik deželnega sveta Pte-rotti. Predsednica krožka odvetnica Renata Dabinovič je sprejemala goste in izrekla pozdrav oblastem. Na kratko je spregovoril tudi predsednik Berzan ti.
Bivšim učencem in učiteljem Ciril-Metodovih šol v Trstu
Letos poteka osemdeset let od
s	ss® asi
jstarA- rt* FjSaS t&t
Dobra predstava italijanske Drame z Reke v Avditoriju
Gledališče je uprizorilo tridejan-ko Massima Dursija «Vrtiljak»
V soboto in nedeljo je na pova-1 vekovega življenja, njegovih p robilo tržaškega Stalnega gledališča \ blemov in odgovornosti. Prav zato gostovala v Avditoriju Italijanska Drama z Reke z zanimivo in pikro
tridejavko Massima Dursija »Vrtiljak* (La giostra) Reško gledališče je tako vrnilo obisk tržaškemu, ko je le to pred dobrim mesecem opravilo daljšo turnejo po nekaterih istrskih krajih z mozaikom commedio delVarte »Gli Zan-ni*.
Zdi se vredno podčrtati izbiro re-škega italijanskega gledališča, ko je seglo po neznanem delu, pa tudi po prav tako skoraj neznanem imenu Massimc Dursija. Gre namreč za sodobnega italijanskega dramatika, ki se'V nekem, čeprav zelo širokem smislu, povezuje z dvema velikima italijanskima gledališkima piscema. Pirnndellom in Bet-tijem. Vendar Dur si Pirandellovemu dialektičnemu nihilizmu in Bettijevi
je zanimiv.
Menim, da njegov »Vrtiljak* najbolje odraža ta zamotani življenjski *quid*. Izraža ga zlasti z dvema bistvenima komponentama: z ironijo in iluzijo. Iluzija, ki se na sicer preprost, a vendar učinkovit način sprevrže v poučno pripovedko ali bolje v pravljico z nastopom dobre, starikave in nekoliko debe-lušaste vile. Nobena psihološka drama torej, kot bi lahko kazalo na prvi pogled, nobenega realističnega nOSprotstva čustev', ampak prijetna pravljica za todrasle otroke*, na videz lahka in zabavna, včasih celo_ groteskna, ki.pa vendar vsebuje čiste in pristne curke poezije.
noši ples *Stu ledi*, na koncu pa j metafizični napetosti zoperstavi ne-v stiliziranih nošah ples cPolka je kak odčaran življenjski smisel člo-
PROMETNA NESREČA V MIRAMARSKEM DREVOREDU
Z avtom treščil v platano in popolnoma razbil vozilo
Lambretist podrl otroka, ki je nenadoma stekel za žogo na Lonjerski cesti
Danes zadnja seja deželnega sveta
Danes bo zadnja seja deželnega sveta in bo imela slovesen značaj Ta seja bo tristoedenlnosemdesetu prve zakonodajne dobe deželnega sveta. Prvi del seje bo posvečen vprašanjem in interpelacijam svetovalcev, zatem pa bo imel predsednik de Rinaldini govor, v kate rem bo povzel štiriletno delo sveta.
Prva seja sveta je bila 26. maja
Bolniška blagajna obrtnikov nudila pomoč 17.000 osebam
/Vci pasivno bilunco blagajne je vplivala zvišanje oskrbovalnim' v bolnišnicah in zdravniških pregledov
reči tej strasti. Profesor Minguz-zi iz Bologne je dejal, da je kaje nje tesno povezan, s celotno zaple
in antifašiste, naj glasujejo zanjo, j........„„„„.......................................................
venci!* k>' gJasujej1^za^hsto*' KFL POROČILO ISA OBČNEM ZBORU BLAGAJNE
oddajo v deželnih volitvah svoje — —	—	1	—...—
preferenčne glasove za Dušana Lo- i vriho. Za poslansko zbornico kan didira KPI 1 kandidate, od katerih je Albin Škerk slovenske narodno sti. Poslanka je pozvala vse Slovence, naj glasujejo za Skerka, saj je od njih samih odvisno, če bomo imeli »m venskega predstavnika v parlamentu
Za njo je spregovoril Uario Sup-pancicn u vprašanjih mladine in o borbah študentov, dr Weissova pa o proolennh žena
Tajnik st*rnu pa je orisa, polo žaj po vsej uržavi m pri nas m bistvene programske točke KPI.
Rekel je. da je giavni nas;,n.mil ki ga je treba poraziti, Kršrv.uska demokracija potoči pa |e tieba tudi njene zaveznike Možnost napredka v iiriav, nastane le ob napredovanju KPl Govornik jt o-nienii napet; mednarodni položaj in številna unesena vprašanja v d žavi. Poud-.u-ii je, da se v Trstu poglablja gospodarska kriza t?, da je vprašane Trsta vsedržavno varaš nje, ki ua ga ni moč tešiti s sedanjo /.imanjo politiko. Šema je omenil tudi kr nanje v katoliških vrstah in rmžnort novega sodelo-v inja z ' ec i črnsko usmerjenimi katoliškimi •nn «'utrni Zatem ie naštel razne zahteve, ki jin je treba uresničiti, da se premaga or nas kriza m ta si začne gospodarski vzpon. Dem1 ie da je častna nalo ga 50 mi’i onov Italijanov, da se z -goto vi jo Slovencem vse pravice kot posameznikom in kot skupnosti. Slovenska skupnost se mora
ca na primeren način proslavila. Da se pogovorimo podrobneje o načinu in času proslave, vabimo vse bivše učence in vse bivše učitelje na sestanek, ki bo v petek, dne 5. aprila 1968 ob 20.30 v stavbi nekdanje šole v Ulici Montec-chi št. 6, IV. nadstropje, v prostorih, ki nam Jih v ta namen odstopa Prosvetno društvo «Ivan Cankar«	Sklicatelji:
Pahor Drago in Turk Danilo • Joco
Predvčerajšnjim je bil v dvorani trgovinske zbornice letni občni zbor delegatov pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike, na dnevnem redu je bila odobritev obračuna za leto 1967
Iz poročila predsednika Oltavia Mazarolija se Je zvedelo, da je ustanova nudila v preteklem letu svojim zavarovancem izredno obsežno pomoč. Te pomoči Je bilo deležnih 17000 oseb na 12.000 članov blagajne V skupnem številu storitev je vštetih. 47.000 zdravniških uslug, 1800 oskrbovalnih v bolnišnicah (skupno 24 500 dni) ter 38 porodniških uslug Za samo zdravniško pomot je blagajna potrošila nad 237 milijonov lir, kar predstavlja približno 30 odst. več kot v prejšnjem letu. Govornik Je Se pripomnil, da medtem ko znaša samo zdravniška pomoč na osebo približno 18.000 lir letno, pa je bil povprečni prispevek obrtnikov le 16.000 lir na osebo. Na drugi strani pa so zavarovanci krili večje stroške s tem, da so Izdali v ta namen 75 odst. vseh dohodkov ustanove. Država in o-srednji organi bolniškega zavarova-
Prcdstavniki bivših policistov pri Stoppcrju
Deželni odbornik za splošne zadeve Stopper je včeraj sprejel zastopnike sindikatov bivših uslužbencev civilne policije CISL in Delavske zbornice. Sindikalni zastopnika so orisali odborniku glavna vprašanja, ki se tičejo te kategorije, predvsem priznanja let vojaške službe in zaostalih prejemkov za časa službe pri vladnem komisariatu. Odbornik je zagotovil sindikalnim predstavnikom, da se deželna uprava zanima za rešitev omenjenih vprašanj.
Srečo v nesreči je doživel včeraj 26-letni linotipist Carmelo Prlvlteri, ki stanuje v Ul. Crispl 9. Okrog ene ure se je peljal v svojem fiatu 600 po Miramarskem drevoredu proti Barkovljam, ko Je nenadoma Iz še nepojasnjenih razlogov izgubil kontrolo nad vozilom in silovito t’eščil v platano na desni strani ceste. Pri trčenju je bil avto popolnoma razbit, vozač pa se Je samo laž; poškodoval. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, so mu zdravniki ugotovili udarce po vsem telesu ln ga pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravil od 10 do 15 dni.
Gumijasta žoga, ki je zbežala lz rok 8-letnemu otroku, pa Je včeraj povzročila prometno nesrečo, pri kateri so bile tri osebe ranjene. Mali Roberto Žara se Je pred svojim stanovanjem na Lonjerski cesti 1-3 igral z žogo. ko mu je ta zbežala iz rok na drugo stran ceste. Deč-k Je stekel za njo, v tistem trenutku pa Je privozila lambreta, na kateri sta se peljala 25-letni pomorščak Glorgio Aichholzer z Lonjerske ceste 32 ln 23-letna šivilja Llbera Pecchiari iz Ul. Farnetello 3. Aichholzer je vozilo zavrl, kljub temu pa je dečka sunil, nato pa se je še sam z lambreto prevrnil.
št. 11. Pri padcu si Je priletni mož zlomil desiiu stegnenico, zaradi česar so ga včeraj s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice.
* Vladni komisar dr. Cappellini
je včeraj ob 9.40 sprejel na vljudnostni obisk admirala Martina, poveljnika VI. ameriškega brodovja, ob 11.50 pa je vrnil obisk na krovu vojne ladje «Llttle Rock«, ki je zasidrana ob pomorski postaji.
Sestanek komisije za gradnjo ljudskih stanovanj
Včeraj se je prvič sestala posebna deželna komisija za proučevanje prošenj za deželne prispevke za gradnjo a-li nakup ljudskih in ekonomičnih stanovanj, kot predvideva deželni zakon št. 27. od člani. Komisijo je umestil odbornik za javna dela Masutto, ki je dejal, da zagotavlja omenjeni zakon mnogo ugodnosti malim varčevalcem, ki lahko pridejo do svojega stanovanja z manjšimi gmotnimi žrtvami kot doslej. Rekel je, da je bdlo vloženih doslej že 400 prošenj za prispevke. Naloga ke-
V svetoivanski bolnišnici, kjer Je Ml na zdravljenju, je v soboto zjutraj padel s postelje 86-letni upokojenec Ugo Vignl Iz Ul. Barbaro
nja pa so prispevali le v višini 23 odstotkov.
Potem ko Je pojasnil pasivno bilanco z zvišanjem oskrbovalnine v bolnišnicah In zdravniških pregledov, Je predsednik omenil odobritev petletnega vsedržavnega gospodarskega načrta s katerim je povezal tudi izboljšanje stanja na področju bolniškega zavarovanja Predvsem Je treba enkrat za vselej urediti finančne zadeve vseh teniških blagajn na splošno, kar bo mogoče doseči z državno pomočjo. Prej alt slej pa bo treba preiti na sistem socialne varnosti, kjer bo zdravniško zavarovanje v breme skupnosti.
Kar se tiče bližnjih perspektiv delovanja obrtniške bolniške blagajne, bi bilo treba skrbeti za razširitev zavarovanja ter za kvalitativno in kvantitativno Izboljšanje storitev. Naloga ni lahka, ker bo njeno uresničenje zahtevalo večje stroške. Vendar pa je ta, edina pot, ki se odpira pred obrtniki. S sindikalno ln politično akcijo bi bilo treba pritegniti večje razumevanje države in parlamenta, a v naših krajih tudi deželne uprave.
Po sobotni splavitvi ladje »Kraljeviča« za reško plovno družbo »Ju-gollnija«. so v tržiški ladjedelnici Italcantieri na izpraznjeno spla-viiče postavili gredelj za novo ladjo iz iste serije kot je »Kraljeviča*
V bistvu are za preprosto okvirno fabulo (oderuh Girolama, pravcati samodržec svojih uslužbencev in domačih, ki se je obogatil na račun bednih in revnih, nenadoma spremeni svojo naravo in se iz prostaškega in neusmiljenega gospodarja spremeni v dobrega in usmiljenega angela z modrimi perutnicami povrhu, r.a koncu pa ne vzdrži več ii. ponovno postane tak, kakršen je bil), ki pa ima svojo emotivno moč prav v tisti želji po begu iz «volkodlakove kože*, v spre-menitvi obstoječega v prijetnejše.
Režiser Spiro Dala Porta Xidias, opiraje se predvsem na dva bistvena elementa to se pravi na igro pravljice kot resnico in na igro resnice kot pravljico je s posrečeno roko zadel v bistvo dela. Kljub nekaterim nedostatkom in pretiranosti v karikaturi in osmehu neke določene družbe, je režijsko dobro pogodil ozračje med grotesknim realizmom in magično lehkotnostjo tega življenjskega vrtiljaka.
Igralci Benetelli. Petrali, Brumi-ni, Della Mora, Scaglia, Pischiut-ta, Devoli, Mascheroni, Duca, Ričet, Švara in Novak, so v mejah možnosti presenetljivo obvladali svoje, prav gotovo nelahke like, čeprav je bilo opaziti tu in tam nekaj manjših spodrsljajev. Vsekakor pa je treba c prvi vrsti omeniti Glauca Verdirosija kot Gerolama, ki je z res odlično igralsko prožnostjo in miselnim obvladanjem teksta ustvaril pomemben lik. Funkcionalno in v obliki vrtiljaka je sceno izdelal Dorian Sokolič.
s. v.
Razstave
V umetnostni galeriji «Rossoni» je bila včeraj odprta razstava tržaškega slikarja Llda Dambrosija, ki razstavlja vrsto akvarelov s tematiko starega Trsta, ki izginja. Slikar je dobro poznan v tržaškem umetniškem svetu zaradi svoje posebne tehnike. Razstavljal je že na številnih kolektivnih razstavah in prejel priznanja in nagrade.
Nazionale 16.00 «11 cavaliere di La-gardere«. Jean Piaut. Telecolor. Ezceisior 16j00 »Sl salvi chl puč». Zabavni film. Louis de Funes, F. Fa-brlzl. Eastmancolor.
Fenlce 15.30 «11 sesso degli angeli«.
B.	Briems, R. Lunter. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 »Vicere per vivere«. Režija
C.	Lelonc. Ives Montand, Arinle Gl-rardot rechmcolor Prepovedano mladini ood 14 tetom
Grattacielo 16.00 «Una vogl-ia da mo-rire« K. Vallone, A Girardot, A. Lionello Technicolor. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Rltz (Ulica San Francesco štev 10) 16.00 «Ognuno per se«. Van Heflin. Technicolor
Alabarda 16.30 «Le grandl vacanze*.
Zabavni film. Louis de Funes. Fllodrammatlco 16.30 »Gungahe, la verglne della giungla«. Kitty Svvan, A. Savage. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Doppio colpo del ca-maieonte d’oro». Mark Damon, Ma-ada Konopka. Technicolor,
Crlstallo 16.30 «Come far carriera senza lavorare«. Robert Morse, Mi-chele Lee, Techicolor Garibaldi 16.00 »Piano, piano dolce Carlotta«. Technicolor.
Capltol 16.00 «L’oro del mondo«. H.
Povver, Al Bano technicolor. Aurora 16.30 «Violenza per una mo-naca« R. Schiatfino. Technicolor. Impero — zaprto. Jutri »Dalle Ar-denne ali’inferno».
Astra — zaprto.
Vlttorlo Veneto 16.15 «11 qulnto cava. liere e la paura«. Miroslav Macha-cek Olga Scheldugova Prepovedano mladini pod 18. letom Ideale 16.00 «11 corto, tl lungo ed 11 gatto« F Francni. C ingrassia Abbazia 16.00 «Borman». Vohunski film z R. Kentom in Liano Orfei.
Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi v mesecu juliju tega leta letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje na sedežu zveze, Ul. Geppa 9, Trst, od 9. do 12. ure.
Razna obvestila i
RAI razpisuje nagradni natečaj
TržaSkl filatelistični klub «L. Košir«
bo imel jutri. 3. april« redni sestanek od 19. do 20. ure, v prostorih kluba Ulic« dei Montecchi 6.
Prosvetno društvo Slavko Škamperle
priredi za 1. maj enodnevni Izlet v Ljubljano, Kranj in na Jezersko. Vsa pojasnila In vpisovanje na sedežu društva na Stadionu «Prvl maj« od 20.30 do 21 30
Od jutri naprej bo radijska rubrika «Cari stomei« povezana z nagradnim natečajem, ki ga razpisuje RAI med vsemi poslušalci. Zadostovalo bo, da pošljete rešitev
x  J r-—r- -	, ~ I	uu, c
s?*.'s ft&rs?:?& rS5«i sk, &i’„Tre
nje ln „ ____
nimi zadevami v zvezi z omenjenim zakonom.
Spodbudne nagrade za študij botanike
Tržaška univerza, in sicei znanstvena fakulteta, podeljuje vsako leto od leta 1964 naprej vzpodbudne nagrade študentom in diplomirancem, ki se odlikujejo v študiju botanike. Nagradi znašata 100.000, oziroma 75.000 lir. Ocenjevalna komisija lahko dodeli tudi dodatno nagrado v znesku 25.000 lir udeležencu natečaja, ki ima manj kot 18 let ln ni zmagal na natečaju, Je pa pokazal izredno marljivost in zasluge.
Natečaja se lahko udeležijo študentje iz naše dežele, ki obiskujejo kakršenkoli šolski zavod, ali so dokončali študij pred največ tremi leti, ne glede na državljanstvo, narodnost, gmotne razmere ln spol.
Interesenti morajo do 30. aprila poslati ravnatelju inštituta za botaniko pri tržaški univerzi pismeno prošnjo z osebnimi podatki in naslovom ter potrdilom šolskega zavoda. Izpiti bodo v prvi polovici maja. Datum bo pismeno sporočen kandidatom.
rica I vsako sredo. Med rešitelji uganke bo vsak teden izžreban avtomobilski radio ter zlati žeton med prodajalci radijskih in televizijskih aparatov, ki bodo razdeljevali dopisnice za natečaj Srečni dobitnik, ki bo dokazal, da je v 30 dnevih pred oddajo z uganko postal nov naročnik TV, bo prejel poleg radia tudi avto fiat 500.
Obvestilo izletnikom PD v Dalmacijo
Vse, ki so se vpisali za naš Izlet v Dalmacijo, prosimo, da nujno poravnajo drugi in tretji obrok vpisnine. — Uredništvo.
Darovi in prispevki
V počastitev spcmlna pok. Lojzeta Bucika darujeta Ičl ln Avgusta 3000 lir za Dijaško matico. Gospa Mira Hreščak daruje '2000 lir za gradnjo prosvetnega doma v Bazovici.
Dr. Sonja Mašera
bo odsotna od 7. do 21. aprila
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. aprila 1968 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je 18 oseb.
UMRLI so- 46-letna Santtna Del Pup por. Corazza. 83-letnl Ervino de Dessanti, 57-letnl Giuseppe Viler, 33-letnl Giuseppe Milan, 71-letna Maria Chirico por. Shivitz, 71-letna Marta Mandl vd. Bertollnl, 74-letna Maria Gregor: vd. Fabbri, 73-letni Francesco Fonda, 70-letni Silvio Selva, 70-letnl Francesco Castella-na, 78-letnl Carlo Rossunt, 26-letna Loredana Ca-maur por. Milkovltsch, 78-letna Anto. nla Sepucca vd. Tazza, 58-letnl Do-menlco Trlmarchl, 70-letm Lulgl Sal-ni, 39-letnl Mario Neslch, 78-letnl Glo. v »n ni Vecchlet, 73-letna Carolina Bru-nner por. Vascotto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure)
Vlelmettl, Trg della Borsa 12; Cen-tauro. Ul. Rossettl 33: Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2: SanFAnna. Erta dl S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 1.3«)
Blasoletto Ul Roma 16; Davanzo, Ul. Bernlni 4: Benussl, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan),
Besedilo zakona o priznanju partizanskih kvalifikacij
V naslednjih odstavkih objavlja-ino o priznanju partizanskih kvalifikacij, o čemer smo poročali v nedeljo. Prvi člen zadeva osebe, ki so upravičene, zahtevati priznanje kvalifikacije. V četrtem členu se govori o ustanovitvi enotne vsedržavne komisije, v petem o kritju finančnega bremena in v šestem o možnosti doplačila prispevkov INPS v korist partizanskih borcev in drugih, ki niso bili pred osvobodilno borbo vpisani v zavarovalne ustanove.
