SLOVENSKI \r I Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11 1/.hiiju 5. in 20. vsakega meseca nu celi Ji Zn oznanila sc plačuje od navadne ver- poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrut leta 1 gld. GO kr. III 14 kr., trikrat 18 kr. Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za Nlovenski Štajer** v IJutomeru. Štev. U. V Maribora 5. junija 1875. Letnik 111. Slovenske enklitike. Pernišek Blaže. Kedor hoče lepo govoriti, ta ne sme izražati napak ni proti slovnici ni proti govorništvu. Danes se sicer ne spuščam v deklamatoriko, nego — slovenske enklitike so mi zadača. Ako je kedo doma od tacih krajev, koder so nam tujci še menje popačili nas lepoglasni jezik, jezno čita novejšo slovensko slovstvo, v katerem so nekateri prav za prav eksperimen tovali, ne pa klasično pisali. A to se ponavlja. Ker je pa po pedagogičnem principi slovenščina najtehtnejši nauk naših narodnih učilnic, torej je nam učiteljem vse-kako pozornost obračati na to, da se naš učeči se narod ne bode učil napačnega, nego korektnega jezika. Posebno mnogo komedij se godi v pisavi z našimi enkli-tikami. Ako bi personitikovali tote uboge besedice, izvestno je njih „nebeško kraljestvokajti baš tote revice pisatelji neusmiljeno „pregaujajo“ zdaj k začetki, zdaj h konci stavka. A pri nas Slovencih je uže taka, da smo — opice v pisavi. Urez temeljitega razsodka posnemamo tega ali onega pisatelja, češ, saj on je avtoriteta, ne da bi pervlje premislili, je-li to dobro ali ne. Beseda: en ki i tika je gerško slovo (od glagola: evxXivw). Torej smemo imenovati enklitike tudi: n asi o nje uk e ali pa breznaglasnice, ker se naslanjajo radi svoje šibkosti na druge besede. Premako sera se skoro le zasebno učil latinščine, ipak se spominjam, ka se nahajajo enklitike i v gerščini i v latinščini, na pr.: Fecisti-ne aliquid ? Razven slovenščine se rabč enklitike takodjer po drugih slovanskih dijalektih, Često tudi različuo. Imel sem jedinega profesorja za jezik, kateremu je bila 11 čisto jasna ta slovnična točka; brez njega bi se mi moreda še dan današnji ne sanjalo o slovenskih breznaglasnicah, kali? Evo vse slovenske enklitike: glagolj sem, si, je, sva, svi, sta, sti, smo, ste, so, bom, boš, bo, bi; zaimkove kračje oblike: me, te, se, mi, ti, si, ga, mu, jo, jih, je, jim, nam, vam, nas, vas. Ne samo v pisavi, nego tudi v govorjenji je 1. mesto naj-tebnejše, najmanje tehtajo enklitike; pravilno torej ne smejo pričenjati enklitike nikakoršnega stavka. Ako pa ima enklitika pri sebi interrogativni-li, tedaj sme pričenjati stavek; na pr.: Je li kedo mej nami pod našo slovensko lipo, kateri bi hotel zaničevati naš jezik ! ? Ako pomenjati besedi: je, so, gerški: sctt, latinski: dan-tur, ali pa nemški: es gibt, tedaj pa nejsti enklitiki, nego prava glagolja, ter se tudi smeti rabiti, kakor drugi glagolji; na pr.: So značajni rojaci, kojim je njih narodnost najdražji zaklad. Ako se pričenja glavni stavek s participom, nahajati se mora pomožnik: je za njim (za glagoljem partic.), dočim pa mora stati v odvisniki vselej pred glagoljem ; na pr.: Ko sem te bil vu gl e dal, poskakovalo mi je serce. Često se snide več enklitikjena za drugo, takrat je treba razstaviti po njih jakosti. Najjačji sti: so in smo, ža tema so slabejše: mi, ti, ga, najslabejša pa je vsakako: je. Najslobod-nejša pa je: se ter se sme nahajati pred glagoljem, ali pa za njim, pred ali za subjektom; predaleč pa se ne srne od nijednega ločiti. Sam subjektov atribut jo sme prestaviti od subjekta in glagolja. Ako je odbrušeu od samostalnega stavka nepovdarjalni pronomen: jaz, ti, 011, mi, vi, ve kot subjekt ter se pričenja stavek z glagoljem, tedaj stoje enklitike jedna za drugo po svo-jej jakosti za glagoljem; v odvisniki pa se nverščajo enklitike po svojej jakosti mej vez in particip; na pr.: Peta ura je bila, ko se je narod razhajal iz tabora — ko je bila 5. ura, razhajal se je narod iz tabora. Slabo slovensko bi bilo: 5. ura bila je itd. — ko bila je 5. ura itd. Ako subjekt začenja stavek, naj je uže subjekt sam ali pa ima kak pridevek (adjektiv, genitiv, apozicijo ali kazus s prepozicijo, tačas mora biti particip pret. blizo za njim kot predikat, enklitika pa stoji pred glagoljem za subjektom: na pr.: Slovani so poselili mej 2. in 6. vekom po Kr. ves vastočni del današnje severne Nemčije do Labe in Zale. Neslovensko bi bilo: Slovani poselili so itd. Silni slovanski narod je tekar začel izpoznavati, ka jo njegov Sosed lisica in volk. Slave sini smo bili terpini. Apostelj slovanskega