Malo (šišensko) nabodalo
ŠE BREZ REKORDERSTVA
Statistično zastavljene novice iz tujine kažejo, da največ vina popije na svetu povprečni Portugalec - na leto kar 87 litrov, sledijo pa mu Ita-)jan.   Francoz,   Luksemburžan   in
o dalje do Jugoslovana, ki se s sv^jimi 26 litri uvršča na deveto mesto, pred zahodnega Nemca, Bolgara in tako naprej. Kertako po-roča mednarodni urad za vino, v no-vici ni podatkov o pivu in žganih pi-jačah. V nasprotnem primeru bi se na kakšno uspešno mesto gotovo uvrstil tudi kakšen povprečni Siškar. Ta sicer pri pijačah ne bi mogel pre-kositi povprečnega občana iz Cen-tra, kajti tam je prav gotovo več »stoječih« ekspresnih bifejčkov kot v obtini Šiška. Toda sodeL po tem, kako v nekaterih šišenskih okoljih kljub inflacijskih časom novi lokali rastejo ko gobe po dežju, se tisti iz Centra ne bi mogli dolgo držati svo-jih prednosti pri rezultatih pitja. Še zlasti, če pri vsem upoštevamo še to, do občani iz Šiške večkrat zaha-jajo v lokale v Centru, kakor pa tisti iz Centra v šišenske ...
HURA, SPET VŠOLO!
Vsakega veselja je enkrat konec in tako tudi šolskih počitnic. In tako so učenci spet morali strumno za-koračiti v novo šolsko leto, kar je si-cer vsakikrat po svoje še kar zanimi-vo. Za prenekatere učence pa je tudi
v šišenskih šolah začetek pouka pri-nesel še nekatere dodatne zanirni-vosti, ki jih je morda zvečine zdaj že konec, morebiti pa tudi ne ...
Tako je učence osnovne šole Valentina Vodnika - pa kajpak tudi njihove starše - prijetno presenetilo to, da nekaj ftasa ne bojo mogli v šoli ne malicati ne kositi, ker so kuhinjo razkopali ali karsižebodi, se lotili vo-dovodnih in kanalizacijskih cevi in tako naprej in tako dalje. Dela so se jim zavlekla, kakor je to v navadi že z raznimi razkopavanji cest in ulic 5e dolgo v vrh turistične sezone. No, v tej kuhinji kuhajo sicer obroke za okrog 1 000 svojih učencev in do-datno za skoraj 500 tistih s šole Ri-harda Jakopiča .. .
Zaštrenalosejetudi »popravljal-cem« na šoli Janeza Kalana na To-polu, sicer podružnici preške (med-voške) OŠ heroja Franca Bukovca. Bojda so - poleg zamenjave elek-trične napeljave - morali premostiti še neke težave s statiko, ker da se šola že precej časa poseda. Samo da se ne ta ne katera druga šola ne bi naposled sesedla ... Pod težo raznih urnih popravljalcev ...
KJE PA JE TOP?
Med zemeljskimi deli pri popra-vilu gozdne ceste med Zavrhom in Smlednikom je neki Pirničan, ki je upravljal traktor, izruval na dan nič več in nič manj kot pravo - topov-sko granato. Okoličani bi se zato zdaj lahko čisto upravifteno spraše-vali, kje je vendar še top. Ker ima granata kar solidne mere - kaliber
80 milimetrov - bi lahko namreč bilo sila nerodno, če bi kdo ob kakš-nem prazniku začel s takšnim to-pom na lepem streljati.
Nič čudnega zato ne bi bilo, če bi občani začeli šušljati, da ima kdo takšen top skrit kje doma kvetjemu brez dovoljenja - brez orožnega lis-ta ... In ga zato raje javno ne razka-zuje...
»KABELSKI« PREMOR
Po tistem.ko so se Mariborčani že množično vključevali v sistem kabelske televizije, so valovi navdu-šenja za-to pridobitev tehnike (ki si-cer v razvitem svetu ne predstavlja več nikakršne novotarije) zapljuska-li tudi v Ijubljanske občine, med nji-mi tudi v šišensko. Pristaši te no-vosti so se jeli zbirati, diskutirati, razmišljati; marsikje je občane zajs-la prav ihtavost: v Dravljah, Kose-zah, Podutiku, Medvoški kotlini... Toda ker vsa zadeva ni bila tako pre-prosta, da bi pač plačal nekaj starih milijonov in nato samo pritiskal na gumbe, se je zatetna evforija kar na lepem polegla. Ponekod so sicer že prišli tako daleč, da so jeli zbirati de-nar, in ob tem ugotavljali, da bo končni seštevek nanesel veliko več ... No, ponekod so se pa celo samoorganizirali tako, da so si kupili antenske »krožnike«, s katerimi lo-vijo satelitske programe. Drugod pa predvsem le čakajo, kajti ugotovili so, da ne po pravni ne po ekonom-ski rte po tehnični plati vse skupaj ni nili malo preprosto in da so za to potrebna tudi ustrezna dovoljenja in brez dvoma tudi plačila. Tako zaen-krat v tistih gospodinjstih, v kateri v Ljubljani gledajo takšne programe -in teh je nekai manj kot 1.000 - to počenjajb »na črno« ... Pa četudi je spored - v barvah ...