Cl. 1 — Italijanski državljani, W imajo svoje stalno bivališče na Tržaškem in Goriškem in tisti, ki so bili člani partizanske divizije «Pasubio», ki je delovala v Benečiji; italijanski prostovoljci, ki so Re po 8. septembru 1943 borili v Inozemstvu v italijanskih in tujih partizanskih enotah; tisti, ki lahko dokažejo, da so bili zaprti zaradi partizanskega delovanja vsaj tri mesece v razdobju od 8. septembra 1943 do 8. maja 1945 na državnem ozemlju, ali v inozemstvu; pohabljenci, invalidi in družine padlih ali pogrešanih v zvezi z osvobodilno borbo v Italiji ali v inozemstvu, lahko predložijo — v nepodaljšlji-W» roku šestih mesecev od dne, ho stopi v veljavo ta zakon — prošnjo za priznanje kvalifikacij, hi jih predvideva zakonski odlok kraljevega namestnika z dne 21. avgusta 1945 št. 518, komisiji, ki Jo predvideva nadaljnji čl. 4 pri ministrstvu za obrambo v Rimu.
Prošnje se bodo ocenjevale na podlagi predpisov in spolnjevanju pogojev, ki jih predvideva zakon ski odlok kraljevega namestnika z dne 21. avgusta 1945 št. 518.
Člen 2. — Prošnje za priznanje kvalifikacij, kakor tudi predlogi za ■vojaška odlikovanja za hrabrost, ki Jih predvideva zakonski odlok kraljevega namestnika z dne 21. avgusta 1945, ki so jih deželne komisije ali drugostopna komisija prejele v roku 30. junija 1948, bodo upoštevane kot odposlane v zakonskem roku.
Člen 3. — Komisije za dodeljevanje kvalifikacij in vojaških odlikovanj, ki jih predvideva čl. 1 In čl. 2 zakonskega odloka kraljevega namestnika z dne 21. avgusta 1945 žt. 518 In zakonski odlok z dne 3. maja 1948 št. 833, so razpuščene z dnem, ko stopi v veljavo ta zakon.
Cl. 4. — Medtem, ko ostanejo v veljavi pristojnosti drugostopne komisije, ki jo predvideva čl. 4 zakonskega odloka kraljevega namestnika z dne 21. avgusta 1945 št. 518, se pristojnosti komisij iz čl. 3 tega zakona dodeljujejo enotni vsedržavni komisiji prve stopnje, ki ima svoj sedež v Rimu.
Enotno komisijo imenuje z odlokom Ministrstvo za obrambo. Njeni člani so; predsednik, trije predstavniki oborožerdh sil, ki Jih iz-
vo naslednji dan po objavi v uradnem listu Italijanske republike.
bere Ministrstvo za obrambo in šest članov, ki jih določijo tri partizanska združenja: ANPI, FIVL in FIAP.
Vsi člani, vštevši predsednika, morajo imeti kvalifikacije partizanskega borca.
Tajnik bo izbran med člani komisije same.
Cl. 5. — Finančno breme, ki ga bo zahtevalo izvajanje tega zakona in ki bo znašalo v finančnem letu 1968 štiristo milijonov lir, se bo krilo z delom dohodkov iz izvajanja zakona 14. novembra 1967 št.
1147.
Cl. 6. — Bivši borci, Izenačene kategorije in domoljubi, ki so bili vpisani v INPS, ali v druge nadomestne oblike zavarovanja šele po zadnji vojni, lahko sami doplačajo prispevke za razdobje, ko so bili vpoklicani pod orožje, pridržani v vojaški službi, ali za priznana razdobja partizanskega in priznanega rodoljubnega delovanja, upoštevajoč pri tem predpise in pogoje v veljavi v časih, ki zadevajo doplačilo.
Cl. 7. — Ta zakon stopi v velja-«aiiiaiiitiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiitiiisiiiiimiii««ii«iMiiiiiiiiiiit«iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii«iiiiBiiiiaiiiii«i
Goriško-bencški dnevnik
Z OBČNEGA ZBORA GORIŠKIH PLANINCEV
V OKVIRU OBISKOV PRI ZUPANIH
Trčenje dveh avtov s tremi ranjenimi
V Ul. Valentinis v Tržiču sta včeraj trčila avto fiat 500 in fiat 600. Prvega je šofirala 20 letna Marta Radetič iz Sabeljčev št. 2, po Ul. Valentinis proti središču mesta, ko je iz stranske ulice privozila fiat 600 44-letna Maria Lucci iz Tržiča, ki ni dala prednosti avtu na glavni cesti. Pri trčenju je Radetičeva dobila lažje poškodbe na levem kolenu; v tržiški bolnišnici so ji nudili prvo pomoč in bo okrevala v nekaj dneh. Huje sta se poškodovala potnika iz 600 56-letni Antonio Lucci ter Luisa Lucci, ki so ju pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Mario Semolič, 35 let, doma iz Medje vasi 13 si je pri nesreči na delu zlomil nekaj reber. V tržiški bolnišnici so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju.
NEDEUSKE PROMETNE NESREČE
Avtomobilist povozil dečka ko je nenadoma stekel čez cesto
Dečka so v tržaški bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo - Z vespo trčila v avto
Mali Giovanni Conti, ki stanuje v naselju S. Mauro 53, je bil v nedeljo žrtev prometne nesreče. 10-letni deček se je Igral v bližini svojega stanovanja; med Igranjem je nenadoma stekel čez cesto, v tistem trenutku pa je mimo privozil avtomobil in dečka podrl. Vozač avtomobila, 44-letni Emilio Bandel iz Ronk, je malega Gio-vannija položil v avto in ga odpeljal v tržiško bolnišnico. Zaradi hudih poškodb so si zdravniki za fanta pridržali prognozo.
Brata Bruno in Luciano Barbo, stara 47 in 44 let, sta bili v nedeljo žrtvi dvojnega prometnega incidenta: najprej sta se z lam-breto prevrnila, nato pa ju je povozil avtomobil. Do incidenta je prišlo na Drevoredu D’Annunzio, kjer sta brata z lambreto zavozila v avtomobil, ki je na sredi ceste obračal na levo. Brata sta se prevrnila na asfalt, kjer ju je povozil fiat 850, ki ga je proti Senenemu trgu šofirala Porzia Alba-nese por. Giancastro Iz Ul. Ros-

VESTI Z ONSTRAN MEJE
Lepa razstava o delu pisatelja Cirila Kosmača
setti 23. Kljub dvojnemu incidentu sta se brata samo laže poškodovala. Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice bosta okrevala v enem tednu.
Se ena prometna nesreča se je zgodila v nedeljo onstran meje v bližini Postojne. 33-letni trgovec Arnaldo Scala iz Ul. Valmaura 5 se je z ženo Graziello in 7-letnim sinom Davidom v fiatu 600 vračal z nedeljskega Izleta po Jugoslaviji. Da bi se ognil avtomobilu, ki mu je sredi ceste prihajal nasproti, je avto ostro zavrl, pri tem pa je izgubil kontrolo nad vozilom in zavozil s ceste. Pri incidentu so bili vsi trije člani družine ranjeni. Z jugoslovanskim rešilnim vozom so jih odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jih pridržali na nevrokirurškem oddelku. Cez en teden se bodo lahko vsi trije vrnili domov.
7 odra jc padel
V šoli za umetno obrt na trgu Catterini v Goric, se je ponesrečil nekaj pred poldnem 59-letni Aldo Sottili, delavec iz Krmina. Pri svojem delu je zlezel na zidarski oder, padel in se poškodoval. Odpeljali so ga z avtom Zelenega križa v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi rane na čelu in na levetn licu.
SPD je tudi lani razvijalo Gen. konzul SFRJ inž. Tepina
živahno planinsko delovanje
Dr. Sancin o pripravah za gradnjo Kulturnega doma v Gorici - Pozdravi gostov - Iz tajniškega poročila
1. občnega zbora Slovenskega planinskega društva v Gorici
Preteklo nedeljo dopoldne je bil žilo 786 ljudi. Od tega Je bilo 10 v prostorih kluba «S. Gregorčič«! družinskih Izletov, 10 visokogorskih
Jugoslovanski šofer prišel pod avto
Včeraj nekaj po 12. uri je v bližini bara pri Rdeče hiši 43-letna ' Giuseppina Bellan iz Gorice, Kra-Lepa nedelja privabila na koprsko obalo in drugam številne ška cesta 43, podrla jugoslovanske-r	3 r	ga kamionista 34-letnega Munija
turiste - Cesta Piran-Portorož zaprta zaradi obnavljanja T-‘:— j- ™-----------j.	—-*» ■
Koprska študijska knjižnica je organizirala razstavo o delu pisa-telja-prlmorskega rojaka Cirila Kosmača, ki zdaj živi stalno v Piranu. Hkrati so organiarali literarni večer, na katerem je sedem obalnih srednjih šol tekmovalo v 'poznavanju Kosmačevih literarnih del. Zmagala je planinska gimnazija. Ob koncu je okrog 300 udeležencev literarnega večera toplo pozdravilo pisatelja, ki je najprej povedal nekaj besed o sebi in o svojem aelu. nato pa prebral eno izmed svojih črtic «Moj gaj«.
Ciril Kosmač Je znan slovenskemu občinstvu po številnih 'literarnih delih, napisal pa je tudi scenarij za prvi slovenski celovečerni film «Na svoji zemlji«. Od leta 1961 Je stalni član Slovenske akademije znanosti ln umetnosti, letos pa so ga Izvolili za predsednika društva slovenskih pisateljev.
• * *
Lepo vreme Je v nedeljo privabila na Primorsko spet zelo veliko Število izletnikov, predvsem iz notranjosti Slovenije in iz zamejstva. Na koprski obali je bilo živahno ze v soboto dopoldne. Opaziti je namreč, da so mnoga podjetja v Sloveniji že uvedla deljen delovni čas in proste sobote. V nedeljo so v večini gostinskih obratov stregli že na Prostem. Velik obisk so zab^ezm v številnih podeželskih gostiščih jako v Sloveniji kot v Hrvatski Istri. Mnogi izletniki so se ustavili v Izoli, kjer so v nedeljo odprli moderno urejeno slaščičarno na Obrežju Borisa Kidriča, obratovati pa je začela tudi prenovljena mlečna restavracija na Titovem trgu.
Nad 50 tisoč turistov je čez nedeljo obiskalo tudi Goriško, Posočje, Goriška Brda. Kras In Vipavsko dolino. Najbolj obiskana so bila Področja Trnovskega gozda ln Posočje.
• • •
Cesto Portorož-Piran so na odseku ladjedelnica-Piran do nadaljnjega zaprli. Odpravili bodo večja rekonstrukcijska dela. Ves promet med Portorožem in Piranom se bo odvijal čez Beli križ. Podjetje Slovenija ceste, ki bo opravljalo rekonstrukcijska dela, bo le v izjemnih primerih dovolilo vožnje na zaprtem odseku. Za avtobusne linije bo zdaj postaja Piran v Portorožu. Do Pirana pa bodo lahko potniki Potovali čez Beli Križ z lokalnimi vozili in po morju.
• • *
Ozelenitev semedelske Bonlflke j so preložili na jesen. Občina je v ta; namen odobrila več milijonov di-, narjev, vendar je komisija sklenila, da je treba najprej pripraviti za-1 zidalni načrt in šele potem začeti'
z urejevanjem nasadov. To področ-
Letiča iz Beograda, ki je prišel iz bara ter hotel prečkati cesto. Pri padcu se je ranil na levi roki in
kreval bo v 7 dneh
je je namreč predvideno za gradnjo levi nogi. V goriški civilni bolniš-
gih°objektovV6Sklepnooze i entt v 1°*™~ ■ n*c' so mu nllc^' Prvo pomoč. O-medelske Bonifike, ki bo realiziran jeseni, so prebivalci Kopra in okolice sprejeli z zadovoljstvom, saj je to močvirnato področje, poraščeno z divjo travo, glavno leglo nadležnih komarjev.
* * *
Piranski medobčinski zavod za
Smrtne posledice prometne nesreče
Na nevrokirurškem splošne bolnišnice je
oddelku
nedeljo
podlegel poškodam 34-letni delavec
spomeniško varstvo sl je zastavil za Glu*ei??f1 M**411 iz. s- GiorioNo-
letos vrsto nalog, ki jih bo skušal v okviru razpoložljivih sredstev tudi uresničiti. Tako bodo letos izdelali načrte za obnovo pretorske palače v Kopru, uredil! bodo glavno dvorano z baročno slikarijo v stavbi Gravisi v Kopru, nadaljevali bodo dela pri urejevanju palače Besen-ghi v Izoli, medtem ko bodo v Piranu nadaljevali obnovitvena dela na starem mestnem obzidju. V načrtu Je restavracija lani odkrite slike v cerkvi Marija Snežna v Piranu. Ta slika je po mnenju strokovnjakov na 1 večje Dovojno odkritje tabelnega slikarstva v Sloveniji. Umetnina je nastala v 15. stoletju, avtor pa žal ni znan.
Prst v stiskalnici
Stiskalnica je včeraj stisnila prst 45-letncmu delavcu Albinu Pipanu iz Ul. Bonomea 113. Nesreča se je zgodila okrog poldne v skladišču št. 70 novega pristanišča pri oddelku tobačne tovarne, kjer je Pipan zaposlen. Zaradi rane na levi roki in zloma prsta se bo moral ponesrečenec zdraviti tri tedne na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice.
V noči med soboto in nedeljo so neznanci ukradli fiat 600, ki ga je bil lastnik Nicola Rossi iz Ul. del Bosco 24, parkiral v bližani svojega stanovanja. Rossijeva žena Rosa Zamella je naslednji dan prijavila tatvino agentom komisariata na Trgu stare mitnice. Skoda znaša c-kro? 100 tisoč lir.
Danes zvečer bbdo za cineforum predvajali v kino dvorani Stella Ma-tutina film Petra Watkinsa «Privi-lege«; •> glavnih vlogah Paul Jones in Jean Shrimpton. Film bo predstavil kritik A'fio Cantelli.
f&CP&LfO IAjGlJ
HMIIO URI* PROSEK
predvaja danes, 2. t. m., oh 19.30 Cinemascope technicolor film:
/Z NOSIM AGENTE FUNT
(Naš agent Flint)
Čudovite, toda nevarne ženske. Igrajo: JAMES COBURN, LEE J. COBB in GILA GOLAN Mladini po d 14. letom vstop prepovedan!
garo. Delavec se je ponesrečil preteklo soboto, ko se mu je pod nogami zruši! balkon stavbe v Ul. Broletto 38, da je z višine 6 metrov padel na cesto.
Avto jo je povozil
Iz videmske v tržaško bolnišnico so preselili včeraj 66-letno Bruno Tulilo Iz Ul. Torricelli 3, ki jo je v nedeljo popoldne povozil avtomobil, ko je prečkala cesto v Tricesimu v biižini restavracije Diana. Zena si je pri Incidentu pretresla lobanjo ter se udarila po obrazu, levi roki in desni nogi. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Na hodniku svojega stanovanja v Ul. Crispi 55 je včeraj zaradi nenadne slabosti padla 81-letna Cate-rina Tomasinelli vd. Milanese ter se ranila po glavi. Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice, kamor so jo pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, se no zdravila dva tedna.
v Gorici redni letni občni zbor članov Slovenskega planinskega društva. Poleg običajnega števila članov so prišli kot gostje tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije Tomaž Panovec, predsednik PD iz Nove Gorica Edvard Mihelj, dva prestavnika SPD iz Trsta, podpredsednik SKGZ dr. Sancin in pokrajinski odbornik Marko Waltritsch.
Predsednik Slavko Rebec Je pozdravil goste In vse zbrane člane, potem ko so z enominutnim molkom počastili spomin med letom u-mrlega člana Branta. Nato se Je zahvalil Ustim odbornikom ‘n članom, ki so največ pripomogli k u-spešnemu delu društva v preteklem letu. Izrecno Je omenil tajnico Jožico Smetovo, Karla Kumarja. Bernarda Bratoša, mladince ki so pomagali pri plesni prireditvi ter končno še čestital članom, ki so prejeli odlikovanja PZS.
Gostje so tudi prinesli svoje pozdrave. Predstavnik Planinske zveze Slovenije je pohvalil živahno delovanje društva In njegovega odbora. govoril o potrebi nadaljnje povezave s planinsko Matico v Ljubljani ter povabil odbornike k udeležbi na širših sejah. Predsednik PD iz Nove Gorice je tudi priporočal nadaljnje sodelovanje dveh sosednih planinskih društev, do katerega je tudi lani prišlo z dobrimi uspehi.
Podpredsednik SKGZ je pn svojem pozdravu prinesel tudi zanimivo in težko pričakovano novico, da se konkretno pripravljajo za gradnjo kulturnega doma v Gorici, kjer bi tudi SPD dobilo svoje primerne prostore bodisi za seje odbora kot tudi za predavanja in razne širše prireditve, kot npr. ples. | za kar današnja prosvetna dvorana | nikakor ni primerna. Pred 7 leti so prenovili ln razširili Dijaški dom, j sedaj pa bo na vrsti kulturni dom. ' V pripravi Je temeljni osnutek m v kratkem bodo tudi predstavnike planinskega društva povabili na sestanek, na katerem se bodo dokončno sporazumeli o glavnih značilnostih načrta te važne bodoče zgradbe. Za prihodnji občni zbor bo že | izdelan točen dokončni načrt. Prisotni so sprejeli to prvo novico z zadovoljstvom na znanje.
Predstavnica PD iz Trsta, Alenka Kravos, je pohvalila delovanje SPD In pri bodočem sodelovanju med obemi društvi priporočate udeležbo gorišklh planincem pri iaznih tečajih, ki Jih prireja občasno PD iz Trsta.
Glavno poročilo na zboru Je podala njegova tajnica Jožica Šmitova za delo po lanskem občnem zboru, ki Je bil 19. marca 1967 V tem obdobju je pristopilo 37 no/ih članov, med njimi precej mladine in sedaj znaša število članov 254, ker je umrl en član. Društvo je priredilo 26 Izletov, ki se jih Je udele-
tur in deset v nižje lege.
Poročilo obširneje omenja društveno Martinovanje dne 12. novembra v Kobaridu, ki se ga je udeležilo 220 ljudi, med njimi tudi predstavniki PZS Iz Slovenije in drugih planinskih društev. Tudi planinski ples v Gorici dne 24. februarja je lepo uspel, v kolikor je to mogoče v neprimerni Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu.
V lanski poslovni dobi so se predstavniki SPD udeležili več planinskih manifestacij, posvetov in prireditev drugih planinskih društev, med drugim tudi srečanja planincev treh obmejnih dežel Slovenije, Furlanije in Julijske krajine v Ljubljani, ter prireditve ob 75-let-nici PZS v Ljubljani.
Gospodar Peter Čermelj je podal
poročilo o društvenem inventarju ter zlasti poudaril vrednost albumov z bogato zbirko dokumentarnih fotografij, kakršne nima nobeno drugo sorodno društvo. Saksida pa je podal blagajniško poročilo, ki izkazuje zadovoljivo finančno stanje društva.
V debati so nekateri prisotni iznesli še nekaj predlogov za bodoče delo ter nato k volitvah novega odbora. Izvoljenih je bilo 13 odbornikov, povečini so potrdili dosedanje; novi odbor sestavljajo: Peter Čermelj, Slavko Rebec, Zdenko Vogrič, Ivo Marinčič, Karel Nanut, Emil Doktorič, Artur Košuta, Jožica Smetova, Anton Volčič, Andrej Saksida, Karel Kumar, Borut Leban in Milovan Lutman. V četrtek bodo imeli prvo sejo, na kateri bodo izvolili predsednika in si porazdelili druga delovna mesta.
včeraj na obisku na Goriškem
V spremstvu konzula Gačnika je obiskal tri slovenske občine ter se pogovarjal z njihovimi predstavniki
Generalni konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu inž. Marjan Tepina ter konzul Jože Gačnik sta se včeraj mudila na Goriškem, kjer sta v dopoldanskih in popoldanskih urah o-biskala vse tri slovenske občinske uprave ter se pogovarjala z njihovimi predstavniki.
Dopoldne sta obiskala Doberdob in Števerjan, popoldne pa Sovod-nje. V Doberdobu ju je sprejel župan Andrej Jarc s predstavniki odbora ter občinskim tajnikom, v Šte-verjanu župan Slavko Klanjšček z odborniki ter občinskim tajnikom dr. Štefanom Bukovcem, v Sovod-njah pa župan Jožef češčut s člani odbora ter občinskim tajnikom dr. Bukovcem.