naroda, nesebični ter sveti Ciril, je papeža prepričal, ka je tudi slovanšČina bogu draga. Safafik, jako učeui slovanski zgodovinar, je oterl in del pred oči neslovanskim narodom pervlje njim neznano zercalo s tem, da je bil spisal „slovanske starožitnosti“, v katerih mo- rajo videti, ka je nas Slovanov do 100,000.000, ki smo „pra-narod evropsk“. Tu napisani primeri kažč, da oni pisatelji ne pišč po či-stej slovenske) sintaksi, kateri devajo enklitike dalje od subjekta in glagolja; na pr.: Aristid, brezmadežni gerški rojak, bil je tak nesebičen in rodoljuben značaj, kakoršuih zaliman iščeš mej našimi sivimi pervaki razven dr. L. Pravilno bi se čital toti stavek, ako bi stala enklitika pred glagoljem; na pr: Aristid, brezm. g. rojak, je bil itd. Premnogi ipalc misle, ka je 1. stavek bolje „nobelju od druzega ter boljši! Ako ne začenja stavka subjekt, nego kaka druga beseda, tedaj mora biti euklitika tekoj za začenjajočo besedo. To pravilo pa naj se tako le umeva: Ako je začenjajoča beseda gla- gol), stoji euklitika za njim, ako pa 1. beseda uej glagolj, nahaja se euklitika pred njim. Perva terditev velja posebno za tak slučaj, kjer le glagolj izrazuje subjekt. Primeri: Sramuje se*) izdajalec — je pravilen stavek, a se sramuje izdajalec — nej slovenska pisava. Tako tudi! Z vso energijo je pokazal pot privilegovanim lenuhom ter oslobodil kmeta narodnih pijavk. Na veke in na veke so obešali kmeti dvogubni čemi pajčolan na oči in jarem na vrat, ne da bi se ga bil kedo usmilil ter mu prižgal luč slobode, ki ne tcrpi zatiranja. — Ako je subjektov pridevek particip, ki ima značaj- celega stavka, deva se enklitika tako-le: Grabljejanovičev sin Brankovič, zavidajoč mu zmago, dal je na Vidov dan na Kosovem polji krutemi Turčini v žrelo slovanske brate svoje. V stavki z 2 glagoljema, ki imata vsak svojo naslonjenko, stopa druga (enklitika) za svoj glagolj; na pr.: Da se duševno oborožimo ter pojdemo bit boj na literarnem polji, vsekako treba učiti se takodjer drugih slovanskih narečij. To pravilo velja posebno za inliuitiv. Naj je infinitiv tudi sam glagolj v stavki, tudi tedaj stoji enklitika za njim; na pr.: Najpravič-nejši značaji, koje nahajamo po zgodovini vseh narodov, nas dČč, v 1. versti ljubiti svoj narod; nikakor izdajati ga; ne odrekati mi slavne bodočnosti; tuje narode š to vati; ž njimi nikedar veliko paktirati; pozorno spuščati se ž njimi v kou ce-sije in kompromise; nikedar krivice uzročiti njim. *) V ruskej slovansčini v prispodolmem slučaji naslonjenka niti sama za-se ne stoji, nego zliva so z glagoljem pri osebi v jedno samo besedo; na pr.: „Povadilsja volki ki občanu, slovensko: Navadil se je Volk k bravkam. V tem stavki so tudi vidi, ka Kus ne rabi pomožnika (enklitike) pri glngolji partic, praeterit. act. V spomenutem slučaji Kus torej tako-le pišu: Povaditstja volk k ovcam, a izgovarja pa moskovsko •ako-le: PavAditsa volk k čvcam. 11* Naj piše pisatelj v katerem koli jezici, lepo se bode glasil proizvod njegovega peresa le tedaj, ako varuje, da se ne druži premnogo jednozložnic; in baš take besedice so enklitike. Slovenski učitelji pod policajskim nadzorstvom. (Iz „Naroda.“) Vsak nepristransko sodeč človek, ki vidi, mora priznati, da se učitelji po slovenskem Stajcrji trudijo, da bi napredovali v omiki, v lastnem izobraževanji in da bi s tem tudi pri mladini v šoli boljše podučevanje pospeševali. Dokaz temu so mnogotera učiteljska društva in njih pogosta zborovanja, katera učitelji ne osnujejo za kratek čas, marveč vsled svojega notranjega nagona po vedno natančnejšem spolnovanji svojih dolžnostij, in da se s tem tudi ob enem opravičijo glede zasluženja svojih povišanih plač. — Za zabavo ali celo za politična demonstriranja učitelji tacih zborov nikoli ne sklicujejo. To se ne očita nemškim učiteljem, a tudi slovenske učitelje tako očitanje močno žali, in zoper tako očitanje se morajo oni odločno braniti. Vendar se pa pri nas pokazuje v uajnovejšem času, da imajo vladni organi o uašik učiteljih takove pojme, kakoršni bi jim nikakor v čast ne bili, ako bi se v resnici pri njih nahajali. — Po mislih iu dejanjih vladnih organov bi bili slovenski učitelji nevarne politične osobe, katere je treba imeti vedno pod strogim policijskim nadzorstvom. In faktično se to tudi uže godi slovensko-štajerskim učiteljem, in to skoro v taki meri, kakor hudim nasprotnikom rednega državnega življenja, na pr. komunistom i. dr. Evo dokazov: Bilo je meseca julija 1874, ko so se nekateri učitelji ormužkega in ljutomerskega okraja v Središči zbrali, da so se o raznih svojih rečeh posvetovali, mirno, tiho in pohlevno, kakor je to uže sploh v navadi. — Okrajno glavarstvo ptujsko je nekemu občinskemu svetovalcu v Središči naložilo, da je navzoč pri zboru kot namestnik vladnega komisarja. Toda dotični mož je bil sicer navzoč pri zboru, a se nij razodel kot tak. Nij minolo dosta časa po tej malenkostni učiteljski skupščini, ko so bili mirni središki učitelji pozvani k ptujskemu okrajnemu glavarju, da se opravičijo zaradi omenjenega zbora, kajti došla je bila nanj ovaja (baje od ljutomerskega glavarja), ki sumniči dotične učitelje, da je njih zborovanje v zvezi s politiko (menda v zvezi z jugoslovanskimi učitelji ali kaj tacega). Ko so središki učitelji g. Trautvvetterju nedolžni in politično nenevarni zbor opisali, jim on niti ene žal besede rekel nij. Napravili so 21. in 22. septembra 1874 slovensko štajerski učitelji svoj prvi večji zbor v Mariboru, ki se je pečal s čisto šolskimi in pedagogičnimi rečmi. — A vladni organi so v njem slutili vendar le politično nevarnost, kajti, uže več dni so po Mariboru in okolici krožile razne vesti o velikem policajskem nadzorstvu pri tem zboru. A je na pr. rekel: Vlada bo zbor prepovedala, ker je politična demonstracija. B se je izrazil: Namcstnija je zaukazala strogo nadzorovanje skupščine. C je zopet šepetal: Ljutomerski okrajni glavar je posebno 3 (ali 2) osobe kot politično gravirane zaznamoval, na te se bode posebno pazilo. Vse te izjave nijso bile iz zraka vzete, bilo je v istiui dano strogo povelje od c. kr. namcstnije, prouzročcno po ljutomerskem glavarstvu, naj se slovenski učitelji v Mariboru strogo nadzorujejo. V lepem miru se je bil zbor na čast udeležuikom izvršil, in velike bojazni, katero so one tajne vesti narejale, bil je konec, a policijskega nadzorstva se slovensko-štajerski učitelji še nijso znebili. Predsednik „Učiteljskega društva za slovenski Stajer“ skliče odborovo sejo 17. t. m. v Celje, in povabi k njej tudi druge ude društva, da se seje samo s posvetovalnim glasom udeleže. In res zbere predsednik v svoji s palni ci v gostilnici „pri belem voluu v C el ji 9 odbornikov iu 7 neodboruikov okolo sebe, da se o svojih društvenih zadevali in o šolstvu posvetujejo. Komaj se je to malo številce mirnih, a za prospeh šolstva vnetih učiteljev pogovarjati začelo, stopi v sobo policaj, ki veleva predsedniku, da naj gre takoj k županu Neckermauu. In kaj hoče Neckerman tem mirno, tiho iu brez hrupa se privatno posvetujočim učiteljem? Tožiti hoče predsednika sodniji, ker je sklical zbor, a ga nij naznanil mestnej gosposki in ker ga je sklical v Celji, kjer nij sedež društva. In gotovo bi bil mož to v svojej zuauej prijaznosti do Slovencev storil, ako bi bil znal za dober vspeh svoje tožbe. A po dobrem zagovarjanji prodsednika Lapajna, kateri je dokazoval, da je sklical odborovo sejo (katere gosposki naznanjati trebil nij, in katera se v poljubnem kraji zbrati sme), odstopil je mož od svoje prvo grozitve in se samo s tem činom svoje oblasti zadovolil, da ni pustil odborovc seje v navzočnosti družili udov nadaljevati, in da bode to nepostavno (?) ravnanje predsednikovo deželnemu šolskemu svetu naznanil. (Se ve, to pa spada v njegovo podroČjo. Moder „nemškiu mož, ta župan celjski. —) Pokvaril pa je bil s tem veselje zbranim slovenskim učiteljem, ki so od daleč in od vseh strauij spodnjega Štajerja v Celje priromali. — Kaj nas uče ti dogodki? Kakor so Slovenci v svojem sedanjem gibanji in razvijanji vladi naši neljubi, takisto niso jej po volji vsi tisti slovenski učitelji, kateri se ne sramujejo svojega materinega jezika, ki ga namreč čislajo, kakor drugi narodi svoj jezik, in ki si upajo, pisati in govoriti v svojem materinem jeziku. Žalostno je res, da se lojalnim, mirnim, omike potrebnim in po omiki hrepenečim slovenskim učiteljem take neprilike in take nečasti delajo. H ogrne, s tem se vlada po svojih organih močno pregreši, da nadleguje oni stan, katerega je baš v sedanji dobi pozvala, da deluje za duševno in materijalno blagost ljudstva. S tem ravnanjem si brž čas ne bode pridobila simpatij učiteljskega stanu, marveč se bode učiteljev polastila taka antipatija do vladnih organov in taka letargija v njihovem delovanji, kakoršno zasluži tako vedno policijsko nadzorovanje nedolžnih, v politiko se ne vtikajočih in samo po lastni omiki in po šolskem napredku hrepenečih učiteljev slovensko narodnosti. *) Učni načerti za slovenski učni jezik. (Konec). 