V prijetnem pogovoru, v katerem so si predstavniki konzulata ter krajevnih organov oblasti izmenjali voščila, sta se predstavnika konzulata zanimala za delovanje oblastvenih predstavniških teles slovenske manjšine na Goriškem.
Obračun kmičke blagajne v Doberdobu
Kmečka bolniška blagajna iz Doberdoba je imela v nedeljo svoj občni zbor, na katerem so odobrili obračun za leto 1967, ki izkazuje 37.000 lir prihranka. Bolniška blagajna je prihranila denar tudi od poprejšnjih let.
čeprav plačujejo doberdobski kmetje najmanjše prispevke v ce lotni pokrajini, komaj 1.200 lir, medtem ko plačujejo po ostalih občinah tudi nad 1.500 lir, Je nji bova blagajna med najboljšimi v pokrajini. To prvenstvo Je toliko bolj pomembno, če upoštevamo, da plačujejo zdravniške preglede dražje kot v ostalih občinah
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
OBČNI ZBOR POSOJILNICE V SOVODNJAH
Ob svoji 60-letnici je ustanova na trdnih in zdravih temeljih
Velik napredek v zaslužnih članov
zadnjih desetih letih - Znižane obresti a
Odlikovanje treh posojila članov
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiinniiiiiiimiiiiiiiiiHiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMfniii
SKUPŠČINA ŠOFERJEV TOVORNJAKOV
Nasprotovanje vožnjam z enim samim šoferjem
Poskusno razdobje bo trajalo do 31. avgusta - Skoraj 20 odst. smrtnih žrtev na cestah je iz vrst šoferjev tovornjakov
Na nedeljski skupščini šoferjev, zaposlenih pri raznih avtoprevozni šldh podjetjih, na sedežu CGIL v Gorici so pripadniki kategorije sklenili sodelovati v agitaciji, ki so Jo za vso državo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, da bi čimprej prišlo do sestanka med sindikalisti ter ministrom za prevoze in civilno letalstvo Scalfarom ter pogovora o odločitvi ministrstva, da od 31. marca do 31. avgusta poskusno dovoli na razdalji do največ 150 kilometrov zaposlitev enega samega šoferja na tovornjakih, če je potrebno enkratni prevoz opraviti v razdobju 24 ur.
šoferji so na svoji nedeljski skup ščini poudarili, da predstavlja takšna odločitev hudo nevarnost za povečanje prometnih nesreč s tovornjaki, ki so že itak številno udeleženi v prometnih nesrečah. Po
statistikah je v nesrečah udeleženih 7.50 odstotkov tovornjakov s 7.55 odstotki ranjenci ter 19.35 odstotki smrtnih žrtev, šoferji nimajo urejenega delovnega časa ter v razponu dveh zakonodajnih dob ni bilo mogoče sprejeti vladnega zakonskega osnutka o uvedbi tistih določil mednarodnega memoranduma, ki ga je italijanska vlada že odobrila, ki zadevajo delovni čas kategorije šoferjev.
Ob zaključku sestanka so poslali protestni telegram ministru za prevoze, v katerem se upirajo tovornim prevozom po cestah z enim samim šofeTjem. Prisotni so se nadalje pritožili, ker goriška avto-prevozna podjetja zaposlujejo Jugoslovanske šoferje, ter so pooblastili sindikalne organizacije, da pospredujejo pri pristojnih orga nih.
/a predsedniško mizo občnega zbora posojilnice v Sovodnjah
Občni zbor Je otvoril predsednik Jožef Gergolet, poročilo, iz katerega izhajajo zgoraj navedene številke. pa je podaj tajnik Lakovič
Novi šolski skrbnik dr. Giovanni Simondiff
Novi šolski skrbnik za goriško pokrajino se imenuje dr. Giovanni Simoncini ter prihaja k nam iz Tarama. Poprejšnji šolski skrbnik dr. Vincenzo Baiocchi gre na novo službeno mesto v Perugio.
Večeri ob sredah
Zbora «Kras» in «Kosovel* v klubu S. Gregorčič
Klub Simon Gregorčič bo poleg predavanj imel v letošnji sezoni na sporedu tudi nekaj koncertov domačih zborov. Jutri, 3. aprila ob 20.30 bosta v njegovi dvoranici na Verdijevem korzu 13 nastopila s celovečernim programom pevska zbora Pavline Komelove, in sicer «Kras» iz Dola in s Poljan ter «Srečko Kosovel« iz Ronk.
Danes otvoritev razstave slovenskih likovnih umetnikov
Danes ob 18.30 bodo v razstavišču Pro Loco v pasaii uradno odprli razstavo likovnikov iz Nove Gorice, ki jo prireja Posoško zdruie-nje umetnikov (APA1) v okviru kulturnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Svoja dela bo razstavilo deset umetnikov, ki žirijo ter delujejo na severnem območju Primorske.
V dvorani občinskega sveta v Sovodnjah je bil v nedeljo dopoldne redni občni zbor «Kmečko-delavske hranilnice ln posojilnice v Sovod-jah», ki se ga je kot običajno udeležilo veliko število članov, kateri so do zadnjega kotička napolnili dvoranico.
Poslevodeči predsednik Ceščut je
ŠTEFAN ČERNIČ Z VRHA, dol-Roletni odbornik sovodenjske posojilnice, ki je bil ob njeni 60-letnici odlikovan z zlato kolajno
pozdravil vse prisotne člane ter se spomnil lani umrlega dolgoletnega predsednika Andreja Pipana, ki so ga vsi prisotni počastili z enominutnim molkom. Ob tej priliki so odlikovali tudi tri izmed najstarejših in zaslužnih članov te domače ustanove; zlate kolajne so podelili Stefanu Cemicu in Andreju Cotiču z Vrha ter Albinu Tomšiču iz Sovodenj.
Iz predsedniškega poročila je raz. vidno, da je posojilnica, ki prav letos praznuje 60 let svojega obstoja, preživela v tem obdobju viharne čase in je ena izmed redkih, ki so se prebile skozi dve svetovni vojni, da ne omenimo fašizma in drugih težav. Danes je vse to mimo in posojilnica je trdneje zasi-
4. aprila ob 9. uri, na Vrhu pa isti dan ob 10. uri. Sprva je občin ska uprava objavila drugačen datum.
Povrnitev afriške prašičje kuge
Ker se je v pordenonsld pokrajini spet pojavila afriška prašičja kuga (ministrstvo je pred mesecem dni uradno sporočilo, da je bolezen zatrlo) so hudo poostrili nadzorstvo nad prašičjimi farmami kakor tudi živalmi, ki jih posamično gojijo kmetje.
drana kot kdajkoli poprej. To zgovorno dokazujejo tudi številni podatki napredka v zadnjih 10 letih:
Vloge leta 1958 28 milijonov, 1968 pa 180 milijonov;
Posojila leta 1958 18 milijonov, 1968 pa 103 milijoni;
Rezerve leta 1958 1.5 milijona, 1968 pa 6 milijonov.
V 10 letih torej šestkraten povt šek. Obenem je postal tudi stvarnost lastni dom posojilnice, katerega gradnjo je pred 10 leti predlagal sedaj pokojni Ludvik Lukežič.
Obračun za preteklo poslovno leto izkazuje po stanju 31.12.1967 180 milijonov hranilnih vlog, ali za 15 od sto več kot prejšnje leto. Med letom je bilo vloženih 59 milijonov, dvignjenih pa 39 milijonov. Posoji la so se dvignila od 84 milijonov v letu 1966 na 103 milijone. Pri bankah in v vrednostnih papirjih Ima ustanova naloženih 75 milijonov. Premoženje je doseglo 6 milijonov. Lanski promet je dosegel 500 milijonov lir; število članov zadružnikov pa znaša 159.
Omenimo naj še, da Je kontrolni organ Banki talija lani napravil več tednov trajajočo inšpekcijo v posojilnici, ki Je prav dobro prestala tudi to preizkušnjo.
Po poročilu predsednika nadzornega odbora Rojca, ki je našel račune v redu ter predlagal raz-rešnico dosedanjemu odboru, so prešli k volitvam novega odbora.
Izvolili so razen nekaj dodatnih odbornikov povečini dosedanje. V novem odboru sta zastopana tudi Vrh in Rupa.
Med drugimi sklepi naj omenimo predvsem, da so sklenili znižati dosedanjo obrestno mero za posojila članom od 7 na 6 odstotkov; za nečlane pa ostanejo obresti po 8 od sto.
Po zaključku seje so se zbrali vsi
Sjer°so obko^^vina^ln^ngnz.’ pr0Sl!' naJ neseJ° n^ove Pozdrave
ku proslavili 60-letnico ustanovitve ^amlnoi^” Kur*) n°rlŠk,R pokraltn<i posojilnice, ki je bila leta 1908 u	‘ PripaGni-
stanovljena prav na tem vrtu	7a.itMučil i ehll	»ku/nosti
Zaključil je z obljubo, da bo v kratkem obiskal posamezne občine in' med njimi tudi tri slovenstt občine na Goriškem, katerih župani so bili tudi med sprejetimi.
Prisotni so vzeli prefektove b->se-de z zadovoljstvom na znanje.
Danes Pahorjevo predavanje o Kocbeku
Danes 2. aprila bo tržaški pisatelj prof. Boris Pahor predaval v Ctrcolo per la libertb. di cultura v Dantejevi ulici 12 v Gorici o mestu Edvarda Kocbeka v sodobni slovenski literaturi. Na prihodnjih ve-čerih bo Marko Kravos govoril o Pahorju in Rebuli, prof. Jež pa o vlogi Slovenskega gledališča ter o kulturnih stikih med Slovenci bi Italijani od srednjega veka dalje.
Gorica
VERDI. Zaprto.
CORSO. 16.30:	«Via della pao-
za folla«, J. Cristle ln R. T. Stamp. Ameriški kinemasko-pe v barvah.
MODERNISSIMO. 17—22: «1 sel-vaggi«, Peter Fonda ln Nancy Sinatra, ameriški kinemaskopsld barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE. 17.15:	«L’alba del
gran giomo«, R. Stack ln V. Ma. yo. Ameriški kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 16.30—21.30 «11 grande sentlero«, R. Widmark ln C. Baker. Ameriški kinemaskope v barvah.
I rzit1
AZZURRO. 21.00- «Prima della rt-voluzione«, v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Lo spetta-colo piu affascinante del mon-
do».
PRINCIPE. 14—22:	«11 giomo
della civetta«, Claudia Cardlna-le in J. Nevi, barvni film.
DEŽURNI- LEKARNE GORICA
Danes ves dan ln ponoči Je odprte lekarna D’UDINE — Trg S. Francesco 5; tel 21-24.
TR21C
Danes ves dan ln ponoči je odprta lekarna «Rismondo» dr. Ri-
smondo. Ul. Toti 52-tel 72701.
miniaiiitHiiMHiniMiiiiiiiiiiiiianiiiiiiiiiiHHuunuiiMiiiimiitiiiiuiianiiiiHiiiiiiiiiiiimMMiiinaMmaiiMiiiN
PRED OBISKOM V POSAMEZNIH OBČINAH
X
Zupani goriške pokrajine na sprejemu pri prefektu
V svojem nagovoru je prefekt dr. Pietrostefani sporočil pozdrave tudi pripadnikom slovenske narodne skupnosti
Včeraj popoldne ob 18. uri je go-riškl prefekt dr. Pietrostefani sprejel na prefekturi župane ln tajnike goriške pokrajine, ki so jih spremljali državni podtajnik poslanec Ceccherini, predsednik pokrajinske uprave dr. Chlentaroli ter predsednik urada za krajevne ustanove odvetnik Macoratti V svojem nagovoru je prefekt govoril o napredku demokracije v Italiji ter med drugim poudaril, da je do pridobitve v tem smislu prišlo tudi po zaslugi odporniškega gibanja. Predstavnike občin je na-
Cepljenje v Sovodnjah
Cepljenje otrok proti otroški pa ralizi v Sovodnjah bo v četrtek
Vlom v stanovanje s ponarejenimi ključi
Neznanec je prejšnji torek s ponarejenimi ključi prišel v stanovanje Ersilije Sponza v Ul. Parind 8, lastnice trgovine z električnimi gospodinjskimi stroji v Mazzini »evl ulici, ter je odnesel za 5000O0 lir dragocenosti ter 300 000 lir v gotovini. Vlomilec se Je prikradel v stanovanje med 15.30 ln 17 uio. se pravi v času, ko Je Sponzova bila v svoji trgovini. Vlom v njeno stanovanje je šesto, opravljeno z Isto tehniko. Kriminalni oadelek goriške kvesture Je na kraju samem zbral precej materiala, da Dl pr'*e| na sled premetenemu in nevarnemu vlomilcu.
RUNKE
Danes ves dan in iutrt ie v Ron. sah odprta lekarna dr Mattltti. Ul. Garibaldi 3, tel 77446
MEDNARODNI DAN OTROŠKE KNJIGE 1968
Poslanica otrokom vsega sveta
Zopet je pred nami mednarodni dan otroške knjige, ki si prizadeva, da bi se čimveč otrok širom po svetu naučilo branja in dobilo lepo knjigo v roke. In naneslo je. da sem prav te dni prejel prijazno pismo učencev neke občine v moji ožji domovini. Pismo se glasi:	zDragi pisatelj, prijatelj
mladine! Lepo Te prosimo, da nas obiščeš. To zimo smo prebrali že na stotine knjig in bi se radi o njih s Teboj pomenili. Tvoj obisk nam bo plačilo za naš sladki trud.* Tako pismo. Bil sem prijetno presenečen. Morda je na svetu kaka skupina otrok, ki je v zimskih mesecih prebrala še več knjig. Toda bil sem ponosen na svoje male rojake, ki so si naložili zsladek trud*, da so pod vodstvom svojih vzgojiteljev za skromno priznanje tekmovali pri branju knjig. Ali sem kot mladinski pisatelj smel odreči ganljivi prošnji, da bi jih obiskal. Nisem smel in nisem jim odrekel. Kljub snegu in mrazu in kljub visokim letom sem pohitel na pot.
Zaradi zornih obrazov, ki so bili radovedno uprti vame, bi se mi nobena pot ne zdela ne pretežka ne predolga. Vprašanja so deževala name, med njimi eno neizogibno, ki sem ga kot mladinski pisatelj povsod srečaval. Ali so junaki, ki sem jih opisoval, res živeli ali so samo ploa moje domišljije? Ta skrb mladih bralcev, ki sicer ne zametaio bujne domišljije pripovedk — če jim pisatelj v svojih zgodbah reže kruh čiste resnice, me zmeraj gane. Prav tako kot me gane nagonski odpor mladih duš proti krivici in vroča želja, naj življenju botrujeta pravica in dobrota. Resnica, pravica in dobrota — to je jezik, ki ga razumejo vsi otroci. In ko sem mlade rojake vprašal, česa najbolj želijo otrokom vsega sveta, sem prejel odgovor. Veliko novih lepih knjig, da jim bo življenje bogatejše in lepše. In mir na svetu, brez vojn in sovraštva da bi otroci lahko živeli brez strah:, pred prihodnostjo.
Tako sem se kot mladinski pisatelj pomenil z mladimi bralci. In lepo mi je bilo pri srcu. Za mednarodni dan otroške knjige sem čutil potrebo, da vam to povem. Prepričan sem, da bi se z vami prav tako pomenil iz srca do srca. Žal mi je samo, da vsi otroci na svetu niso tako srečni kot vi ali kot moji mlad’ rojaki. Nimajo lepih knjig, saj mnogi še kruha nimajo. Na te otroke moramo stalno misliti, pa naj živijo v zadnjem kotičku sveta in katerikoli jezik naj govorijo. Tudi nje moramo naučiti brati in jim dati knjig, da se bodo veselili življenja.
Ob mednarodnem dnevu otroške knjige še prav posebej mislimo na to. Mednarodna zveza za mladinsko književnost si prizadeva, da bi bile najboljše mladinske knjige raznih ' narodov presajene v tuje jezike. Čim več knjig v čim več jezikov. Želi. da bi otroci čimbolj spoznali življenje drugih otrok, se učili med seboj spoštovati in se ljubiti. Če se bodo med seboj spoznali, se spoštovali in ljubili, se bodo spoštovali in ljubili, tudi ko bodo odrasli in bo tako ohranjen mir na svetu. In sreča vseh ljudi.
Otroci, sodelujte v našem pleme-
Mestno gledališče ljubljansko v K. D.
nitem stremljenju! Naj bo dan otroške knjige kot sonce, ki razsiplje žarke na ves svet in osreči slehernega otroka!
FRANCE BEVK
Mogočna obsodba vietnamske vojne
v	Parizu
Okrog šest tisoč francoskih in drugiih intelektualcev je preteklo soboto zvečer v veliki razstaviščih dvorani na Porte de Versaillesu v Parizu protestiralo proti vojni v Vietnamu in se ob dvanajsti uri, ki baje človeštvu, z združeno akcijo zavzelo za mir.
«Ameriška vojna v Vietnamu tepta načelo neodvisnosti. Treba je narediti konec preizkušnjam vietnamskega ljudstva. Agresija lahko privede do nuklearne vojne,» so ugotovili v začetku poziva vsem intelektualcem sveta prvi podpisniki, med katerimi so Francols Mauriac, Jean Paul Sartre, Aragon, Vercors, Picasso, El-sa Triolet, Simone de Beauvcrir, Jean Vilar, Jules Roy in drugi.
Preden se je začelo glavno zborovanje, je v hali vse vrelo okrog kioskov, na katerih so prodajali knjige o vietnamski vojni, plošče z revolucionarnimi pesmimi, lepake in slike. Koliko knjig, za katere sploh ne vemo, je izšlo o tej temi samo pri francoskih založbah. Od kemijsko-bioloških analiz do reportaž; med temi sem opazil tudi Habberstanovo, ki je dobila v ZDA Pulitzerjevo nagrado, ter dnevnik Jorisa Ivensa in Madeleine Loridon pri snemanju pretresljivega dokumentarnega filma «17. vzporednik«. Ta Ivensov film so tudi ta dan v zborovalni dvorani nenehno vrteli. Med slikami, razobešenimi v improvizirani razstavi ob stenah dvorane in na oporniških konstrukcijah, sem našel največ nekega avstrakt-nega in surealističnega upora zoper maličenje človeka v vojni.
V petih krožkih so se intelektualci zgrnili okrog predavateljev in diskutantov s temami »Zgodovina Vietnama«, «Vietnamska kultura in šolstvo«, «Sanitarni in medicinski problemi«, «Trenutni položaj v .Vietnamu« in «Odpor v ZDA«. In medtem, ko je eden izmed vietnamskih muzikologov celo s petjem živo ilustriral primere iz vietnamske glasbe, dodajajoč, da je melodičnost pogojena že s tonalnim značajem govorice, so drugi razpravljali o bombah ali o Kennedyjevi kandidaturi. »Hvala vam, da nam verjamete, čeprav sami še niste videli vietnamske stvarnosti«, je menil preprosto eden izmed vietnamskih
govornikov......	. /...	**<■*>•
Dolgi aplavzi solidarnosti pa so se seveda še pomnožili, ko se je začel glavni združeni miting na odru z ogromno Mattovo slikarijo proti vojni v ozadju ter Calderjevo kinetično plastiko v ospredju. Ko so se francoskim in drugim intelektualcem pridružili za mizo predsedstva tudi vietnamski intelektualci ter vladni predstavnik Demokratske republike Vietnama v Parizu Mai Van Bo, se je več minut trajajoče ploskanje spremenilo v manifestacijo solidarnosti.
Govorili so mnogi, tudi Sartre; nekam droben in uradniški na pr-
vi	pogled, v temni obleki, z očali in prečo v redkih laseh, z nekam pretrganim, skoraj zadirčnim glasom, a z nenavadno intelektualno močjo in neizprosno vsebino. Govoril je o vojni in poskusu genocida. »Ta vojna se namreč ne more končati s kompromisom... Američani nimajo kaj iskati v Vietnamu, to je celo drugače, kot je bilo s Francozi v Alžiriji — in če hočejo ustvariti tam svoje baze, morajo totalno uničiti vietnamsko armado in vietnamsko ljudstvo. In v Vietnamu sta armada in ljudstvo eno... Ni mogoče doseči miru drugače, kot z zmago, in upam, da bo to zmaga vietnamske armade nad ameriško in zmaga ameriškega ljudstva nad svojo vlado.«
IVAN REGENT:
Mestno gledališče ljubljansko je v petek, soboto in nedeljo, uprizorilo v Kulturnem domu kavbojsko komedijo cVeter v vejah sa-safrasa». Delo je režiral Žarko. Petan in kritika ga je ocenila ugodno. Uprizoritev je bila tekoča in dopadljiva, tako da je celoten ansambel — kot je že bilo poudarjeno v našem časopisu objavljeni kritiki - bil deležen številnih aplavzov pri odprti sceni. V tem delu so. poleg grobega humorja ljudi Divjega zahoda, zlasti prišli do izraza nekateri lepo prikazani lirični prizori, kot tudi glasbeni vložki in songi v slogu kavbojskih popevk.
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiKiiniiiimiiiitniiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiNitiHHiiiiiiiiiiiiHnKiiniiHiiiiiiHiiiiMiiiio
NA »SKODELICI ČAJA« PRI PREDSTAVNIKIH JUŽNOVIETNAMSKE OF
Kako mi je prijatelj Suong organiziral sestanek
Nevsakdanji napis na črni tabli nad vrati - Prvi stiki s študenti iz Severnega in Južnega Vietnama - Navdušenje nad veliko februarsko ofenzivo južnovietnam-ske OF - Suongovo trezno opozarjanje, da bo boj še dolg - Originalni filmski
posnetki iz bojev sredi džungle
SPOMINI
MOSKVA, marca. — Puškinova ulica 15... Nedaleč od Kremlja, za najstarejšim delom mesta, kjer so nekoč trgovali kitajski svilarji in trgovci, je ozka ulica, ki se pne proti Lubjanki, moskovskim zaporom. Cesta je tlakovana s kamenjem in se svetlika v mokroti. Sneg vse naokoli se tali. Bliža se pomlad.
Zadihani hitimo proti zelenka-stobeli zgradbi, katere arhitektura dokazuje, da je bila zgrajena pred revolucijo, morda proti koncu prejšnjega stoletja.
Na črni tabli, levo nad vrati, je napis: «Dan Toc Phong Med Nam Viet Nam« — Stalno predstavništvo Osvobodilne fronte Južnega Vietnama v ZSSR. Ura je točno štiri popoldne. Čaka nas namestnik .predstavnika Ngujen Van Dong. Tovariš Suong Thang, ki nas spremlja, jamči za nas pri visokem ruskem vratarju, ki nas je prvi ustavil.
Kako je sploh prišlo do tega srečanja? Povrniti se moram nekoliko nazaj, v čas našega prihoda v Moskvo. Tedaj smo prve spoznali prav študente Severnega in Južnega Vietnama, ki so istočasno dopotovali v SZ. Med njimi je bil Suong Thang, mali, jecljajoči, a kljub temu simpatični kmečki sin Vietnama, ki nas je želel spoznati. Radi smo se pogovarjali z njim, pripovedoval nam je o svoji deželi, o svoji pokrajini Thin, o borbi in o romantiki osvobodilne vojne, kljub strašnim pogojem, ki jim jih motorizirane tolpe ameriških armij vsiljujejo.
Tistega februarskega dne, ko je sovjetski radio poročal o največji ofenzivd vietnamskih partizanov in o zasedbi ameriškega veleposlaništva, smo stekli k njemu. Oni so vsako uro telefonirali v svoje predstavništvo, v predstavništvo OF, ki ima radijsko zvezo z Južnim Vietnamom. Večkrat je Suong naše navdušenje gasil: »Tovariši, vojna bo še dolga, ZDA so
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14 15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar . 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 12.00 Iz slovenske folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Za prijeten uvod igra orkester Aleksandra Bevilacqua - 17.20 Slovenščina za Slovence . 17.30 Gol-dovi motivi - 17.40 Radijska univerza - 17.50 OpeTetni motivi v Carstejevi izvedbi - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve -18.30 Koncertisti naše dežele -18.55 Igrata Sciorillijev in Beltra-nov orkester - 19.10 Plošče za vas
-	19.40 Znane melodije - 20.00 Šport
-	20.35 A. Thomas: «Mignon», lirska drama v treh dejanjih - 23.00 Črni cvet, jazzovska revija.
Trst
13.15 Juke box - 13.40 Italo Sve-vo: «11 malocchio« - 14.20 Skladatelji naše dežele.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.15 Glasba za dobro 1ut.ro - 8.00 in 10.15 Prenos RL - 10.45 Plošče 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Orkester Joe Har-nell 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50	Glasba po željah - 14.10
Mladim	poslušalcem	-	14.30	Za
prijetno	razpoloženje	-	15.20	Orkestralni intermezzo	-	15.30	Iz
operetnega sveta - 16.30 Tretja stran 17.15 V dveh se poje lepše . 17.40 Italijanske narodne pesmi . 18 00 in 19 30 Prenos RL . 19.00 Scott McKenzie - 22.10 Orkester Kurt Edelhagen.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15 00 , 20 00 Poročila -8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Dvoržak,
TOREK, 2. APRILA 1968
Pagandni, Strauss itd. - 10.05 šola . 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 14.15 Poje Dalida
-	14.00 Ital. popevke - 16.00 Spored za mladino . 17.05 Stare in nove plošče - 18.20 Glasba za mladino - 19.13 G. D. Giagni in V. Sabel: «Madamin», sedmo nadaljevanje - 20.15 Orkester - 21.00 Zbrane strani Donizettijeve opere «Elisdr d’amore» - 22.00 Politična tribuna.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila -8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba •
10.15	Jazz - 11.00 Filmske novosti
-	11.45 Pesmi desetletja - 13.00 Poje Morandi - 13.35 Brez naslova - 14.05 Juke box - 15.15 Kla-vičembalist Karl Richter - 16.00 Popoldanski spored - 18.00 Zabavna glasba - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ping-pomg - 20.00 Ferma la mušica - 21.15 Jazz.
III.	program
9.30 šola - 10.00 Skladbe za kla-vičembalo - 10.55 Simfonije A. Roussela - 13.20 Recital seksteta Chigiano - 14.30 Iz Gounodove opere «Miredlle» - 16.15 Sodobni ital skladatelji - 17.40 Bachov koncert - 18.30 Lahka glasba -18.45 Tahiti: mit, ki izumira -
19.15	Vsakovečemi koncert - 21.00 Koncert Ensamble Musiques Nou-velles.
Slovenija
7.00,	8.00,	10.00,	13.00,	15.00,
19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.25 Slovenske narodne v izvedbi ansambla Boruta Lesjaka - 9.40 «Cicdbanov svet« in «Pesmica za najmlajše« - 10.15
Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 V litmu današnjih dni - 12.10 S simfoničnimi plesi po domovini - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 C. Pregelj: «Put-ka-tutka« - 14.25 Lahka glasba -15.40 V torek na svidenje! - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simfonični orkester - 18.15 Poje zbor Robert Shaw iz Amerike - 18.45 Po ta sodobne medicine - 19.00 Lah ko noč, otroci! - 19.15 Poje Rafko Irgolič - 20.00 Od premiere do premiere - 21.00 Pesem godal
21.15	Deset pevcev — deset melo diij - 22.10 Glasbena medigra
22.15	Skupni program JRT — stu dio Zagreb — Jugoslovanska glasba - 23.05 Literarni nokturno: Izet Sarajlič: Pesmi.
Ital. televizija
10.00	Šola - 13.00 Slikanice -13.30 Dnevnik - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.4o Program za mladino - 18.45 Nabožna oddaja - 19.15 Znanost -19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Družina Benve-nuti - 22.00 Politična tribuna -
23.00	Dnevnik.
II. kanal
18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Znanost - 21.00 Dnevnik - 21.15 Včeraj in danes - 22.5 Prigoda zlata.
Jug. televizija
17.40, 22.30 Poročila - 9.40 TV v šoli - 10.30 Angleščina - 11.00 Splošna izobrazba - 18.40 Kako sta kuhala domiselno kašo, film -19.20 Ob celjskem gledališkem tednu
20.00	Obzornik - 20.40 Vojakov oče, film - 22.10 APZ Tone Tomšič.
mečne, Amerikanci branijo prevelike interese svojega prestiža, da bi popustili.« A je, seveda, bil tudi sam vzhičen. Ponos ga je večal od minute do minute in z višine svojih stošestdesetih centimetrov nam je govoril, kakor da bi sam vodil armijo. Pa se je spet umiril in nas trezno opozarjal, da bo vojna dolga.
Prav tedaj, po silni februarski ofenzivi vietnamske OF, se je v meni porodila želja, da bi se srečal s kakim vidnejšim vietnamskim predstavnikom v Moskvi. Tu se koordinira velik del sovjetske pomoči Vietnamu, tu se srečuje in poizveduje svetovna diplomacija, torej je predstavništvo OF Južnega Vietnama važno in tudi kvalificirano.
S Suongom sva večkrat klepetala, pripovedoval sem mu o naši borbi za mir v Italiji, o težavah, ki jih imamo, o besnih reakcijah tistih, ki jim Je ameriška beseda sveta in drugega ne ' vidijo. Sam pa mi je pripovedoval o raznih notranjih značilnostih svoje domovine, o narodu, ki tam živi, o kulturi, o manjšinah. Kar petdeset jih je samo v Južnem Vietnamu... Tako se je začelo. Tudi sam sem pripadnik narodne manjšine in pišem za dnevnik, ki je nekoč začel svojo življenjsko pot kot »Partizanski dnevnik«. Rad bi se srečal s kom od vaših, sem mu dejal. Sedla sva za telefon in začela. Suong je govoril v viet-namščini, da nisem razumel nit< besedice. Po večkratnih prekinitvah razgovora in mojih pojasnjevanjih, smo se zmenili za dan 22. marca. Tedaj je bil predstavnik vietnamske NOF pripravljen sprejeti skupino italijanskih študentov na popoldanski razgovor ob skodslioi čaja...
Vstopili smo. V drugem nadstropju bivšega dvorca, nekoč lastnina ruskih knezov, je s stene visela ogromna rdeče-modra zastava z rumeno zvezdo, zastava partizanske vojske Južnega Vietnama. V drugi sobici sta dve mizi, obloženi z limonado, krožniki in čokolado. Na steni visi velik portret Ngujen Tuu Tcja; petdesetletnega sajgonskega od velnika, predsednika južnoviet-nernske DF. Pod portretom je ročno izdelan zemljevid Vietnama. Na njem se križajo rdeče in bele lise: osvobojeno ozemlje in okupirani deli dežele. Rdeče lise skoraj popolnoma prekrivajo zemljevid, le tu in tam se vidi še kaka bela lisa, potem so tu še razne črte, krogi: fronta, avto ceste, mesta, utrdbe. Tod gospodarijo ameriški okupatorji. Prvi občutek, ki sem ga imel, je bil, kakor da bi podobne bele lise že kdaj kje videl na rentgenski sliki jetičnih pljuč. Tako spominjajo na bolezen, proti kateri se borijo zdravi dela telesa, da se čedalje bolj tanjšajo, izpodrivajo bolezenske klice in zdravijo okužena mesta. Nad rdečimi pegami so izpisane letnice. To so datumi osvoboditve enega ali drugega rajona. Vse se zdi zelo enostavno.
V sosedni sobi so vrteli filme, ki so jih pravkar prejeli iz centra »Osvoboditev« nekje sredi džungle, ob reki Mekong. Predstavnika ni bilo, pa smo posedli in si ogledali dele dokumentarcev. Tehnično so nedvomno slabi, fotografija je nejasna in slike skačejo. Toda ti posnetki so bili napravljeni sredi bojev, ob borcih, ki padajo, zadeti od rafala iz helikopterja ali od drobca bombe. Vidiš planjavo, nenadoma se nad njo — v vetru se upogibajo bambusovi trsi — pojavijo helikopterji. Iz gozda brizgne rafal, za njim drugi, nato še tretji. Zadeta jeklena ptica pade, iz drugih se usuje plaz bomb in napalma. Prav zraven kinooperaterja pade borec. Obraza nima več, oplazil ga je plamen napalma. Scena se tu nenadoma prekine. Nadaljuje se drugje. Tokrat verjetno bolj južno (če so helikopterji prišli z juga). Helikopterji so imeli jasen namen: zavaro-
vati kolono tankov, ki se je približevala partizanskemu taborišču.
Na cesto je skočilo dekle, z nožem je skopalo jamo in postavilo vanjo mino. Izdelana je iz aluminijaste škatle za meso in plastičnega eksploziva. Dekle se umakne v gozd. Po prašni cesti privozi prvi tank z visoko dvignjeno topovsko cevjo. Od časa do časa spušča v gozd rafale. To je izvidnica.
Tresk. Visok steber dima. Tišina. Tank gori. Za njim prigr-mijo drugi jekleni zmaji, nanje se usuje ogenj strojnic in pušk. Mnogo ur je trajal boj, preden je bila kolona uničena. Prednji in zadnji tank so minirali, ob straneh pa so partizani čakali v zasedi. Kljub letalstvu, ki jih je neusmiljeno obstreljevalo z raketnimi salvami, so partizana bitko zmagovito dokončali.
Dokumentarni film je prikazoval zadnjo februarsko ofenzivo V njej so samo ameriški okupatorji izgubili 15.000 marincev. Sicer pa je bolje, če o tem spregovori predstavnik južnovietnam-ske OF sam, ki je medtem prišel.
Po potezah obraza je nedvomno Vietnamec in je izredno visoke postave. Sam sem precej visok, pa sva se gledala kar iz oči v oči... Kljub svojim petdesetim ali celo šestdesetim letom (kdo bi jim vedel določiti pravo starost!) se zda zelo mladosten. Je izredno mirne in tihe narave. Smehljajoč se nas povabi, naj se vsedemo.
Dogovor o srečanju je naslednji: ker je bilo povabljenih več italijanskih študentov, približno deset, in ker so po svoji politični pripadnosti oziroma opredelje-
nosti pripadali različnim italijanskim političnim strankam oziroma gibanjem, je imel najprej vsak postavili po eno vprašanje, nakar sem imel na koncu jaz dopolniti.
Ngujen Van Dong je najprej na kratko hotel predstaviti svoje ljudstvo enim, ki ga še niso poznali. TaKo je najprej orisal njegovo zgodovino, prikazal nato štiritisočietno oblikovanje vietnamske nacije kot »edine, enotne in svobodoljubne«, dolgi boj s kolonialisti, prva vmešavanja Amerikancev v notranje zadeve Vietnama že med vojno s Francozi v Indokini in, končno, razne faze sedanje vojne, v katero so ZDA posegle tako grobo s prefinjeno politiko oziroma taktiko njenega »stopnjevanja*.
(Nadaljevanje siedi)
Annie Girardot bo snemala v Jugoslaviji
PARIZ, aprila. — V intenzivnem delovnem programu znane francoske filmske Igralke Annie Girardot je tudi film, ki ga bo snemala v Jugoslaviji. Režiral ga bo Aleksander Petrovič, ki se je lani uveljavil v Cannesu s filmom «Nabira!ci perja«. Topot pa bo film nosil naslov »V moji vasi dežuje«. Pripoveduje pa o čustvenih doživljajih neke učiteljice, ki je bila zapustila mesto ter odšla poučevati v neko majhno vasico. Film je bolj dramatičnega značaja, vendar poln glasbe in plesov.
Na sliki so nekateri udeleženci razgovora s predstavnikom Narodnoosvobodilne fronte Južnega Vietnama. Viden j«, samo del skupine, v tej je opaziti tudi nekatere mlade Vietnamce. Oseba, katere je videti samo del glave z naočniki, je pisec pričujočega članka
iiiiiiiiiiiiiHnHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3 do 20.4.) Pogovor z osebo, ki ji zaupate, vam bo glede nekega sodelavca povsem odprl oči. Posvetite popoldanske ure svojcem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pogoji so dobri, vendar finančni uspehi ne bodo kdove kako zadovoljivi. Bodite bolj previdni pri vzgajanju najmlajših.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Po manjkanje prisebnosti vam pri sklepanju neke kupčije gotovo ne bo koristilo. Ne zaupajte preveč novim prijateljem.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Da bi mogli bati kos novemu položaju, se predvsem oprite nase. Prišlo bo do nekega nepredvidenega obiska.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaši načrti so preveč zapleteni, da bi se mogli naglo uresničiti. Ljubljena oseba stalno misli na vas.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ugoden trenutek za obnovitev neke stare zveze. V čustvenem pogledu se ne spuščajte v nobene pustolovščine.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) i pretiravanjem.
Odstranite iz svoje poslovne dejavnosti vse čustvene elemente. Skušajte pomirjevalno vplivati na svojo okolico.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne zanašajte se na podporo drugih, raje računajte z lastnimi močmi. Močno razgibano vzdušje v čustvenem pogledu.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pazite se pred lahkomiselnostjo, ker bi utegnila škoditi vašim na Črtom. Boljše razumevanje v dru žini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslu skušajte vedno dokazati ši-rokost svojih pogledov. Sklenili boste novo pristno prijateljstvo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V primeru, da bi prišlo do nenadne ga poslovnega tekmovanja, pokaži te pri tem največjo vztrajnost. Izboljšani družinski odnosi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Iznena da se bodo pojavila resna nasprotovanja, skušajte omejiti svojo dejavnost na področje praktičnih vprašanj. Pazite se pred slehernim
Se s pokojnim tovarišem Regentom smo se dogovorili, da bomo njegove Spomine, ki jih je pripravljal za knjižno izdajo, objavili tudi v našem listu. Dve poglavji iz teh Spominov, ki so izšli pri Cankarjevi založbi, smo že pred časom objavili, še preden je izšla knjiga (poglavji o Cankarju in Kristanu, ki jih tu seveda ne bomo ponatisnili).
Upamo, da bomo z objavo Regentovih spominov ustregli velikemu številu naših bralcev, zlasti tistih, ki jih Regentov spis mogoče še časovno, vsekakor pa krajevno, pobliže tiče.
NA KONTOVELU
Do svojega trinajstega leta sem živel na Kontovelu, kjer sem se rodil. Moji starši: oče Jože Regent in mati Apolonija, rojena Zlobec so bili ubogi proletarci. Mati mi je nekoč po očetovi smrti povedala, da se je oče poročil z njo proti volji svojih staršev in da so ga zato skoraj popolnoma razdedinili, dasi verjetno ni bilo kaj posebnega razdediniti. Materi je prinesel v zakon okoli tri are zemlje, večinoma vinograde, ki pa je bila na raznih, drug od drugega precej, deloma tudi zelo oddaljenih krajih: v Ceuasu, v Oljkah, v Baredih in v Mokolanu. Mati pa je prinesla očetu v zakon poleg stare hiše, v kateri smo stanovali, tudi še okoli tri are, večinoma neobdelane zemlje na Kozjaku, to je med Konto-velom in Barkovljami. Skupaj sta torej imela šest arov večinoma neobdelane zemlje. To zemljo in hišo sta pozneje prodala, nekaj oče, ostalo pa po materini smrti brat Jože.
Oče se je 18. septembra 1926. leta ponesrečil na delu. Zadnje čase je bil — sedemdesetletnik — zaposlen kot paznik in delavec v nekem manjšem skladišču streliva v gozdu blizu Opčin. Tam je z njim živela tudi mati. Tedaj se je po opravljenem delu vračal iz Sesljana domov, pod Nabrežino je prečkal progo, ki naredi tu oster v kraški kamen vsekan ovinek, prav takrat sta se srečala tržaški in goriški vlak. Poslednji ga je zadel in vrgel ob steno, pod katero je obležal mrtev. Očetovega pogreba se spominjam prav dobro. Slučajno sem teden dni prej za dan, ko je bil pogreb, sklical zborovanje kraških komunističnih kmetov v neki dolini med Opčinami in Repentabrom. Na mojo željo je CK KPI poslal na zborovanje — na katerega smo povabili več kot petdeset kmetov — tovariša Grieca, ki je pri CK KPI vodil oddelek za vprašanja malih kmetov in kolonov. Grieco, ki je pravočasno zvedel za nesrečo, se je iz Rima preko Trsta pripeljal na Kontovel; razumel je, da zaradi pogreba ne morem na zborovanje, in da ob taki nesreči ne morem pustiti matere same. Peljal sem ga na Opčine k sodrugu Malalanu, ki je uredil vse potrebno za Griecovo varnost.