4. Trirazredna ljudska šola. Pervi razred. Pcrvi oddelek. CPervo šolsko leto.) Vitanje in vaje v jeziku: Pripravljovalno vajo v jeziku in kazalni uk, ki se naslanja na predmete v otroškem obližji; razumevanje glasnikov in izgovarjanje pisanih in tiskanih čer k. Počasno in glede glasnikov pravilno čitanjo z ozirom na razzlagovanje; vajo v prepisovanji; pogovor o toni, kar se je čitalo. Učonjo na pamet lehkili izglodnih beril v vezani besedi. UruKi oildrlek. (Drugo šolsko leto.) a) Vitanje: Pravilno čitanje z opazovanjem ločil; razlaganje besed in reči z razkazovanjem reči samih ali vsaj podob. Na dana vprašanja pripovedovati o tem, kar sojo čitalo; učenje na pamet izglednih beril. b) Vaje v jeziku: Pravopisne vaje z ozirom na razzlagovanjo, rabo velikih pismen in soglasnikov l in Ij, nj, s in z, v (v); goli prosti stavek; samostavnik, pridevnik in glagol; trije glavni časi. itazen pismenih vaj v slovniških pravilih sc tudi borila prepisujejo. Drugi razred. Pervl oddelek. (Tretje šolsko leto.) a) Vitanje: Kakor na prejšnji stopinji z vočjimi terjatvami. b) Vaje v jeziku: Nadaljne pravopisno vajo; razširjeni prosti stavek; na-daljevanjo iz oblikoslovja; izpeljava bosodi po menjavi glasov, po izpeljavi in sestavi. Pismeno vajo, kakor na prejšnji stopinji. *j Tako žaganje sicer tudi no koristi, čeravno jo odločno besede večkrat troba. Vred. Drugi oddelek. ('Četerto šolsko leto.) a) Čitanje: Gladko in pravilno čitanje; razlaganje besed in reči; pripo-vedati o tem, kar se je čitalo; vaje v raznoverstnem izraževanji. Učenje na pamet. b) Vaje v jeziku: Pravopisno vaje, nekoliko lelikili ločil; razširjeni prosti stavek; nadaljevanje iz oblikoslovja; razvijanje besed po menjavi glasov, po izpeljavi in sestavi; skloni z glagoli, pridevniki in predlogi. Razen pismenih slovniških vaj spisovanje kratkih beril na pamet; povesti in opisi. 'Tretji razred. Pervi oddelek. ('Pervo in Šesto Solslco leto.J a) Citanje: Kakor na prejšnji stopinji, samo z večjimi terjatvami. h) Vaje v jezika-. Nadaljne pravopisne vaje; skerčeni stavek, vezniki, nadaljevanje iz oblikoslovja, nadaljevanje o rabi sklonov. Razen pismenih vaj iz slovnice pisma in ložji opravilni sestavki. Drugi oddelek. (Sedmo in osmo Solslco leto.) a) Citanje,- Gladko in živo izrazno čitanje; povedati zaderžaj prečitanih beril; razlaganje besed in reči; prednašanjc primernih beril v prostem govoru. b) Vaje v jezika: Pravopisne vaje z ozirom na rabo ločil; zloženi stavek, ponavljevanjo vso učne tvarine. Razen pismenih slovniških vaj krajšanje in razširjevanje prozaičnih in spisovanje v nevezani besedi pesniških boril, pisma in opravilni spisi. 5. Štirirazredna ljudska šola. Pervi razred. (Pervo Solslco leto.) Čitanje in vaje v jezika: Pripravljovalne vaje v jeziku in kazalni uk, ki se naslanja na stvari v ebližji otroškem; razumevanje glasov in izgovarjanje pisanih in tiskanih čerk. Počasno in gledč na glasnike pravilno čitanjo z ozirom na razzlogovanje; vaje v prepisovanji; pogovor o tem, kar se je čitalo. Učenje na pamet kratkih izglcdnih beril v vezani besedi. Drugi razred. Pervl in drugi oddelek. (Drago in tretje šolsko leto.) a) Čitanje: Pravilno čitanje z opazovanjem ločil, razlaganje besed in reči z razkazovanjem predmetov samih ali pa njih slik. Nadana vprašanja pripovedovati o tem, kar se je čitalo. Učenje na pamet primernih boril. b) Vaje v jezika: Pravopisno vaje s posebnim ozirom na razzlogovanje na rabo velikih pismen in pravilno rabo soglasnikov l, Ij, nj, * in z, ter o 00; goli prosti stavek. Samostavnik, pridevnik in glagol. Trije glavni časi: Razen pismenili slovniških vaj se tudi berila prepisujejo. Tretji razred. Pervl in drugi oilrielrk. (Četerto in pelo Solnico leto.) a) Čitanje: Gladko in pravilno čitanje, razlaganje besed in reči; povedati to, kar so je čitalo; vajo v raznovorstnem izraževanji, učenje na pamet primernih boril. b) Vaje v jeziku: Pravopisne vaje s posebnim ozirom na rabo ločil; razširjeni prosti stavek; poznavanje ostalih govornih plemen; razvijanje besed po glasovni menjavi, po izpoljevavi in sestavi, skloni z glagoli, pridevniki in predlogi; zapisovanje na pamet kratkih beril; povesti in opisi. Četerti razred. Pervl in drugi oddelek. (Šesto, sedmo in osmo Šolsko leto.) a) Čitanje: Gladko in živo izrazno čitanje; povedati obseg in tok misli prečitanih boril; razlaganje besed in reči. Prednašanje primernih beril v prostem govoru. b) Vaje v jeziku: Pravopisne vaje z ozirom na tuje besodo, skerčoni in zloženi stavek, nadaljno in ponavljevalno učenje oblikoslovja in skladja; pravilna raba sklonov. Kazen pismenili slovniških vaj pisma in opravilni spisi. Dopisi. Iz Mozirja na slov. Štajerju dnč' 17. maja. Našo „Savinsko učiteljsko društvo“ je imelo 13. t. m. shod v Braslovčah. Sešlo so jo tamkej 10 učiteljev. — Program je bil sledoči: 1) Volitev predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in pe-rovodja. — 2) Zgodovina v narodnej šoli. 3) Četertek — šolski praznik. 