Mati mi je umrla 30. junija 1930. leta na Kontovelu. Njenega pogreba se nisem mogel udeležiti, ker sem bil že v emigraciji v Ljubljani. Pot iz Ljubljane bi tedaj pomenila zame le pot v zapor. Ne pretiravam, če napišem, da je mati umrla, ker ni mogla več prenašati trpljenja. Predvsem jo je močno zadela očetova tragična smrt. Poleg prvega sina Mihca, ki je umrl še mlad, je zgubila tudi sina Andreja, ki je padel v prvi svetovni vojni; hči Francka je bila od 1918. leta v Mariboru, se pravi v drugi državi; hči Marija je bila že dlje časa na Poljskem, torej spet daleč od doma; 1923. leta je materi umrla hči Angela; jaz sem bil od 1926. leta nekje v emigraciji. Menim, da je bilo več kot dovolj vzrokov za trpljenje sedemdesetletne matere, ki je vse živijenje poznala le redke sončne dni. Poznala je samo delo in skrbi. Te so jo umorile.
Mati je bila zgovorna, po svoje tudi zelo duhovita. Kakor oče tako je bila tudi ona zelo radodarna, dasi nista imela kaj darovati. Očetu je rodila deset otrok. Prvi njen otrok, Mihec, je verjetno umrl zaradi pomanjkanja, še preden sem jaz prišel na svet. Sodim, da sem se tako kot ostali otroci rodil v času, ko je bila doma verjetno velika revščina. To sodim po tem, ker sem bil — kakor mi je mati pripovedovala, ko sem bil že poročen — do svojega poltretjega leta zelo bolan in šibek. Zdravnik ni maral dati zame — je pripovedovala mati — niti počenega groša. Vendar sem se spravil na noge na način, za katerega učinek sam nisem vedel in zanj nista vedela niti mati niti zdravnik. Mati je samo nekaj ugotovila: doma smo imeli tri ali štiri kokoši, a nekega dne se je začela čuditi, kako to, da vse druge kokoši v vasi nesejo, naše pa ne. Začela je opazovati, kdo bi neki mogel odnašati jajca, in ugotovila, da sem vsakokrat, kadar je kakšna naša kokoš zakokodakala, tekel po jajce in ga spil, lupino pa vrgel v lužo. Nič mi ni rekla — tako mi je kasneje povedala — le zdravniku je zaupala, kaj se godi pri hiši. Zdravnik ji je odgovoril: «Prav dobro — fant se je pozdravil sam, brez naše pomoči to mu je manjkalo1« Bil sem namreč podhranjen in eno ali dve jajci na dan, dnsi skoraj ukradeni, sta mi vrnili zdravje in življenje. Pozdravu sem se, rasel sem pa počasneje.
Svoja predšolska leta sem živel tako, kot so jih takrat živeli vsi kontovelski in drugi vaški otroci. Otroci smo se igrali, tekali drug za drugim, bili junaški vojaki, poleti pa smo se hodili kopat v morje.
V času mojih mladih let je bil Kontovel zelo revna tTža-ška okoličanska vas, kakor so bile takrat bolj ali manj revne vse tržaške okoličanske vasi. Kontovel je kot nalašč zgrajen na hribu, Vanj se pozimi z vso silo zaganja mrzla kraška burja, kakor da bi tu preizkušala svojo moč. Manjši del prebivalcev se je v mojih otroških letih preživljal s skromnim ribolovom; del moških je seveda v prostem času obdeloval svoje krpe zemlje, v glavnem pa so bili zaposleni pri tlakovanju tržaških ulic, ki so jih tedaj tlakovali s skri-lami istrskega peščenca. Popravljali so ceste, zaposleni pa so bili tudi kot zidarji, številni kot težaki v prosti luki; ostali meški so kot kmetje obdelovali vinograde in male kraške krpe zemlje. Žene in dekleta so vsako jutro nosile v Trst prodajat mleko maloštevilnih krav, ki so bile last posameznih vaščanov, pa jajca in začimbe, ki sc jih nabrale dan poprej, in cvetje. Vse te stvari so nosilo na glavi v okroglem jerbasu, ki se mu po domače pravi Dlenir.
Vas, ki je štela in verjetno še šteje okiog tisoč prebivalcev, je bila umazana, z ozkimi ulicami; skoraj pred vsako hišo je bila majhna luža, v katero so gospodinje metale vse mogoče odpadke. Ob delavnikih opoldne se je morda kadilo iz kakih petih ali šestih dimnikov in to le pri družinah, ki so pripravljale kosilo bodisi za kakšnega delavca-cestarja bodisi za kakšnega vinogradnika. Otroci iz ostalih hiš smo, igrajoč se, čakali, da se naše matere vrnejo iz Trsta, kamor so odšle zjutraj in od koder nam bodo prinesle kak kos ščedenskega kruha, kakšno pomarančo najslabše vrste, kak rožič ali kako drugo sadje ali sladkarijo. To je bilo naše kosilo, po katerem smo še bolj lačni čakali, da bodo naše matere pripravile večerjo, ki je bila na vsem Kontovelu zelo skromna. Večinoma je bila za večerjo enolončnica, polenta, močnik ali redkeje kake testenine. Kontovel je bil sicer deloma ribiška vas, toda dobre ribe so žene ribičev nosile prodajat v mesto.
(Nadaljevanje sledi)
NOGOMET
II. DILETANTSKA KATEGORIJA
Slaba igra in neobjektiven sodnik pripravila Vesno ob obe točki
VESNA — FARRA 1:2 (1:0)
VESNA: Tence R., Sulčič D., Ratmondo, Sulčič S., Finotto, Sedmak, Tence B., Mlchelinl, Švab, Milič, Rener.
FARRA: Pizzi, Visintan G., Clede, Mreule, Petraz, Peooorari, Bordon, Moro, Ambrosi, Brigadin, Visdntin L.
SODNIK: Tavian iz Krmina.
KOTI: 0:6 za Farro.
OPOMBE: lepo sončno vreme, igrišče v dobrem stanju. Gledalcev približno 350. V 38’ d.p. je sodnik izključil Michelinija zaradi ugovarjanja. V 42’ d.p. je izključil tudi Brigadina, ker je s pestmi grobo napadel Raimonda.
Vsaka tekma je zgodba zase in tudi nedeljski nastop Vesne se temu ni izneveril. Vesna si je želela izsiliti zmago, a doživela je poraz. Kje so vzroki za ta poraz, ki je prišel v času, ko moštvo najbolj potrebuje točke v svojem boju za obstanek v ligi?
Križani so v nedeljo igrali zelo nepovezano. Doslej je škripal le napad, v nedeljo pa se je zamajala tudi obramba, pa tudi krilska vrsta. Čeprav je bila Vesna precej časa v vodstvu je igrala s tremo, ki je precej vplivala na končni izid. Razen tega je v drugem polčasu popustil tudi Tence Rado, ki ima (poleg sodnika) precejšen
Sodnik je sodil zelo pristransko in po koncu tekme je minulo precej časa, preden je lahko zaradi razburjenja med občinstvom in igralci zapustil igrišče.
Nasprotno moštvo je zaigralo zelo solidno, pa tudi grobo, zlasti Peccorari. Na sredini igrišča je bil Moro gonilna sila vse ekipe in Je dobro zalagal napadalca Am-brosija in Brlgadina. Vesna je na splošno igrala medlo, le včasih je prišla bolj do izraza povezanost njene igre. Obramba in krilska vrsta sta igrali slabo. Cesto so bili na žogi kar po štirje domači igralci.
Kronika: že v prvih minutah so bili gostje nevarni. V 10’ je vrat-
nica rešila mrežo domačinov. Vesna je sprožila prvi protinapad šele v 25’. Miohelini je izkoristil nepazljivost nasprotne obrambe, podal je Švabu, ki je uspešno streljal. Gostje so odgovorili S' protinapadom, vendar izida niso spremenili.
V drugem polčasu so postali gostje napadalnejši. V 27’ naj lepša akcija Vesne: žoga je šla od Michelinija preko Miliča do Ren-nerja, njegov siloviti strel pa je vratar obranil. Od tega trenutka dalje so gostje povsem preplavili polovico igrišča domačinov. V 30’ je Ambrosi streljal visoko prosti strel, ki je končal v mreži in čeprav je sodnik prej dosodil nepravilnost Ambrosijevega posega je zdaj gol priznal. Protesti igralcev Vesne ne zaležijo nič. Osem minut kasneje se ponovi podobno. Na vsak Cledejev strel sko-či Tence R., katerega očitno držita dva nasprotna igralca (oba v offsidu!), žoga se odbije od vratnice v mrežo in sodnik gol — prizna. Na proteste igralcev Vesne odgovori sodnik z izključitvijo Michelindja in usoda kriške ekipe je zapečatena.	K. K.
3. AMATERSKA KATEGORUA
Lepa in napeta tekma med Bregom in Tecnoferramento
BREG — TECNOFERRAMENTA 3:2 (2:1)
BREG: Favento; Kozina, Bertesina; Švara, Maver, Vižintin; Cuk, Mikuš, Raiča, Grahonja, Petaros.
TECNOFERRAMENTA:	Scheriani; Gioghi, Zattera; Doz, Coglio-
lo, Caporal; Monica, Pregarz, Zampolld, Cernecca, Bossi.
STRELCI: v 18’ p.p. Pregarz (T) iz enastmetrovke, v 30’ Švara (B), v 33’ Vižintin (B); v d.p. v 25’ Bossi (T) in v 28’ Cuk (B). KOTI: 4:2 za Breg.
SODNIK: Acquafresca iz Trsta.
V šestem povratnem kolu pr- ---------------
venstva tretje kategorije je Breg del j o kmalu zaradi tega zapravili
dosegel pomembno zmago in je še vedno ostal na drugem mestu lestvice za vodečo Aurisino. Tekma je bila zelo lepa in napeta, ter je navdušila številne brežanske navijače, ki že dolgo časa niso videli tako lepo grajenih akcij, hitrih napadov in toliko strelov proti vratom; pa tudi toliko golov ni padlo že precej časa. Ekipi sta bili'precej enakovredni, vendar pa so tako atletsko kot tudi tehnično Brežani prekašali starejše no- ,
gometaše Tecnoferramente v čigar kazenskega strela. Gostje vrstah igra nekaj zelo izkušenih igralcev. Brežani so s svojo igro zadovoljili v vseh delih ekipe, škoda le, da so ponovno prišli na dan z naivnostjo, ki jih je še vedno drago stala; saj bi si v ne-
delež odgovornosti za prejeta gola. m.......iiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiii.......miif.niiiiiimiiiillliii..............................ininiiii...........................................................*.....minul................uiiiiiiiii...................................
Juventina osvojila proti Dolegnanu dragoceni točki
JUVENTINA — DOLEGNANO 1:0	(1:0)
JUVENTINA; Marušič, Brlsco, Paulin, Perfolja, Nanut, Milocoo, Ghiotto, Tomažič, Collini, Marson, Makuc.
DOLEGNANO; Bravi, Costantdnl, Ninino, Fedele, Tollon, Galiu«-*i, Skogai, Beltrame, Fali, Martin, Pali.
STRELEC: Marson v 25’ p.p. KOTI 9:3 za Dolegnano.
Pomladno sonce je kot kaže pri
Pomoglo Juventini, da se je ojunačila in začela iskati točke po šest-tedenskem premoru, t.j. po šestih zgubljenih tekmah. Nedeljska zmaga je tem bolj dragocena, ker je bila dosežena proti ekipi, ki vodi na lestvici. Juventina si je priborila dve točki in se oddaljila od nevarnih zadnjih mest (sedaj ima namreč 19 točk, zadnja v lestvici pa 12), spet pa je postavila med kandidate za prvo mesto Maranese in Audax. Obe ekipi sta bili oddaljeni 3 točke od vodilnega Dolegnana, sedaj se je Pa ta razlika zmanjšala. Maranese je v nedeljo zmagal proti Porpettu in ima sedaj le -točko razlike od prve, kar seveda koristi Juventini, ker ima Porpetto sedaj 15 točk. torej kar štiri manj. Audax je izenačil s Pozzuolom ln je na tretjem mestu. Prvenstvo je še vedno zanimivo, ker je borba za prva mesta še vedno živa in enako tudi negotovost na zadnjih položajih.
Domači igralci so že v prvem polčasu odločno -posegli v igro in so v njej prevladovali z izredno koordinacijo napada in obrambe, kakršne že dolgo nismo imeli prilike videti Pri tej ekipi. V ozadju je kot prosti igralec tokrat nastopil Nanut, ki Je sijajno razumel svojo vlogo in je uspešno zavračal vsako nevarno žogo. Dobro sta se zadržala tudi Paulin v obrambi in Ferfolja na centru v svoji stalni vlogi koordinatorja igre. V nedeljo smo tudi na štandreškem Igrišču uspeli videti, zakaj ima Dolegnano tako do-hre rezultate, ki so ga privedli na vodilno mesto. Ekipa ni niti izredno ubrana niti izredno hitra, njeni vrlini pa sta dobra obramba in obe •ulil. Ne Pali ne Skogai ne težita za izredno Igro, a streljata v vrata iz vseh položajev in zlasti brez oklevanja in vratarju ne data časa, da bi sploh pomislil, na katero stran naj se požene. Ta uspešni način igre so pokazali zlasti v zadnjih
dvajsetih minutah tekme ko so gostje želeli vsaj izenačiti. Verjetno je živčnost zakrivila netočnost Igralcev Dolegnana, ki se Je pojavila že takrat, ko je v prvem polčasu Marson dosegel gol. Razen t >ga gola je Marson že prej zadel prečko, kar je enkrat naredil za Dolegnano tudi Beltrame, desno polkrilo. Ta zmaga še ni prinesla dokončne rešitve Juventini, kajti, če vse naslednje tekme zgubi, še vedno lahko nazaduje. Treba bo torej ohraniti sedanjo agresivnost in korekten način igranja brez brezplodnih -protestov proti sodniku, ki so {»' nepotrebnem ekipo spravili v sedanje kočljivo stanje.
D. R.
Srečanje med Primorjem in Aurisino se je zaključilo z zmago gostov z 1:2. Srečanje je tehnično le deloma zadovoljilo. Primorje je še enkrat pokazalo da za težja srečanja nima dovolj visoke morale. Res čudno da je v tem srečanju samo en igralec — Babudri — pokazal svoje sposobnosti ter popolnoma onerpbgpčil najboljšega napadalca Aurisine Doglio. Ostali so zaigrali vsi pod svojo sposobnostjo, obramba je bdla negotova, sredina lgriMa, -pomanjkljiva, na-
Union si je zapravil zmago s slabo igro proti Gretti
UNION — GRETTA: 2:2 (0:0)
UNION: Pavatič, Truant, Kramesteter, Gombač, Vižintin, Bi-sulli, Morabito, Frančeškin, Negrini, Foropat, Dazzara.
GRETTA:	Butoovich, Maschietto, Radovich, Fasano A., Fasano
U., Santanastasio, Primosi, Mamil lo, Papini, Verani, Clarot.
STRELCI: d. p. v 12’ Poropat iz 11-metrovke, v 19’ Dazzara, v 30’ Santonastasio, v 33’ Primosi.
Vsako razpravljanje o rezultatu
Nepotreben poraz Primorja na igrišču v Nabrežini
Prosečimi so igrali večino časa v desetih
AURIS1NA — PRIMORJE 2:1 (1:1)
PRIMORJE: Štoka, Babudri, Starc, Delise, Hervatič, Metelko, Pao-lettl, Sardoč, Boico, Verginella, Germani.
AURISINA: Penso, Olenik, Pangos, Di Mauro, Codani, Bartole, Rudes, Bravin, Bartolotti, Farina, Doglia.
STRELCI: U’ p.p. Boico (P), 25’ p.p. Doglia (A), 35’ d.p. Bravin (A).
KOTI: 4:4 (1:1).
SODNIK: Guerucci (TS).
OPOMBE: Lepo in sončno vreme, igrišče v dobrem stanju, gledalcev približno 400. V 30’ p.p. je sodnik izključil Starca.
bi pravzaprav bilo odveč, saj je neverjetno, da ekipa, ki teden dni prej krasno igra proti Bregu, nato skoraj izgubi v tekmi proti zadnji v lestvici. Na srečo pa se je tekma končala, preden je prišlo do katastrofe. Vse je že kazalo, da bo Union pregazil Gretto, ko so vsi igralcd Uniona popustili in nastala je nepojmljiva zmeda, ki jih je drago stala. In prav to je znala izkoristiti Gretta, predvsem s pomočjo svoje povezanosti na sTe-dini igrišča.
a>|lll||||||||,|,muiin,iiiiiiiiiiiiiiHIIIIIIMIIflllllMflllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUHIHIIIII
mladinski pokal menon
Kljub požrtvovalnosti mladi Brežani premagani
BREG — CREMCAFFE’ 2:3	(0:2)
BREG: Žerjal; Krmec M., Oerll; Lovriha, Bandi, Berdon, Krmec v-. čok, Stranj (Slavec), Kocjančič In Zahar.
CREMCAFFE’: Rodeticchlo; Del Zlo, Cernivani; Corazza, Celigoi, D’Andrt (D’Azzaro); Tommasi, Roberti, D’Ambrosio, Fantini, Baldč.
STRELCI: Tommasi v 21’ in 30’ p.p., v 6’ d.p. Kocjančič, v 22’ Tom-masi in v 38’ Zahar.
KOTI 6:3 za Cremcaffč.
SODNIK: Soli.
V nedeljo so mladinci Brega doživeli pred lastnim občinstvom nezaslužen poraz. Pri tem nosi delno krivdo tudi nezanesljiv sodnik, ki Je potrdil Iz očitnega off-sldea dosežen gol. Brežani so stopili na igrišče odločeni, da Izbrišejo slabe vtise iz prejšnjih srečanj.
Takoj so vsilili nasprotniku hiter tem-po; toda že po 5’ se je huje poškodoval Stranj, ki je nato zapustil ‘Srišče. Do tedaj je bil najaktivnejši napadalec. Ekipa je nekoliko Popustila, kar so Izrabili gostje, ter Pričeli oblegati žerjalova vrata. Vratar plavih se je večkrat izkazal * lepimi posegi. V 6’ je odbil v kot Baldejev strel; v 9’ je poskušal sre-60 z glavo Fantini, a Žerjal je ponovno ujel. V 19’ ponovno lep poseg terjala, ki Je nevtraliziral nevaren D'Ambrosijev strel, 2’ kasneje so gostje prešli v vodstvo: D’Ambrosi je prodrl po desni in podal na sredo prostemu Tommasi ju, ki Je brez oklevanja povedel svoje moštvo v vodstvo, v 30’ lepa akcija Zahar Krmec v., toda slednji je strelja! preSibko;	omotov vn
Tommasi je nemudoma podvojil rezultat. V drugem polčasu so Brežani zaigrali mnogo bolje, gostom je pa tudi zmanjkala kondicija. V 6’ je Kocjančič prisebno izrabil podajo Bordona s kazenskega strela, ter znižal rezultat. V 26’ Je Bandi poslal kazenski strel čez prečko. V 22’ bliskovit protinapad Cremcaffč — žogo Je dobil v očitnem off-sldu Tommasi, ki Je s silovitim strelom dosegel že tretji gol. V 38’ je Bandi zopet streljal kazenski strel, žoga je pršila do Krmeca V., ki jo je poslal proti mreži: vratar jo je ujel, ter nato kratko podal z roko, prihitel Je Zahar, ter postavil končni rezultat 2:3. Kot smo videli, zagrizenost ln agonlzem nista prinesla Brežanom zmage, ker so tehnično zaostajali za gosti; zelo Je bila za nemarjena zlasti sredina igrišča, kjer je bil Kocjančič preveč v ozadju, čok pa nekoliko preveč statičen V napadu je požrtvovalno zaigral Krmec V., čeprav še vedno čaka na žogo preveč pomaknjen nazaj, ter zato prepozno starta. O-bramba ni bila preveč gotova, ker je bil tudi napad gostov zelo močan ,	-Loki-
Tekma se je po zaslugi Uniona začela s hitrim tempom, saj so si Podlonjerci hoteli zagotoviti rezultat že takoj v prvih minutah. V 1’ je Frančeškin po lepem osebnem prodoru silovito streljal, žal pa nekoliko previsoko. V 4’ lepa izmenjava Morabito z Negrinijem, ki je igral sredhjega napadalca namesto poškodovanega Morina. Negrini se je predstavil sam pred vratarjem Grette, ta pa je z nekoliko sreče rešil že skoraj gotov I gol. Union je vedno močneje pritiskal, toda strel za strelom je šel mimo nasprotnikovih vrat, mnoge žoge pa j'e prisebno prestregel vratar, V 8’ je bila v kazenskem prostoru Grette očitna roka, sodnik pa je ni videi. V 23’ prvi strel Grette v Unionova vrata, toda Pavatič je rešil v plovnem skoku. Minuto kasneje velika zmeda pred vrati Grette, kjer je Maschietto tolkel v lastna vrata, žoga je zadela drog, nato se je odbila v polje, ne da bi Unionovi napadalci izkoristili ugodno priliko. V 32’ dva zaporedna strela Frančeškina in Vižintina, ki pa ju je Fasano A. odbil prav na črti. Tedaj so začeli Unionovi igralci igrati vedno slabše, zlasti na sredini igrišča.
Drugi polčas se je pričel z dvema zaporednima previsokima streloma Dazzare. V 9’ zopet v akciji Dazzara, le da je tokrat zadel drog. V 11’ silovit strel Poropata, a vratar je lepo rešil na tleh. V 12’ najlepša skupna akcija Uniona v napadu. Fračeškin je podal Negriniju, ta v voleju Dazzari, ki se je lepo znebil svojega stražarja, prodrl sam pred vrata, kjer ga je vratar podrl na tla: enastme-trovko je realiziral Poropat. V 15’ je Truant zadel prečko. V napad se je podal celo Gombač. Minuto kasneje kot za Union. Streljal je Frančeškin, pred vrati je skočil najvišje Dazzara, ki je potisnil z glavo žogo v mrežo. 2:0 za Union, kar bi moralo pomeniti tudi zmago. Na žalost pa je drugače. Igralci so popustili na vsem igrišču. To je Izkoristila Gretta, ki je v 30’ skrčila razliko, po zaslugi San-tanastasia. To je Podlonjerce zmedlo in pričeli so zgubljati žogo za žogo. V 33’ je levo krilo Clarot izkoristil nesporazum med Truantom in Frančeškinom, podal na sredo prostemu Primorju, ki je potisnil žogo v mrežo. O Unionovih branilcih ne duha ne sluha. Dobro, da se Je tekma kmalu končala. Upajmo, da se v prihodnjih tekmah kaj takega ne bo več pripetilo. V veliki meri pa lahko pripišemo ta kaos dejstvu, da Unionovi igralci na nogometnem polju vse preveč govorijo, kar privede do prepirov, do živčnosti, nazadnje pa do disciplinskih ukrepov.
padalna vrsta neučinkovita. Poglavje zase pa sta Stoka in Starc. Vratar Štoka je popolnoma razočaral. Primorje je letos mnogo računalo na mladega vratarja. Stoka pa tega zaupanja ni uresničil. V tem prvenstvu je napravil že mnogo napak, ki so Primorje stale dragocene točke. Tako se je zgodilo tudi v tem srečanju. Skoro nemogoče je, kako mu je žoga ušla iz rok pri prvem golu. Tudi za drugi zadetek je deloma kriv Štoka. Seveda ko vratar zgreši je zadetek gotov in to moralno uniči enajsterico. Razen tega je Starc v 30. minuti p.p. napravil prekršek nad Rudežem in sodnik ga je pred časom poslal v slačilnico. Pri tako važnem srečanju, ko sodnik pazi na vsak poskus grobe igre, je tak prekršek res nespameten. Starc je tako moral zapustiti igrišče in Primorje je seveda nadaljevalo tekmo v desetih. V tem srečanju smo nedvomno mnogo več pričakovali od sprednje trojice Boico-Verginella-Ger- , mani. Aurisina je prišla do zrna- ! ge bolj po krivdi Primorja, kot po svoji zaslugi. Ne smemo pa reči, da Nabrežinci teh dveh točk niso zaslužili: do njiju so prišli, ker so znali izkoristiti vsako napako Primorja. Z malo več dobre volje pa bi Prosečani lahko gladko odnesli vsaj točko. Za zaključek naj omenimo še sodnika. 2e pred tekmo smo pisali, da bi želeli videti dobrega sodnika, a vse naše želje so naletele — kot vedno — na gluha ušesa. Mož s piščalko je preveč ustavljal igro in usekal)) akcije. Na srečo pa njegovo sojenje ni vplivalo na končni rezultat, kljub temu pa bi postavili odgovornim vprašanje: «Ali prav res niso vaške ekipe vredne boljših sodnikov?«
Kronika:
V prvih minutah igre se enajsterici študirata, igra se tako odvija na sredini igrišča in vsaka ekipa skuša boljše izkoristiti svojo taktiko. Preden se enajsterici organizirata je Primorje že v vodstvu: v 11’ Verginella poda Germaniju, ta pa v sredino do Boica, ki z glavo preseneti Pangosa. 1:0! Dobra prilika za Primorje v 14’. Sardoč predloži VerginelU, ki pa je v očitnem offsidu. Izenačenje v 25’: Stoki se žoga izmuzne iz rok in Doglia brez težave porine usnje v mrežo. Tri minute kasneje aplavzi za Štoko za krasen poseg po strelu Bravina. V 30’ izključitev Starca. Potem se Primorje več ne znajde. Predvsem na sredini igrišča Sardoč; Metelko in Verginella pustijo preveč prostora Farini Di Mauru in Bravinu, ki imajo tako stalno premoč. V drugem polčasu se slika ne menja. V 22’ protinapad Primorja Boico poda VerginelU ta pa na desni strani Paolettiju, ki v voleju strelja visoko. Aurisina pritiska ter v 35’ izsili kot. Stoka odbije s pestjo žogo v polje, kjer Bravin popolnoma sam strelja proti vratom... in preseneti Štoko: 2:1! Zaman se Primorje v zadnjih 10’ vrže v množični napad. Penso reši dva kritična strela. Zadnja akcija nosi podpis Aurisine in prečka reši Štoko še enega gotovega gola.
B. R.
točko.
Tecnolerramenta je pokazala trd. no ekipo, ki ima v obrambi v Ca-poralh neprekosljivega moža, ter v napadu dva hitra in odločna napadalca, kot sta Bossi in Zampol-li, ki sta večkrat spravljala v zadrego domačine. Ekipa pa igra precej grobo igro s katero skuša nadoknaditi pomanjkljivo kondicijo vseh igralcev.
Silovit začetek Brega, ki je z Vižintinom že v 3’ zadel prečko iz
so se
zaprli v obrambo in Breg je zaman napadal prve četrt ure; v 18’ protinapad in Kozina je zrušil Bossija v kazenskem prostoru. Acquafresca je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Pregarz realiziral čeprav je Favento uganil smer žoge ter jo prestregel, a ni zadržal močnega strela, ki je skončal v mreži. Mrzla prha je še bolj spodbudila plave, ki so močno pritisnili in v 30’ je dosegel Švara s silovitim diagonalnim strelom iz kakih 30 m krasen gol. 3’ kasneje je povedel Breg v vodstvo Vižintin s kazenskim strelom, žoga je končala neubranljivo v gornji desni kot Scherianijevih vrat. V 39’ je nevarni Vižintin ponovno zgrešil le za malo.
V	prvem delu drugega polčasa so Brežani zaigrali krasno; premočno so si zagotovili sredino igrišča, ter niso pustili več na. sprotnikov pred lastna vrata. 2e v drugi minuti se je znašel Cuk sam pred vratarjem a njegov šibki strel je prestregel prav na črti. V 20’ protinapad rumenih in Monica je sam pred praznimi vrati zgrešil. V 25’ izenačenje: protinapad, Bossi je dobil žogo sam pred vrati in jo je brez oklevanja potisnil v mrežo. 1’ kasneje je izključil sodnik Cogliola in Vižintina zaradi medsebojnega obračuna-nja. V 28’ pa je Cuk na podajo z glavo Grahonje postavil končni rezultat. V 30’ še zadnja priložnost Brega, a Raiča je s silovitim diagonalnim strelom zadel prečko.
V	prihodnjem kolu čaka Brežane na vročem boljunskem igrišču derbi v Zarjo.
■»	K. V.
'
Evropski prvak Burruni premagan
MEXICO, 1. — Mehiški boksar Ruben Oldvares je v petelinji tež: premagal s tehničnim nokauton. evropskega prvaka iste kategorije Italijana Salvatora Burunija. Srečanje je bilo določeno na 10 kro gov, vendar je sodnik proglasil Oli-varesa za zmagovalca že v tretjem krogu, ker Je Burruni obrnil (po hudem udarcu, ki ga je prejel' nasprotniku hrbet.
ODBOJKA
ZENSKA B LIGA
Prva zunanja zmaga ekipe Bora v Este
Zadovoljiva igra napada, manj v obrambi
BOR — FARI ESTE 3:2 (15:12, 9:15, 15:11. 12:15, 15:6)
POSTAVA BORA- Pavletič, Pernarčič Si.. Mijot, Rogelja, Bezeljak, Barej, Pernarčič So., Kenda.	. .
SODNIK: Guolo (Rovigo). , napad je deloval se kar uspesno m „	,	učinkovito, obramba pa je zatajila.
Borovke so v nedeljo odigrale y napadu so se odlikovale tri tol-drugo tekmo letošnjega, drugodiga-. kačice: obe Sonji - Pornarčičcva škega prvenstva in prvič gostovale jn Barejeva — ter Pavleticeva. Te na tujem, v Este pr1 Padovi. Igra tri igralke so poslali na nasprotno le so v izredno lepi in visoki dvo- stran vrsto učinkovilih strelov, pro rani, katero so preuredili v športno ta katerim nasprotna obramba ni telovadnico iz stare cerkve. V tem mog[a postavit! dovolj učinkovitega »svečanem* okolju pa borovke niso: protiorožja. Za napad je zaslužna zaigrale »duševno zbrano® Kar pre-1 tudi podajačica Mijotova, ki je svo-cej so morale napeti sile, da so i je »topničarke* dobre zalagala z le-ugnale izredno hitre in do skraj- pjmj žogami
nosti požrtvovalne in borbene na-1 obramba «plavihs> pa je imela hu-
sprotnice. Te so bilo namreč v o-brambi zelo učinkovite, niso pa bile enakovredne tudi v napadu Pri Boru je bilo tokrat obratno:
iiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiHiiiiiimiiimumiinnmiMliiiHiiimiiMHnmiiiiHiiHiiiiitiiiiiiiiiiimiiiHiHi
V NEDELJO V NABREŽINI
Marzotto-Sokol 3:1
Zadovoljivo število občinstva ob zelo napeti igri
Breg-Kras 3:2
V prijateljskem srečanju moških g*«* odbojkarskih šesterk v Trstu Je ^tto valdagna To' je prvič, da sinoči Breg premagal Kras s 3:2 se Je nabrežinska ekipa predstavi-(13:15, 15:6, 5:15, 15:12, 15:12). I la občinstvu v prvenstveni tekmi
Šesterka Brega klonila močni ekipi Casagrande
CASAGRANDE SACILE — B IEG 3:1	(13:15,15:4,15:12,15:7)
BREG: Foraus, Kofol, Corradi .ll, Cuk, Slavec D., Slavec N., Barut. SODNIK: Ciocca (Treviso).
Vse kaže, da se ženska šesterka Brega še vedno ni izmotala Iz krize, v katero je zašla že pred časom.
Čeprav je tokrat zaigrala v Pordenonu nekoliko bolje, kot v zadnjih tekmah, so bili pri njej še vedno opazni simptomi krize. Napad je od časa do časa še pokazal kakšno uspešno akcijo, obramba je pa zatajila. Najhuje pa je bilo, da so igralke zastreljale celo vrsto servisov in so si tako že vnaprej zaprle pot do uspeha.
Nasprotnice so pokazale velik napredek v primeru z lanskim prvenstvom, zlasti na mreži. Kljub temu pa bi jih Brežanke lahko ugnale,
Žensko odbojkarsko srečanje Sokol-Marzotto na nabrežinskem igrišču
SOKOL: Filipčič, Gabrovec, Caharija, Batagelj, Zidarič, Knez, Zavadlav, Švab.
MARZOTTO: Zuffelato, Bassanese, Bevilacqua, Carlotto, Gasparel-la, Gonzo, Pellizzaro, Santa Giuliana, Stocchero, Visona.
SODNIK:	Canciani (Pordenone)
STRANSKA: Bonini (Trst), Torre (Trst)
OPOMBE: Vreme sončno, gle dglcev. približno.. 206,
V prvenstvu žeiiške ‘B‘ lige Se je
na nabrežinskem pravokotniku in moramo reči, da je tudi občinstvo prihitelo v velikem številu.
Dekleta se na odprtem igrišču niso prav znašla in temu lahko delno pripisujemo poraz. Mislimo namreč, da ni bilo nemogoče zmagati ali vsaj izsiliti izid 3:2, le da se je ob najkočljiveiših trenutkih v vrstah Sokola nekaj zatakni’0. Kazalo je, kot da bi se igralke bale zmage. Pripomniti pa moramo še, da sta pri Marzottu manjkali dve najboljši tekmovalki.
V	prvem setu je Marzotto takoj povedel in je kaj kmalu prisilil nabrežinsko ekipo k predah. Izredno živahen je bil drugi set. Dolgo je izid stal na 3:1 v korist Marzotta in isto razdaljo v točkah je ta ekipa obdržala do stan'a 13:11. Tedaj pa je Sokol osvojil servis in jx> zelo napeti borbi odvzel nasm-ntnicam set z visokim izidom 17:15.
V	tretjem setu je Sokol popolnoma odoovedal, saj je zgubljal z zelo veliko razliko: 14:0. Le ob koncu igre je odvzel nasprotnicam tri točke. Zanimiv in uravnovešen pa je bil četrti in zadnji set. Na-brežinke so bile stalno v vodstvu za eno ali dve točki, dokler ni Marzotto izenačil in zmagal z minimalno razliko.
Pripomniti še moramo, da so igralke Sokola zgrešile 21 servisov, nasprotnice pa 15. Tudi tokrat sod. nik ni v celoti zadovoljil.
r • n
če bi zaigrale bolj skrbno zlasti pri serviranju.
Prvi set srečanja Je bil dokaj Izenačen. Proti koncu pa so prevladale gostje in osvojile set.
Drugi del Igre Je bil monoton. Domačinke so z lahkoto nizale točke za točko, medtem, ko je Breg obstal pri štirici.
Tretji set bi lahko prinesel zmago Brezankam, če bi dale več od sebe. Vsekakor so imele ugodno priliko, ki je pa niso izkoristile.
V zadnjem setu so se Furianke razigrale, pokazale so ves repertoar svojega znanja In za Breg ni bilo več pomoči.
SD Sokol iz Nabrežine priredi
v nedeljo, 7. aprila avtobusni izlet v Sacile ob priliki odbojkarske tekme ženske ekipe.
Vpisovanje na sedežu društva v večernih urah. Cena izleta 1.500 lir za nečlane 1.800 lir).
Dva košarkarska izida
Promocijsko prvenstvo POM . Bor «A» 70:52 (33:38) Prvenstvo «prima divisione« Bor «B» - Montuzza 35:56 (17:32)
de »luknje*. Prvi center ni na pravem mestu kril «blck» in tolkača. Krili sta cesto opravili kritje pri paralelnih strelih predaleč zadaj, pri diagonalnih strelih pa je bila sredina igrišča vedno »prazna*, ker zadnje krilo ni pravočasno steklo na «center*. Dobro pa se je obnesel zadnji »center* ki je bil dokaj gibljiv in je uspešno ubranil skoraj vse dolge strele.
Srečanje je že v prvem setu pokazalo, da delo borovk ne bo lahko. Igra je bila zelo uravnovešena. Po nekajkratni menjavi vodstva je Tržačankam uspelo končno zbrati tri točke več kot nasprotnicam in zmagati.
Drugi set je pokazal naravnost nerazumljivo površnost «plavih» pri servisu. Kar petkrat so imele začetno žogo v rokah, a izid je bil še vedno (zanje) na ničli FARI je vodil že z 8:2, ko so gostje sprožile (zapoznelo) ofenzivo, ki seveda ni prinesla drugega, kot znižan poraz v setu.
Tretji set je bil izredno živčen. Obe ekipi sta kar 9 krat servirali, a izid je bil še vedno na ničli. Do 8:8 je bik' nato stanje v rezultatu uravnovešeno, nakar so «plave» prevzele pobudo in odločile tudi ta del igre v svojo korist
četrti del srečanja je stalno potekal ob rahli premoči domačink, ki so to prednost ohranile do konca.
Pri stanju 2:2 v setih pa so igralke FARI povsem izgubile živce. Odpovedale so na vsej črti. Bolj izkušene borovke so to izkoristile, do menjave igrišča so povedle na 8:2, dovolile znižanje na 9:5, nato pa so brez posebnih tpžav zaključile tekmo v svojo korist.
SERVISI: Pernarčič So. 10 (0,0,3,2, 5)' Barej f5'?'2.3.1), Mijot 10 (4.0,2,3.1), Pavletič 15 (3,1,2,4,5), Pe-narcič Si 5 (0,4,1,0.0), Kenda 8 (3,1,20.2) Bezeliak 3 (0,1,1,0,1), Rogelja 2 (0,0,2,0)
KEGLJANJE
Svetovno prvenstvo 1072 v Jugoslaviji?
ZAGREB. 1. — Zagrebški kegljaški športni voditelji so sklenili, da bodo predložili kandidaturo hrvaške prestolnice za organizacijo svetovnega kegljaškega prvenstva leta 1972. Ta predlog bo morala najprej odobriti še kegljaška zveza Jugoslavije v Beogradu, nakar bodo uradno kandidaturo Jugoslavije postavili na zasedanju Mednarodne kegljaške zveze, ki bo letos v Linzu v Avstriji ob priliki svetovnega kegljaškega prvenstva.
KOLESARSTVO Sercnys in Bugdahl obsojena
ANTWERPEN, 1. — Antwerpen-sko sodišče je obsodilo znana kolesarska tekmovalca Emila Seve-renysa (Belgija) in Klausa Bug-dahla (Zahodna Nemčija) na globo v višini 4 tisoč belgijskih frankov in na 4 mesece suspenza. Obsodili so ju, ker sta med nekim tekmovanjem jemala sredstva za dopingiranje. Zdravnika dr. Lema-ga, ki jim je predpisal sredstva za dopingiranje pa je sodišče obsodilo na globo 6 tisoč frankov in na dveletno prepoved opravljanja kakršnekoli funkcije v športnih organizacijah.

VA TER POLO
TURNIR V TRSTU
Obe italijanski ekipi na prvem oz. na drugem mestu
1. Italija A, 2. Italija B, 3. (^SSR, 4. Bolgarija
Akcija pod košem v tekmi Bor — Montuzza
V	tržaškem občinskem pokritem kopaMŠču so v nedeljo zaključili mednarodni vaterpolski turnir, ki se je začel v petek. Prvo mesto je zasluženo osvojila italijanska državna reprezentanca s svojo prvo postavo, ki je brez posebnega naprezanja odpravila vse nasprotnike. Premoč italijanskega vaterpoola nad igro, ki sta jo predvajali obe tuji reprezentanci, češkoslovaška in Bolgarija, je potrdilo tudi drugo mesto Italije «B», ki je v zadnjem večeru presenetljivo premagala Bolgarijo, čeprav s tesnim izidom.
V	zadnjem večeru je Italija «A» premagala češkoslovaško s 5:2 (0:0, 2:0, 1:2, 2:0). Italijani so tržaške
mu občinstvu pokazali v tem srečanju res vrhunski vaterpolo. Njihova igra je bila hitra, polna duhovitih kombinacij, zaključevala pa se je vedno s silovitimi streli. Ca-hoslovaki taki igri seveda niso bili kos in so se nekoliko upirali le v tretji četrtini.