4) Razni nasveti itd. Za porvosodnika je bil voljen g. Škoflek, nadučitelj na Vranskem, za podpredsednika g. Cizelj, nadučitelj v Mozirji; za tajnika g. Meglič, učitelj na Vranskem; za blagajnika g. Agrež, nadučitelj v Braslovčah in g. Škoflek tudi za perovodja. Vsi imenovani gospodje se zahvalujejo za jim skazano čast. — Na to preide g. predsednik na dnevni red. — On pravi, da društvo je imelo dosedaj le — tri shode, kajti dolgo trajajoča zima nij nam dopuščala zborovati. Sicer bodemo v prihodnjo pridnejo zborovali, — „zimsko spanje" jo minulo. Nadalje govori g. predsednik „o zgodovini v narodnej šoli" z posebnim ozirom na — Slovane. — Ta spis bode vsak učitelj našega društva v roke dobil in dotične opazke dostavil. — O točki: „ Če tor tek — šolski praznik", predava g. Meglič. Po temeljiti razpravi stavi on sledečo resolucijo: 1) „Četertek naj bode v ljudskih šolah prosti šolski dan."*) 2) „Naj se po postavi terjane šolske ure na druge šolske dni tako razdele, da se postavnim določbam zadostuje." — Predlog jo bil enoglasno sprejet. G. Meglič povdarja večjo živahnost društvu in upa, da bodo učitelji še nekaj podpornih udov za naše društvo predobili. — G. Škoflek meni, da so vsi učitelji proti temu, da bi se „tcdnik“ za cel teden — naprej pisal.**) — Sprejeto. — Društvo je zgubilo v teku toga lota, dva prava uda, g. Preširna, nadučiteija v Mozirji, kateri sedaj v Celovcu službuje, in g. Klopčiča, podučitelja v št. Pavlu, sedaj pak podučitelja v Konjicah. Mesto g. Preširna smo dobili v Mozirje g. Cizeljna in v Št. Peter pak gospoda Vodlaka. Oba sta k našemu društvu pristopila in bodeta njemu dva prav dobra stebra. K društvu sta, kot podporna uda pristopila tudi gospoda Antonij Turnšek in Dolinar iz Nazareta. — Prihodnji shod bode 3. junija (četertek) v št. Petru pri Savini. — Seja seje končala ob l1/, uri popoldne. Imeli smo skupni obed, pri katerim so se pele razne pesni in se je igralo na glasovir. — Antonij Leban, perovodja. Iz ormužkega okraja. Učiteljsko društvo ormužko je imelo 5. maja 1. 1. svojo mesečno zborovanje. G. predsednik pozdravlja pričujoče in potem se zapisnik zadnje sejo prečita in odobruje. Došli dopisi se preberč. G. Ši)anec predava iz kemije (nadaljevanje) in govori o vodoncu, kislecu, i dušen. G. J. Šinko naznanja slovenske tehnične izraze za telovadbo na podlagi učnih načertov, in opozoruje z ozirom na stavljeni predlog g. Ravšlna, da so ti izraze za učitelja brez pomena in le takrat v korist, ako se vaje praktično pokažejo, tor nasvetuje, naj bi eden med gg. učiteljev telovadbo po učnem načertu, saj redne in proste vaje društvu praktično pokazal. Sprejme se. Nasvetovaloc provzame to nalogo. — Pred-našanje g. Kovačiča o „Zemljepisji in zgodovini v ljudski šoli" na podlagi učnih načertov je izostalo za zdaj. — G. Štrenkelj stavi z ozirom na to, da je on že tako, kakor tajnik z delom preobložen, in da v „Učitelja“ o zborovanji poročuje, da se na dvakratni predlog g. Jurša vendar že stalni poročevalec v „P. Z." voli. Sprejeto. G. predsednik predlaga g. Jurša, kor pa ta poročevalstva neče prevzeti, je pripravljen sam g. Šijanec to delo oskerbljevati. Štrenkelj, tajnik. Iz Verhnike 12. maja. — Kakošnih pripomočkov sc dandanes duhovni poslužujejo, da bi tolikanj potrebno šolo pri prostim ljudstvu vnaj-slabejše ime pripravili, to naj razjasni sledeča popolnoma resnična dogodba. *) Novi načorti nam no jemljč ta praznik. **) Tudi tega so od nas ne terja. Ured. Ured. Vzgoraj omenjenem kraji biva že mnogo let dvorazradpa ljudska šola, katero je več ko dvajset let vladal neki nadučitelj, ki se ni brigal ne za poduk otrok, ne za tolikanj potrebno snago v šoli, še manj pa za napravo po novih postavah predpisanih vradnih knjig in obrazcev. Tako obnašanje in delovanje starega nadučitelja ,80 je, ondotni duhovščini jako dopadlo, čislala ga jo čez vse in mu eelo zavoljo njegove zauikernosti boljšo službo želela. Zgodi se, da nadučitelj svoje poprešnje raosto zapusti, in se pretečeno leto preseli. Na njegovo mesto pride mlad učitelj, za povzdigo šole ves vnet, trudi so dan in noč, da bi od .svojega prednika zapuščene napake pri ondotni šoli kar