V preostalem srečanju je Italija «B» nepričakovano premagala Bolgarijo, ki je bila prepričana, da bo zasedla v Trstu boljše mesto. Italijanska ekipa je odpravila Bo,-garijo s 6:5 (1:1, 1:2, 2:1, 2:1). To srečanje ni bilo posebno lepo. Igra je bila ves čas dokaj izenačena in domačinom je uspelo izsiliti zrna-gonosni gol šele v zadnji minuti srečanja.

IZIDI
»Eiorentina		— Sampdoria 0:0		
Vicenza		Atalanta		4:1
Juventus —		- »Napoli		2:1
»Milan -	- Brescia			1:0
»Roma -	- Mantova			2:2
•Spal —	Cagliari			1:0
Inter —	»Torino			3:2
•Varese	— Bologna			0:0
	LESTVICA			
Milan	26	16 8	2	48 21 40
Inter	26	13 5	8	41 27 31
Varese	26	12 7	7	26 18 31
Torino	26	H 8	7	40 24 30
Napoli	26	10 10	6	25 22 30
Fiorent.	26	10 9	7	28 21 29
Juventus	26	10 9	7	27 27 29
Bologna	26	9 10	7	27 21 28
Roma	26	7 12	7	23 31 26
Cagliari	26	9 7	10	36 32 25
Sampd.	26	5 13	8	23 29 23
Atalanta	26	9 4	13	25 38 22
Vicenza	26	6 8	12	18 28 20
Spal	26	8 2	16	22 35 18
Brescia	26	7 4	15	18 33 18
Mantova	26	4 10	u	11 32 16
V nedeljo	7.	t.m.	tekem A lige	
ne bo zaradi srečanja Bolgarija-				
Italija.				
IZIDI
»Foggia -	- Verona	1:0
»Genoa —	- Monza	2:0
»Lecco —	Reggina	0:0
»Messina	— Livorno	2:0
•Padova -	— Potenza	3:0
»Palermo	— Novara	3:0
»Perugia	— Lazio	0:0
»Piša —	Modena	1:0
»Reggiana — Bari		1:0
»Venezia	— Catanzaro	0:0
LESTVICA
Palermo	29	14	13	2	31 14	41
Piša	29	13	10	6	29 23	36
Verona	'!«)	12	11	6	27 18	36
Foggia	'!8	11	IS	5	32 26	34
Livorno	28	12	8	8	24 19	32
Reggiana	:>8	10	12	6	27 22	32
Bari	!!)	11	9	9	39 33	31
Catania	28	10	9	9	28 22	29
Monza	28	7	15	6	28 28	29
Catanzaro	29	7	15	7	21 21	29
Reggina	29	11	6	11	31 33	28
Genoa	29	7	14	8	27 21	28
Padova	28	10	7	11	35 24	27
Lazio	28	6	14	8	17 23	26
Perugia	29	7	11	11	29 36	25
Novara	29	6	13	10	23 32	25
Lecco	29	1	16	9	23 30	24
Venezia	28	7	9	12	15 23	83
Modena	29	4	ir.	10	24 31	23
Messina	28	5	M	12	16 23	21
Potenza	29	4	13	12	18 32	21
Prihodnje		tekme (7. t.m.)				
Po štirih mesecih Triestina končno osvojila ves izkupiček
Zmagonosni gol dosegel Pedroni z glavo
TRIESTINA — LEGNANO 1:0 (0:0)
TRIESTINA: Chendi; Da Rold, Kuk; Del Piccolo, Sadar, Pestrin; Canzian, Brusadelli, Pedroni, Scala, Ive.
LEGNANO: Fomasiero; Tallarlni, Biassoni; Piacenttnl, Colombo, Lamera; Sarcbi, Barbazza, Tomy, Marchioro, Turri.
SODNIK: Albertini iz Turina.
STRELEC: v 63’ Pedroni.
Približno 2000 gledalcev. Sodnik je opomnil Sadarja in Colomba. V 85’ je Brusadelli zapravil enajstmetrovko. Koti 5:2 (2:2) v korist Triestine.
Triestina je le prekinila negativno serijo in požela po 16. kolih dragoceno zmago. Pedroni je končno '' '	' ’ ki je oviral do
Catania - Reggiana, Foggia -Venezia, Lazio - Reggina. Lec-co - Catanzaro, Livorno - Genoa, Messina - Potenza, Modena -Perugia. Novara - Padova, Palermo - Monza, Verona - Plsa.
A SKUPINA
C1
== S3B
IZIDI
»Alessandria	— Bolzano	2:1
»Marzotto —	Verbania	0:0
Piacenza —	Udinese	1:0
»Pro Patria	— Entella	2:0
Pavia — »Rapallo		1:0
»Savona —	Mestrina	1:0
•Solbiatese -	— Como	0:0
•Trevigliese	— Biellese	0:0
Monfalcone	— »Treviso	3:0
»Triestina —	Legnano	1:0
Como	LESTVICA 28 17 7 4				35	12	n
Piacenza	28	14	10	4	29	14	38
Udinese	28	15	S	8	42	26	35
Savona	28	13	8	7	32	17	34
P. Patria	28	13	7	8	37	24	3?
Verbania	28	9	14	5	25	20	52
Marzotto	28	11	8	9	30	26	30
Monfal.	28	8	12	8	21	21	28
Legnano	28	9	9	10	22	24	27
Solbiatese	28	8	11	9	28	21	St
Trevigl.	28	9	9	10	19	22	27
Aiessand.	28	8	K)	10	27	36	26
Rapallo Biellese	28	10	6	12	29	34	26
	28	6	14	8	28	34	26
Treviso	28	8	10	10	29	29	26
Triestina	28	7	12	9	20	24	26
Entella	28	8	8	13	17	29	23
Pavia	28	4	12	12	18	38	20
Bolzano	28	4	11	13	25	40	19
Mestrina	28	3	10	15	35	18	16
Prihodnje		tekme (7. t.m.)					
Biellese - Treviso, Bolzano - Sol-biatese, Como - Rapallo, Entel-la - Marzotto, Legnano - Trevi-gllese, Mestrina - Piacenza, Mon-faicone - Savona, Pavia - Triestina, Udinese - Pro Patria, Ver-bania - Alessandria.
prebil nevidni zid, mače napadalce in pretresel mrežo gostov, ko so gledalci že pričakovali izid, saj so domačini do takrat zaigrali kot po navadi in prikazali izredno poprečno igro. Bodimo si na jasnem: zmaga je prekinila negativno serijo, morda bo pozitivno vplivala na moralo moštva, ne pomeni pa nobenega napredka glede igre moštva, ki je tudi tokrat razočaralo in zapravilo priložnosti, med katerimi tudi enajstmetrovko.
Triestina je tokrat razočarala na sredini igrišča, kjer je celo Scala, ki Je navadno med najboljšimi v domačih vrstah, zaigral pod svojimi močmi in kjer sta Pestrin in Brusadelli, posebno prvi, premalo gradila in preveč grešila. Napad je obstajal no zaslugi samega Pedronija, ki je trmasto vztrajal pri vsaki žogi, čeprav ni imel partnerja. Ive in Canzian sta namreč delala le zmedo s tem, da sta se vtikavala tja, kamor m bilo treba in puščala vrzeli. Oba sta torej še vedno neprimerna za prvo moštvo in bo res težko izbirati med njima, ko bo morda že v nedeljo Ridolfi prevzel svoje mesto.
Solidnejša je bila obramba, v kateri je zablestel poleg vedno bolj gotovega Chendija, tudi Del Piccolo, ki je povsem nadigral najnevarnejšega napadalca gostov, tistega To-myja, ki sodi med najboljše strelce prvenstva in za katerega se zanimajo tudi moštva iz višjih lig. Odličen je bil tudi Kuk, ki je zagrešil le eno napako, Da Rold in Sadar pa se nista posebno izkazala.
Legnano je v splošnem zadovoljil. Moštvo je bilo v prvem polčasu povsem enakovredno domačinom, prikazalo pa je celo boljšo igro in predvsem večjo vigranost v napadu, ki je s hitrimi in točnimi kombinacijami večkrat presenetil domačo o-brambo. Poleg že omenjenega Tonija so zablesteli še vezni igralci Piacentini (najboljši). Barbazza in Marchioro. V drugem polčasu je moštvo popustilo in s tem dovolilo Triestini, da je prevzela pobudo in tudi prišla do ?jnag(;..iS (svojo igro so gostje potrdili, aa so v tem prvenstvu že dosegli kar so želeli in da igrajo sedaj le še zato, da preskušajo igralce in njihovo vigranost.
Edini torej, ki je bil res precej pod poprečjem je bil sodnik, ki se je s svojimi odločitvami večkrat osmešil. V glavnem je prizadel bolj Triestino kot goste, 5’ pred koncem pa je «v zameno« podaril rdeč.m enajstmetrovko, ki bi jo marsikateri sodnik prezrl. Tudi sodnik se bo moral verjetno Se zelo truditi, da ne bo... izpadel v nižjo kategorijo.
Začetek res ni bil najboljši. Gostje so prevzeli pobudo, nekajkrat prodrli skozi obrambo domačinov in v 6’ zadeli prečko po zaslugi levega krila Turrlja, ki je od daleč skušal presenetiti Chendija z ostrim strelom. Odgovoril je Del
Piccolo, ki Je podal Iveju, kateremu
pa je le uspelo priti pozneje do vra-ja.
ki je iz idealne pozicije zapravil le-
Nato je bil na vrsti Canzian,
po priložnost, ki mu jo je bil ponudil Ive. V 20’ je desno krilo gostov prisililo vratarja na težjo parado, v 43’ pa je Scala lepo podal pred vrata, toda ne Ive ne Pedroni nista znala izkoristiti priložnosti.
Lepa kombinacija domačih v začetku drugega polčasa: Brusadelli je streljal od daleč, Ive je z glavo preusmeril žogo in Fomasiero je komaj odbil v kot. Tudi Kuk je poskusil od daleč, in vratar gostov
se je rešil le zaradi nepazljivosti ostalih napadalcev. V 18’ pa je le padel gol. Colombo je podrl Pedronija nekoliko izven kazenskega prostora: prosti strel je izvedel Pestrin, ki je poslal na sredo, kjer je Pedroni z glavo potisnil žogo v levi zgornji kot Fornasierovih vrat. Gostje so imeli le eno priložnost za izenačenje. Tomy je z lepim driblin-gom ukanil Del Piccola in Sadarja in se predstavil sam pred vratarjem, toda njegov strel je bil netočen. Nevarnost je zdramila domačine, ki so se znova pognali v napad. V 83’ je Ive prodrl na levi, Tallarlni pa ga je nepravilno ustavil (morda z roko). Levo krilo je kljub temu streljalo in zgrešilo cilj, toda sodnik je ustavil igro in dosodil enajstmetrovko. Strel je izvedel Brusadelli, ki je sicer ukanil vratarja, ki se je vrgel v napačno smer, toda drog je žogo odbil. V 44’ še ena priložnost za Brusadellija, ki je streljal visoko, nato pa konec.
uk
Primorski nogometaši v ligaških srečanjih
Ljubitelje nogometna v Kopru je močno razveselila vest, da je Kopru uspelo doseči v Kranju neodločen izid 1:1. Po slabi igri prejšnjo nedeljo so mnogi pričakovali visok poraz, toda Koprčani so z borbenostjo povsem zasluženo odnesli točko iz Kranja. Ta točka je zanje še toliko pomembnejša, ker jim je uspelo obdržati korak z vodečimi. Povsem jasno je že zdaj, čeprav so odigrali šele dve koli, da pridejo v poštev za prvo mesto samo štiri moštva: Ljubljana, Celje-Kladivar, Mura in Koper. Koprčani imajo lepe možnosti, saj igrajo z Muro in Ljubljano doma, medtem ko se bo v Celju bržkone treba sprijazniti s porazom.
O sami tekmi v Kranju naj napišemo, da se je pri Kopru odlikovala predvsem obramba, ki je na čelu z vratarjem Nenaddčem v drugem polčasu rešila vrsto kritičnih situacij.
Nova Gorica je takrat gladko zgubila v Ljubljani z 1:4. Goričani bodo morali v prihodnjih srečanjih
llllllllllllllllllllllltllllllllllllll lllll IIIIIIII lllllllllllllllllllllllilllllllllllllll lili IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinlllUlllllimlllllllMIIIMIIHIIIIIIIlllllllllilllHIIIIIIIIII
PRVENSTVO D LIGE
Ponziana po odlični igri odvzela točko ekipi Alense
Nedeljska igra Tržačanov znak boljše forme?
ALENSE — PONZIANA 0:0
ALENSE: Caliai; Cordioli, Filippi; Pizzolato, Vascali, Farina; Glu-liani, Cereghini, Grigoletti, Veronesi, Simeoni.
PONZIANA: Prinčič; Framallioo, Gianella; Norbedo, Kovacich, Kirkmayr; Fonga, Frontalli, Furlani, Curci, Chiodini.
SODNIK: Bertoldini (Benetke).
Koti 11:3 v korist domačinov. Sodnik je opomnil Framallica in Fondo. Lažje so se poškodovali Framallico, Kovacich in Simeoni.
Z odlično igro je Ponziana nepri---------------
čakovano odnesla z nevarnega igri- | koval takega poteka Igre, ki je bila šča iz Ale točko, ki bo na koncu
prvenstva- zelo važna. Po zadnjih uspehih domačinov nihče ni priča-
povsem izenačena in zelo hitra. Obe moštvi sta večkrat spravili v zagato naspotno obrambo in vra-
H šjJ- y j > *		
Fiorentina — Sampd.	(0:0)	X
Vicenza — Atalanta	(4:1)	1
Milan — Brescia	(1:0)	1
Napoli — Juventus	(1:2)	2
Roma — Mantova	(2:2)	X
Spal — Cagliari	(1:0)	1
Torino — Inter	(2:3)	2
Varese — Bologna	(0:0)	X
Foggia — Verona	(1:0)	1
Perugia — Lazio	(0:0)	X
Reggiana — Bari	(1:0)	1
Arezzo — Maceratese	(0:2)	2
L'Aquila — Salemit. KVOTE	(0:1)	2
Košarkarska prvenstva
Moška košarkarska A liga
m m t w« > IZIDI
»Eldorado — Candy	78:68
»Ignis Sud — Becchi	72:61
»Fargas — Butangas	71:66
»Simmenthal — Noalex	87:73
Oransoda — »Ignis	80:70
AirOnestš. — »Boario	88:79
LESTVICA
Oransoda 34; Ignis Sud 32; Candy in Simmenthal 30; Ignis Varese 24; Noalex 22; Butangas 18; AlTOnesta 16; Eldorado in Boario 14; Becchi 10; Fargas 8.
Ženska A liga
IZIDI
Torino — Fiamma	59:48
»Geas — SG Triestina	45:35
FIAT — *Ultravox	50:43
»Recoaro — Lamborghini	66:49
Standa Mi — »Standa Fe	59:51
LESTVICA
LESTVICA
Recoaro	17	17	0	1170	627	34
Standa Mi	17	14	3	956	702	28
Geas	17	12	5	811	644	24
Lamborghini	17	10	7	740	663	20
FIAT	17	9	8	774	796	18
Torino	17	8	9	710	838	16
Fiamma	17	5	12	698	934	19
Triestina	17	4	13	765	855	8
Standa Fe	17	3	14	638	849	6
Ultravox	17	3	14	602	919	6
Biancosarti,	-20. 17.		• 2	1430 1163 34		
Snaidero	20	17	s	1457 1235 34		
Splugen B.	20	12	8	1403	1316	24
Gamma	20	12	8	1375	1391	24
Gira	20	11	9	1185	1229	2.1
Lib. Biella	20	11	9	1184	1214	22
Faema	20	9	11	1281	1320	18
Italsider Ts	20	8	12	1140	1204	16
Siemens	20	7	13	1202	1280	14
Lloyd Adr.	20	6	14	1250	1355	12
Italsider Ge	20	(i	14	1177	1270	12
Virtus	20	6	14	1104	1210	12
Prihodnje tekme (7. t.m.)
Snaidero - Italsider Ge, Biella -Biancosarti, Italsider Ts - Splugen Brau, Glra - Lloyd Adrlatico, Imo-la - Gamma, Faema - Siemens.
13 — 169.424.574 lir 12 —	1.172.400 »
Prihodnje tekme (7. t.m.) Lamborghini - Geas. Fiat - Recoa-ro, SG Triestina - Torino, Fiamma - Standa Fe, Standa Mi - Uiti avox.
Moška B liga
IZIDI
»Snaidero — Biella	67:64
Biancosarti — »Italsider Ge 64:57 »Splugen Brau — Gira	98:74
»Siemens — Lloyd Adr.	67:60
»Gamma — Italsider Ts	62:57
Imola — »Faema	83:68
Lokomotiva
21. in predzadnje kolo 1. jugoslovanske zvezne moške košarkarske lige:
Onmpija — Mlada Bosna 115:58 Jugoplastika — Slovan	88:68
Crvena zvezda — Partizan 64:62 Beograd — Radnički	94:103
— Željezničar 85:80 LESTVICA
20	17 3 1698 1431 34
21 21 21 21 21 21 21 21 21 20
tarja sta imela precej dela. Domačini so bili seveda vsiljivejši, toda gostje so zaigrali v obrambi zelo mirno, na sredini igrišča pa je Curci gospodaril in organiziral več protinapadov, ki niso privedli do uspeha samo zaradi nepazljivosti napadalcev.
V splošnem je torej rezultat realen. Obramba je bila trdna, čeprav so bili domačini precej nevarni in so se posluževali hitrih kril, ki sta odpirali igro in dobro podajali na sredo. Prinčič je v nekaj primerih posredoval izredno drzno, pohvalo pa sta zaslužila tudi prosti _ Norbedo, ki je bil vedno na mestu i in Covacich, ki je marljivo ustavljal nasprotnega srednjega., napadalca. Na sredini igrišča Je poleg Curcija zaigral solidno še Kirkmayr, medtem ko je Frontah zadovoljil predvsem v obrambi, zanemaril pa ni tudi ofenzivnih prodorov.
že v začetku so bili domačini nevarni. v 11’ pa so tudi gostje potrdili, da bodo še sami poskusili priti do zmage: Curci je ukanil Vasca-lija in za las zgrešil končni strel. Se nekaj strelov Furlanija, ki so švignili mimo vratnic, nato pa so domačini znova prevzeli pobudo in potisnili goste v obrambo. V 30’ še ena priložnost za belo-modre, toda Fonda jo je zapravil z netočnim strelom. V 41’ je Prinčič z drznim poletom ubranil oster Veronesijev strel. V drugem polčasu je posku-
krepko urediti svoje vrste. Jesen ska zaloga točk je pošla in že en večji spodrsljaj v prihodnjih kolih je dovolj, da se bodo znašli v nevarnih vodah. Da se to ne bi zgodilo, je seveda prvi pogoj, da v prihodnjem kolu premagajo na domačem igrišču mariborskega Kovinarja.
V zahodni skupini druge republiške lige je ugodno presenetil svoje pristaše Tabor, ki je v Ljubljani premagal Slovana z 2:1. Vsi so se zavedali, da se je Slovan dobro pripravil za spomladanski del prvenstva in so upali največ na eno točko. Tabor si je zagotovil zmago že v prvem polčasu, ko je dosegel vodstvo 2:0. To vodstvo bi bilo lahko še bolj prepričljivo, če bi gostje realizirali enajstmetrovko. Pozneje je imel Slovan več od igre, uspelo pa mu je samo zmanjšati razliko.
Slabo igro je prikazala Izola proti Litiji. Gostje so namreč vse do 56. minute vodili z 1:0 in v 60. minuti spet povedli z 2:1. Domači napad se je razživel šele zadnjih 20 minut in je dosegel štiri lepe zadetke.
Piran je le s težavo premagal Nanos z 2:1. Postojnčani igrajo namreč spomladi precej boljše kot jeseni. Dolgo časa jim je uspelo obdržati ravnoteje na igrišču in je bil 12 minut pred koncem rezultat še zmeraj 1:1. Zmagoviti zadetek je dosegel šuto po lepi akciji celotnega napada.
Ilirija si je proti Tolminu še v prvih 35 minutah zagotovila vodstvo 3:0. Domačini so bili boljši tudi v drugem polčasu, vendar se očitno niso preveč trudili, tako da je Tolminu uspelo celo doseči častni zadetek.