največ mogočo v kratkem časi popravil in vredil. Pa kaj se zgodi? — Ne da bi revež vedel, imol je za sabo velikanskega sovražnika šolstva, ondotnega kaplana, ki jo ob enem šolski katehet. — Ko kaplan vidi, da novi nadučitelj popolnoma zapuščeno šolo vreduje, ,jo od dne do dne boljša, ga začno kot zagrizouega spvraž-. nika proti šoli neizrečeno vest poči, podhujskan prej ko ,no tiujj od svojih dveh' itovarjšov, začne vse svojo moči zoper nadučitelja napenjati, mu mnogoverstne opoyiro pri šolskemu napredku stavljati in ga pelo z nesramnimi lažmi po klerikalnem časopisu pred ljudstvom gerditi. Ko na to kaplan vidi, da se nadučitelj za vse njegove hudobno napade ne zmeni, ampak svoje delo nevtrudljivo nadaljuje, sklepe v svoji spačenosti mu nastaviti drugo past in ga tako rekoč po, mišje vanjo vjeti. Poslušaj, predragi bralec! Naenkrat ko bi treščil, toži ga, da v seli „krivo“ vero uči. Sodnija, kateri seje tožba izročila, jo vpeljala zoper nadučitelja preiskavo, v, kateri sc je natanko dokazalo, da jo zatožonec popolnoma nedolžen. Nasproti pa je obsodila kaplana gosp. Antona Fetih-a Pran k h aj m zavoljo njegove hudobije proti nadučitelju 20. dne aprila t. 1. 7, dni v zapor in k plačanji sodniških stroškov, ki okoli 70 gld. znašajo. Omonjoni dan, ko soje pri verhpiški sodniji obravnava zoper imenovanega kaplana vpršila, jo isti spoznal, da ni nadučitelju, ampak sam sebi past nastavljal jn se tudi resnično vanjo vjel. Tako, predragi bralec, so godi šo dandanes s šolami, posebno v naši Kranjski deželi. Iz Dolenje-Avstrijske 1. maja 1875. Ker je vsak list, toraj tudi „Slov. Učitelj" toliko večje važnosti, iz kolikor voč kronovin in krajov se mu dopistye, zato. hočem o našem okrajnem zboru poročati. Učiteljstvo okraja Amšteten je sprejelo konca mesca sušca naslednje uradno piBmo: Povabilo, k učiteljskemu zboru, ki bode 29. aprila ob 9. uri zjutraj v poslopju meščanske šole Amštetcnsko. Programi 1) „Čast Božja", kor zložil Botho ven. 2) Namestnik predsednikov in 2 porovodja se bosta imenovala. 3) Volil se bo stalni odbor, ki bo vselej primerni dnevni red k prihodnjemu zboru določeval. 4) Knjižnična komisija bode račun položila in knjige, ki naj bi se kupile, nasvetovale. 5) r Govor o geometriji. 6) 0 značajni odgoji. 7) Opazke okrajnega inšpektorja. 8) Različni nasveti. Zbor se je pričel po 9 uri. Okrajni nadzornik se učiteljstvu zopet predstavi (bil je namreč tudi popred nadzornik), serčno zbor pozdravi in 3krai.no „Slava“ cesaiju zakliče, kar tudi zbor stori. Potem se je namestnikov predsednik (gosp. nadučitelj v Ibsu Eduard Vilfonseder) imenoval in kot perovodja sta bila gosp. Videčer in Tipi „per acolamationem“ izvoljena. Potem je gosp. vodja mestjanske Ibške solo nasvetoval, naj se za vsaki sodnijski okraj, kterih ima okrajno glavarstvo Amštetensko 6, eden ud v stalni odbor za vprašanja izvoli, se ve da ima okrajni nadzornik v tem odboru predsedništvo; odobri se to in volili so so naslodnji gospodje: Predsednik, okraj, nadzornik Jožo Gamon, udje: H. Fridl, J. Tipi, Sporer, Ed. Vilfonseder, Gotsbahor in Valtor! Daljo so se trije pregledovalci računov (knjigarnih) volili: (gosp. Šmidi, Sporer in Seidl) in sklenilo se je splošno, da se imajo knjigo pedagogičnega, natoroznnnskega, zemljopisnega obsega kupovati, tudi nemški klasiki in musikalije. Povedalo so je tudi, da ima blagajniea 390—400 fl. gotovine. Govoril je potem prav izverstno o geometriji g. Franc' Gavdonak, mest. šole vodja v Ibsu in potem učiteljica gospodična Fajst iz Vajsdraha, kako potrebno jo, da učitelj značajno odgoja. Gosp. bkrajni nadzornik je posebno to povdarjal in priporočal, kako naj so natanko učni načorti, ki so od ministorstva izdelani, izpol-nujejo. Ker se je ta gospod tudi „zastopništvnu odpovedal, bil je za zastopnika učiteljstva Maks Šmid, učitelj v Najstatl in dva namestnika namreč g. Gottsbaher iz Perzonbajga in Ant. Sporer, učitelj ■ iz Senpetra, izvoljena v okrajni š. svet. Zbor je prav dolgo, do pol štirih trajal; vzrok temu je bila zmešnjava pri volitvah, ker so dvakrat 1 list premalo dobili. Bilo je pri zboru okoli 120 učiteljskih oseb, učiteljev in učiteljic, 109 jih je imelo aktivno in pasivno volilno pravico (vse učiteljske osebe s spričevalom učiteljsko sposobnosti). Okoli 16 jih zmeraj manjka, in nekaj je bilo bolnih, ki niso prišli. Ako bi bila vsa učiteljska mesta oddana, bilo bi okoli 140 učiteljskega osobja v tem okraju. Volitve je vodil sam namestnijski svetovalec Henrik Hadič, prišel pa je še le gospod okoli ene ure. Ko jo bil zbor dokončan, so se potni stroški (dieto) precej izplačale, namreč po 80 kr. za miljo k zboru in 80 kr. za miljo nazaj. Potem (ob štirih) je bil skupni obed. Za učitelja je zopet nek Kranjec v tem okraji vmestjen. Od tukaj namestjenih Slovencev jo eden 60 fl. remuneracije za poduk v telovadbi in eden pervo kvinkvonijo od 60 fl. dobil. Kadar bo zopet kaj važnega, se zopet vidimo. Kranjski rojak. Iz Kostanjevice. Učitelji kerškega okraja smo imeli 12. maja v Kerškcm učiteljski zbor. Zbralo so nas je 17. Pričeli smo ob 10. uri zjutraj zborovati in smo neprenehoma do 4. popoldnč zborovali in vse točke, ki so bile na dnevnem redu, izveršili, namreč: 1. Volitev 2 zapisnikarjev. Izvoljena sta bila: gg.< Gašper Gašperin in Jožef Jerom. Gospod okrajni šolski nadzornik pa kot predsoduik zbora voli za svojega namestnika g. And. Gorčar-ja. 2. Potem je g. okrajni šolski nadzornik poročal o nadzorovanji šol in nam marsikaj potrebnega in koristnega priporočal, posebno pa je povdarjal, da moramo vestrno paziti, da se ure, ki so za kerščanski nauk odločene, deržč in zamudo precej na odločeni kraj naznanjamo. 3. Nadalje smo izdelovali prašanje: Kako naj so prva in druga računica dr. Močnikova pri poduku rabi? Pri tem prašanji so je več govornikov oglasilo in tudi djansko na računskem stroji kazalo. Obravnava je bila jako živahna. Tudi o tej točki nam jo naš za šolo zelo vneti okrajni šolski nadzornik marsikaj koristnega povedal in djansko pokazal, česar popred nismo vedeli. 4. Drugo prašanje so je glasilo: Kako naj se globus v ljudski šoli rabi ? Tu so je skenilo, da naj se pri poduku v zemljepisji ravna po §. 58. naučnega reda; potom, da naj se pazi, da globus prav stoji, in naj so štiri letni časi, noč in dan z lučjo bolj v temni sobi razjasnjujejo. Tretjo prašanje, se je glasilo: Kakošna metoda mora biti pri poduku v risanji in geometričnem oblikoslovji v ljudskih šolah po učnemu pravilu od 9. avgusta 1873. Tukaj se je zopet marsikaj ugibalo in priporočevalo ali kaj odločnega se ni sklenilo. 6. Na versto pridejo nasveti odbora. Gospod Vrezicjo nasvetoval, da naj bi se vsi učitelji vsaki mesec na različnih krajih zbirali in se o šolstvu posvetovali in pogovarjali. Res hvale vreden nasvet, ali učitelji bi mogli vsi tako bogati biti, kakor g. Vrezic, torej pri glasovanju ta nasvet ni sprejet, ampak nasvet g. okrajnega š. nadzornika, da naj bi so po letu dvakrat, k večjemu trikrat zbrali. 7. Knjižnični odbor je nasvetoval, katere knjige naj bi se kupile in je položil račun o nakupljenih knjigah od zadnjega zbora. Za pregledovalca računov sta izvoljena gg. And. Gerčar in Jože Jerom. 8. In slednjič smo volili enega zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet in z veliko večino je izvoljen g. Gašper Gašperin, učitelj v Kerškem. Od njega za gotovo pričakujemo in tudi terjamo, da nas bo dobro zastopal in naše pravice branil. Ko smo končali, je tudi želodec hotel imeti svoje. Torej smo se podali v gostilnico g. Grosa, kjer smo se zdaj telesno krepčali; tudi je nas počastil s svojim pohodom naš za šole vneti g. c. k. okrajni glavar, ki je tudi ves čas zborovanja pri nas bil. K sklepu smo še slovenske pesmi zapeli in potem šli pobotnice pisat za dnine od lanskega in letošnjega zbora. Potem smo se razšli vsak na svoj dom z veselo nado, so zopet kmalu videti, kar so bo tudi zgodilo 17. junija, ko bomo zopet imeli shod v Ratečah. Ako je Vam drago, poročam Vam zopet.*) J. . . m. *) Prosimo. Ur. Slovstvo. (Naznanilo.) Uredništvo „P. Z.“ poroča: „Učite)ji seopozorujejo, da se tiskovino za tednik na nemških, dvojezičnih in slovenskih šolah dobivajo v društveni tiskarni (Voreinsbuchdruckerei) v Gradci. Nadalje se nam od zanesljive strani poroča, da se bodo zbirka (v bukvami Leuschner in Lubensky izšla) „der Gesetze und Veordnungen auf dem Gc-biete der Volksschulen fiir Steiormark“ nadaljevala in da bode prihodnji sedmi zvezek obsegal normalne učne načerte, izdane od dež. Šolskega sveta, in sicer za eno-, dvo-, tri- in čveterorazredne šole v obeh deželnih jezikih. Tudi se posobon učni načert za slovenski jezik sestavlja. V zadevi disciplinarnih pravil za učence ljudskih šol pa sc bode nek načert stalnim odbornikom štaj. deželne konference na ogled poslal. — („Pripovesti iz Zgodovine Štajerske1*) za narodne šole, nemški spisal prof. dr. Krones, pridejo tudi poslovenjene v kratkem na svitlo.