NOGOMET
Po zavrnitvi pritožbe Interja Milan praktično državni prvak
MILAN, 1. — Razsodišče italijanske nogometne zveze je dokončno zavrnilo pritožbo Interja, ki se je nanašala na prvenstveno tekmo In-ter-Cagliari z dne 14. januarja letos. Kot je znano je tedaj neki gledalec vrgel stolirski kovanec v oko igralcu Cagliarija Longu, tako, da se je moral ta zdraviti več me secev. Razsodišče italijanske nogometne zveze je zato razveljavilo tedanjo Interjevo zmago s 3:0, ter je registriralo tekmo z 2:0 v korist Cagliari. Inter je vložil proti tej razsodbi tri pritožbe, vendar je razsodišče vse tri zavrnilo.
Z zadnjo zavrnitvijo Interjeve pritožbe je postal Milan dejansko že državni prvak. Na lestvici ga namreč loči od drugouvrščenih Izterja in Vareseja 9 točk, katerih v preostalih 4 tekmah letošnjega prvenstva ne bo seveda nikomur več uspelo nadoknaditi.
Jugoslovanska prvenstva
I. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Beograd — Dinamo	1:0	(0:0)
Partizan — Maribor	4:1	(2:0)
Zagreb — Sarajevo	4:0	(2:0)
Proleter — Radnički	1:0	(1:0)
Vardar — Rljeka	1:0	(1:0)
Velež — Vojvodina	2:0	(0:0)
željezničar — C. zvezda 1:2	(1:0)
Olimpija — Hajduk	0:0
LESTVICA
I. —
2. —
3. —
4. —
5. —
6. —
Minuit
Unterback
Talawa
Roshang
Celeo
Sicilia
Marmentino
Revlon
Fatidico
Onite
Belviso
Lussy
1
X
X
2
X
2
X
2
X
2
1
2
Partizan	19	11	5	3	30 16	27
C. zvezda	19	9	7	3	36 19	25
željezničar	19	8	7	4	31 20	23
Dinamo	19	7	8	4	26 19	22
Vardar	19	8	6	5	22 23	22
Zagreb	19	7	5	7	37 34	19
Velež	19	7	5	7	20 19	19
Hajduk	19	6	6	7	26 25	18
Rljeka	19	7	4	8	28 29	18
Proleter	19	7	4	8	23 32	18
Vojvodina	19	5	7	7	20 20	17
Olimpija	19	5	6	8	21 28	16
Maribor	19	4	8	7	24 32	16
Sarajevo	19	7	1	11	23 31	15
Radnički	19	7	1	11	19 33	15
Beograd	19	6	2	11	23 34	14
Pari prihodnjega kola Dinamo - Olimpija, Hajduk - Željezničar, C. zvezda - Velež, Vojvodina - Vardar, Rijeka - Proleter, Radnički - Zagreb, Sarajevo - Partizan, Maribor - Beograd.
II. ZVEZNA LIGA (Zahod)
IZIDI
Split — Bratstvo	1:0	(1:0)
Leotar — Osijek	1:0	(0:0)
BSK — Čelik	2:0	(1:0)
Lokomotiva — Varteks	1:1	(0:0)
Borac — Rudar (L)	0:2	(0:1)
Borovo — Šibenik	4:1	(1:0)
Rudar (K) — Trešnjevka 3:1 Famos — Sloboda	0:1	(0:0)
Belišče — Aluminij	7:0	(3:0)
LESTVICA 21 14 5 2 45	6 33
21 13 6
KVOTE
12 — 4.251.862 Ur 11 —	118.107	»
10 —	12.523	»
................................
B LIGA
U '.... c
KOŠARKA
Splugen Brau nasul Eiri skoraj 100 košev
SPLUGEN BRAU (Gorica) — GIRA (Bologna) 98:74	(42:25)
SPLUGEN BRAU: Mauri 8, Ponton 11, Meneghel 46, Krainer 19, Poloniatto 2, Bisesi 1, Michelinl 9, Del Ben 2.
GIRA: LebbrOjii 5, Magnoni 4, Nanning 11, Orsi 16, Gessi 23, Zuc-chini 7, Ciamaroni 8, Bitelli.
Pet osebnih naDak: Lebbroni, Magnoni in Zucchin (Gira); Michelinl (SplUgen). Sodnika: Gino in Bruno Burcovich iz Benetk.
Z nedeljsko zmago se je Splugen Brau oddolžil bolonjski Giri za po-
raz, ki ga je utrpel v Bologni. Goriška, peterka je premagala nasprotnike z izredno lahkoto. Prvi polčas smo tu pa tam lahko opazili nekaj odpora gostov. V drugem polčasu pa so gostje popustili in so domačini razpolagali z njimi kakor so hoteli. Včasih smo celo dvomili, če gostje vedo na kateri koš bi morali
sil srečo še Simeoni, toda Prinčič streljati. V trenutku goriškega pres-je bil še enkrat na mestu. Doma-. siriga. je Nannig po pomoti podal fbUc^..^£s5i^.a’ žogo Zucchiniju, ki je že bil narr.e-
Zadar Olimpija C. zvezda Partizan Lokomotiva Jugoplastika Beograd Radnički Željezničar Slovan Borac
Ml. Bosna 21 0 21 1449 1972 Pari prihodnjega kola Partizan . Beograd, Radnički - Zadar, Borac . Olimpija, Ml. Bosna -Jugoplastika, Slovan - Lokomotiva, Željezničar - C. zvezda.
4 1894 1657 34
7	1848 1577 28
8	1819 1710 26 10 1790 1728 22
10	1682 1651 22
11	1709 1732 20
12	1768 1898 18 8 13 1610 1689 16 8 13 1555 1752 16 7 13 1575 1700 14
ko je Grigoletti streljal, Framallico pa odbil v lastna vrata, toda sodnik je razveljavil zaradi offsida. Napadi domačinov so se nato kar vrstili, medtem ko so se gostje postopoma zapirali v obrambo in ustvarjali neprehoden zid pred lastnimi vratmi. Taktika se jim je posrečila in Ponziana je tako osvojila dragoceno točko.
Tekma je potrdila, da se moštvo počasi vrača v dobro formo, tako da bi se zdaj lahko ponovila pozitivna serija prvega dela prvenstva, ko je Ponziana že prišla do dobrega mesta v sredini lestvice. Veliko priložnost bo imelo moštvo že naslednjo nedeljo, ko bo sprejelo v goste Belluno, s katerim sedaj deli mesto na lestvici. Zmaga bi namreč precej pomenila, ne samo zaradi trenutnega izboljšanja v lestvici, ampak tudi ker bi na lestvici povzročila zaostanek direktnega nasprotnika za obstoj.
uk
njen v slačilnico. Pri taki zmedi so seveda Goričani gospodovali na igrišču kakor so hoteli. Posebno se je izkazal danes Medeot, ki je zabeležil kar 48 košev Vsa goriška ekipa pa se je v drugem polčasu trudila, da bi dosegla stotico, kj ji je ušla le za las. Goričani so tud: tokrat zasluženo zmagali.
Prav pri takih tekmah un s takim nasprotnikom) sl lahko predstavljamo kako igra SplUgen na tujem. če pomislimo, da je Gira premagala na domačih tleh Biancosarti in je bil tako sramotno poražen v Gorici, lahko sklepamo, da je to podobno le goriški ekipi. Sramotni poraz v Trstu, nato pa zmaga proti Snaideru in Biancosartiju.
Mauri, Ponton, Meneghel, Medeot in Krainer so začeli napad na koš Gire. Premoč domačinov je prišla
takoj na dan. V 2’ so že vodili 8:0. Igra se je nato ustavila le za nekaj minut, nato pa zopet napad na koš gostov. Razlika se je polagoma večala in tekma je postajala gola formalnost, da sl SplUgen pribori še dve točki na lestvici in obenem zagotovi tretje mesto. V 15’ je znašala razlika 16 točk (30:14); v 19’ 18 točk, ob koncu prvega polčasa pa 17 točk.
Kot smo že omenili je bil drug) polčas hud poraz za goste, ki niso znali organizirati prave obrambe. Razlika se je začela ponovno večati in je večkrat dosegla katastrofalne mere. V 14 drugega polčasa je bila ta razlika 39 točk (84:45). Od tega trenutka pa so tudi domačini popustili in se niso več tako učinkovito branili. Pustili so goste, da bi sami čimprej dosegli koš, in tako večali število točk. Zato se je razlika zmanjšala na 20 točk, Goričani pa so se bližali stotici. Rezultat se je ustavil pri 98 točkah. Goričani so bili nekoliko razočarani ker niso dosegli tudi tega rezultata na domačih tleh. Krivi pa so tudi sami, ker so zapravili preveč žog. Kljub temu pa moramo pohvaliti veterane in tudi mlade, k’ so se tudi tokrat izkazali na domačih t,eh -amon
Čelik
Sloboda
Rudar (L)
Split
Famos
Lokomotiva
Osijek
Borovo
Varteks
Borac
Leotar
Rudar (K)
Bratstvo
BSK
Belišče
Šibenik
Trešnjevka
Aluminij
2 33 12 32 21 12	2	7	41	27	26
21 10	5	6	29	32	25
9	6	6	30	14	24
9	6	6	22	20	24
8	5	8	27	18	21
9	3	9	29	26	21
6	8	27	28	20
6	8	25	28	20
6	8	22	26	20
4	9	21	45	20
18
7 7
7
8
7 4 10 26 36
6	5 10 28 29 17
7	3 11 27 34 17
7 3 11 19 36 17 5 6 10 27 39 1« 2 3 16 20 52	7
Pari prihodnjega kola Bratstvo - Belišče, Aluminij - Famos, Sloboda - Rudar (K), Trešnjevka - Borovo, Šibenik - Borac, Rudar (L) - Lokomotiva, Varteks -BSK, Čelik - Leotar, Osijek - Split.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Triglav — Koper	1:1	(1:1)
Hrastnik — Celje-Klad. 0:3 (0:1) Mura — Svoboda	7:0	(4:0)
Kovinar — železničar 3:2	(0:2)
Ljubljana — N. Gorica 4:1	(3:1)
Slavija — Rudar	4:1	(3:1)
LESTVICA
Ljubljana	13	8	3	2	37 15	19
Mura	13	8	3	2	29 18	19
Celje-Klad.	13	6	5	2	25 14	17
Koper	13	6	5	2	24 15	17
Slavija	13	5	5	3	15 13	16
Triglav	13	4	5	4	21 18	13
N. Gorica	13	3	5	5	14 16	11
Kovinar	13	3	5	5	19 27	11
Svoboda	13	3	3	7	20 31	9
Hrastnik	13	3	3	7	16 29	9
železničar	13	2	4	7	19 34	8
Rudar	13	3	2	8	22 41	8
Pari prihodnjega kola
Koper - Slavija, Rudar - Ljubljana, N. Gorica - Kovinar, železničar -Mura, Svoboda - Hrastnik, Celje-Kladivar - Triglav.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Piran —	Nanos				2:1	(1:0)
Izola —	Litija				5:2	(0:1)
Ilirija -	Tolmin				3:1	(1:1)
B. krajina — Kamnik					3:1	(1:1)
Zagorje	— N. mesto				2:0	(0:0)
Slovan -	- Tabor				1:2	(0:1)
	LESTVICA					
Tabor	13	9	3	1	25	16 21
Ilirija	13	9	0	4	33	11 18
Zagorje	13	7	4	2	29	14 18
Slovan	13	7	2	4	31	19 16
Piran	13	7	2	4	27	20 16
Izola	13	6	2	5	25	20 14
B krajina 13		5	1	7	18	22 11
Tolmin	13	4	3	6	20 30 11	
Litija	13	4	2	7	28	31	10
Kamnik	13	4	1	8	19	27	9
Nanos	13	2	3	8	17	41	7
N mesto	13		0	5	8	12	33	5
Pari prihodnjega kola
Nanos - Slovan, Tabor - Zagorje, Novo mesto - Bela krajina, Kamnik - Ilirija, Tolmin - Izola, Utl-ja - Piran.
i	GRAHAM GREENE:
*
Tihi American
Poslovenil Miroslav Ravbar
i
«
48.
Toda vedel sem tudi, da v vojski, kakršna je ta, ni mo-jče omahovati; vsakdo si izbere orožje, ki ga ima pri roki: rancozi napalm-bombo, gospod Heng pa kroglo ali nož Pre-ozno sem si rekel, da nisem ustvarjen za sodnika. Hotel sem ustiti Pylu, naj nekaj časa govori, potem pa bi ga opozoril, ah ko bi prenočil pri meni. Sem najbrž ne bi vdrli. z,di se ki, da je govoril ravno o svoji stari dojilji — «V resnici mi i več pomenila kakor mati, a njene pogače iz borovnic, ki h je znala tako imenitno pripraviti!« — ko sem ga prekini! vprašanjem: «Ali nosite revolver... od tiste noči?«
«Ne. Poslaništvo nam je ukazalo...«
«Toda vi imate posebne naloge...«
«Ne bi mi nič koristilo. Ce me hočejc ujeti, me vedno ihko. Sicer sem pa slep. V šoli so rai rekli Netopir, ker idim v temf toliko kot te živali. Ko smo se nekoč ponoči latill...« Zopet je pripovedoval. Vrnil sem se k oknu.
Na drugi strani je stala rikša. Nisem bil prepričan — judje so si tukaj tako podobni — toda mislim, da je čakal edaj drug voznik. Mogoče ga je v resnici kdo najel, naj ga očaka. Tedaj mi je prišlo na misel, da bi bil Pyle najbolj
varen v poslaništvu. Po mojem znamenju so najbrž naredili načrt za poznejši večerni čas, in sicer tako. da so upoštevali dakowski most; kako in zakaj, mi ni bilo jasno. Pyle gotovo ni bil tako bedast, da bi se vozil skozi Dakow po sončnem zahodu, našo stran mostu pa je vedno stražila oborožena policija.
«Danes govorim samo jaz,» je rekel Pyle. «Ne vem kako, toda nekako ta večer...«
«Kar govorite,« sem rekel. «Danes sem malo zamišljen, nič drugega. Ali ne bi rajši odložala to večerjo?«
«Nikar no! čutil sem se, kakor da bi bil odrezan od vas, odkar...«
«Odkar ste mi rešili življenje,« sem rekel in nisem mogel skriti boleče rane, ki sem si jo sam zadal.
«Ne, nisem mislil na to. In kako sva se pogovarjala tisto noč! Kakor da bi bila poslednja. Tedaj sem vas precej dobro spoznal, Thomas. Ne strinjam se z ;am', toda za vas je najbrž res bolje, da se ne zapletete. In tega ste se tudi držali, ostali ste nevtralni tudi potem, ko vam je zdrobilo nogo.«
«Vendar vedno lahko nastane sprememba,« sem rekel «v kakem čustvenem trenutku...«
«Toda za vas še ni nastopil. Dvomim, da bi ga sploh kdaj doživeli. In zdi se mi, da se tudi jaz ne bom nikdar spremenil — razen ob smrti,« je dodal veselo.
«Niti po tem, kar se je zgodilo danes dopoldne? Ali to ne more spremeniti stališča?«
«To so bile samo vojne izgube,« je rekel. «To Je sicer obžalovanja vredno, a zmerom ne moreš zadeti v tarčo Vsekakor so ti ljudje umrli za pravično stvar.«
«Ali bi trdili isto, če bi bila med žrtvami vaša stara dojilja s svojimi pogačami iz borovnic?«
Izognil se je mojemu lahkemu udarcu. «Lahko bi se reklo, d? so umrli za demokracijo,« je odgovoril.
«Tega ne bi znal povedati po vietnamsko.« Nenadoma sem postal truden, želel sem, da bi Pyle čimprej odšel in
umrl. Potem bi lahko začel živeti znova bil bi na »sti točki kakor takrat, ko se je Pyle pojavil v mojem življenju.
«Vi me nikdar ne boste imeli za resnega, Thomas?« se je pritožil s šolarsko veselostjo, ki se je zdelo, da si jo je prihranil prav za to noč. «Nekaj vam bi predlagal — Phuong je v kinu. Kaj če bi preživela skupaj .so noč? Jaz sedaj nimam nobenega dela.« Zdelo se je, kakor da njegove besede naravnava nekdo od zunaj, ki naj bi mi odvzel vsakršno možnost opravičevanja. Nadaljeval je: «Zakaj ne bi šla k Chaletu? Od tiste noči nisem bil tam. Kuhinja je prav tako dobra kot v Vieux Moulinu, tam pa je tudi glasba.«
«Ne maram se spominjati na tisto noč,« sem ga zavrnil.
((Oprostite. Včasih sem res pravi bedak, Thomas. Kaj pa kitajska večerja v Solonu?«
«Dobro kitajsko večerjo je treba naročiti že prej. Ali se bojite Vieux Moulina, Pyle? Saj je zavarovan z žico in na mostu vedno stoji policija. Vi gotovo ne bi bili takšen norec, da bi se vozili skozi Dakow.»
«Na to nisem mislil. Zdi se mi, da bi bilo zabavno, če bi prekrokala vso noč.»
Nenadoma se je zganil in prevrnil čašo, ki se je na tleh razbila. «Sreča!» je rekel mehanično. ((Oprostite, Thomas!« Začel sem pobirati koščke stekla in jih polagal v pepelnik. «Kako vam je všeč moj predlog?« Razbito steklo me je spominjalo na steklenice v baru Pavillona, iz katerih je curljalo po tleh. ((Opozoril sem Phuong, da bom mogoče ostal z vami.« Kako slabo je izbral besedo opozoril! Pobral sem še zadnje koščke stekla. «Imam še sestanek v Majest.icu,« sem rekel, «zato pred deveto uri ne morem priti.«
«No, potem se pa vrnem še v pisarno. Bojim se le, da bi me tam ne zadržali.«
Nič ne škoduje, če se mu nudi še ta možnost. «Nič hudega, če pridete pozneje,« sem rekel. «če vas zadrže, pridite sem. Ob desetih se vrnem in vas počakam tu, če ne pridete na večerjo.
((Sporočil vam bom...«
«Ne delajte si skrbi! Pridite v Vieux Moulin ali sem!i Odločitev sem izročil onemu, v katerega nit-em veroval. Lahk( posreduješ, če hočeš, s telegramom na njegovi pisalni mizi al s kakim poslanikovim naročilom; ne obstojiš, če nimaš moč spreminjati prihodnost.
Pylu sem rekel: «Sedaj pojdite! Ima:v še nekaj dela.: Začutil sem čudno izčrpanost, ko sem slišal njegove korake ii capljenje njegovega psa po stopnicah.
Ko sem šel iz stanovanja, sem naletel na prvo rikšo šele v Rue d’Ormay. šel sem do Majestica in nekaj časa opazoval, kako izkrcavajo ameriške bombnike. Sonce je zašlo in delali so pri svetlobi pristaniških luči. Ni mi prišio na misel, da bi poskrbel za alibi, toda Pylu sem rekel, da grem v Majestic, in začutil sem nerazumljiv odpor do tega, da bi lagal več, kolikcr je bilo potrebno.
«'ber večer, Fowler!» Bil je VVilkins.
«’ber večer!«
»Kako je z nogo?«
«Nič hudega.«
«Ali ste napisali lep članek?«
((Prepustil sem ga Dominguezu.«
«Oho, pa so mi rekli, da ste bili tam.«
«Da, bil sem. Toda te dni imamo malo prostora. Uredništvo ne mara dolgih poročil.«
«Vsa ta zadeva postaja dolgočasna,« je rekel VVilkins. ((Morali bi živeti v časih Russella in starega Timesa. Poročila z balonom.
(Nadaljevanje sledi)
IIRKUNISIVU- TRST - UL MONTECCH1 6, H TELEFON 93-808 In 94-638	- Poštni predal 659 - PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica	24 Mag"»o	l/L Telefon 33 82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV FRANČIŠKA
četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur. celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna	številka v tednu ln nedeljo 50 para (60	starih dinarjev),	mesečno 10	din (1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev)
adjt' D2S' Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, teko« račun pri	Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270,i	- OGLASI,- Cena	oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, flnančno-upravnl
*	’	gor Iško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh dmglh o kvu.tln ■ Itallte pri «Snrw>> op hbPMtt, Ttallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska
št 20 - Telefon 37-338, 854123 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej. — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za 250, osmrtnloe 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi za tržaško in Založništvo tržaškega tiska, Trst