*) — (Vodopivčev zemljevid) (Soriškega je uže doveršen za prodaj. To jako potrebno učilo v slovonščini bode vsekako podvizalo ljubljanske afterpedagoge, da tudi oni stvorč mapo za Kranjsko, ter tekar potem slo-bodno kritikujo edini Stegnarjev slovenski zemljevid za kranjske narodne učilnice, llic Rhodus, hic salta. (Kaj se godi s Praprotnikovim „Tretjim berilom11), katero je bilo že meseca novembra pretečenega leta v rokopisu popolno izgotovljeno? Slišali smo, daje g. Praprotnik že meseca decembra pretečenega leta rokopis dal odboru deželne konference v Ljubljani, da bi ga pregledal, a sedaj bode že od tega časa kmalu pol leta, in o „Berilu“ ni sluha, ne duha; pa vendar ne, ko bi ta odbor zadrževal, da to toliko težko pričakovano „Berilo“ no pride na svetlo! Vse mogoče I Šolske novice in drobtine. („Učiteljsko društvo za slovenski Štajer11). Poročilo o od-borovi seji 17. t. m. v Celji. — Navzoči so bili sledeči gg. odborniki: Lapajne, Škoflek, Kovačič, Boštjančič, Flis, Jarc, Jurkovič, Poljanec, Sijanec in 8 neodbornikov (kateri pa so morali med sejo, ki se je bila pretergala, odstopiti, ker po povelji celjskega župana noodborniki pri odborovi seji niso smeli navzoči biti. Postava pa o tem nima določnega razjasnila). Zapisnik sta pisala gg. Boštjančič in Jarc, in priobčimo ga, kedar nam dojde v roko. Za danes naj samo to poročamo, da je bilo živahno razgovar-janje, ki jo kazalo živo navdušenost vseh odbornikov za napredek našega šolstva, vsaj je tudi seja dobre 3 ure trajala. O dosedanjem delovanji društva, oziroma predsednika, tajnika in blagajnika so so drugi odborniki povoljuo izraževali, pa tudi stavili razne predloge, po katerih naj bi društvo svojo pričeto nalogo nadaljevalo in razširjevalo in to zlasti v zadevi društvenega organa. Pri točki o pomanjkljivosti slovensko-štajerskega šolstva se je posebno slabo šolsko obiskovanje in slabe šolske knjige povdarjale. — Občni zbor našega društva bode 5. oktobra v Celji. (Iz dožolnih zborov). Kranjski deželni zbor je določil učiteljicam enake plače, kakor učiteljem. Dotični predlog je bil samo s 16 *) So uže na svitlem; prihodnjič spregovorimo ksy več o tej knjižici, _ 1.74' - proti 14 glasovom sprejet. — Koroški in goriški deželni zbor nista, kar ničučiteljskik plač zvišala.*) Samo pasivno in aktivno volilno pravico je koroški zbor definitivnim učiteljem privolil. — Na Češkem bodo imeli učitelji po sklepu dež. zbora po 400, 500, 000 in 700 gld., toda še le s 1877, letom. — Kranjski deželni zbor je tudi sklenil, da prevzame normalni šolski fond učiteljske plačo. (Itazen plač ljubljanskih učiteljev). V goriškem deželnem zboru so slovenski poslanci vlado interpelirali, zakaj hoče s pomočjo deržavno denarne podporo nemščino v slovensko narodne šole vrivati. — (Volitve učiteljskih zastopnikov) v okrajne šolsko svete sp bodo tudi po slovenskem Stajerji v kratkem veršilo. Tako n. pr. so učitelji ormužkega okraja uže 3. t. m. imeli konferenco, pri katori je tudi ta volitev na dnevnem redu bila. Kakor smo uže v eni številki t, 1. obširnejše v tej zadevi govorili, tako si še enkrat dovoljujemo, enako drugim listom, gospode učitelje opozorovati, da dobro pomislijo, komu hočejo važno zaupanje in čast skazati. V tej stvari piše „P. Z.“ v 14. štev. dober sestavek, v katerem omenja dobrih lastnosti učiteljskih zastopnikov. Može s takimi lastnostmi naj bi tudi učitelji po slovenskem Stajerji volili, pri tem pa tudi na to gledali, da se no volpo učitelji, ki niso prijatelji dobrih slovenskih šol, ki marveč le nemščino v šoli pospešujejo in zagovarjajo, a za drugo jim ni mar. Kratki* rečeno: Nemškutarskih učite- ljev ne v o 1 i t i I (Razširjene in novo sole) na Kranjskem. Enorazredne šole na Raki, v Čatežu, Doljni v Kostanjevici in sv. Rupertu postanejo dvorazrodne in šole v Mokronogu, Skocijanu in sy. Jeynpji pa trirazredne. — Z bodočim šolskim letom se odpre v Ljubljani mestna štirirazredua ljudska šola za deklice. — (G. dr. Zarnik) je voljon v kranjski dežolni odbor in v deželni šolski svet. Kranjskim učiteljem so pač upora čestitati, da so dobili na važno mesto tako dobrega zagovornika. (Celjski o kr. š. svet) (in tudi v celem glavarstvu š. sveti) je učiteljstvu meseca februarja t. 1. zaukazal, da si moro vsak učitelj osnovati mesečno knjigo (Monatbuch) in do 1. marca predložiti. Učitelji so ta ukaz pisano gledali, ker od mesečno knjigo nikjer postava no govori, pa so vendar zadostovali. Ta mesečna knjiga ima učno tvarino celega leta na 10 delov razdeljeno. O priliki zbora „lohrerbunda“ v Gradcu so graški učitelji to terjatev zvedeli in se čudili rekoč: „Kakošno pokorne ovco so t.6!*)“ — Tudi imajo krajni š. sveti polletno zapisnike šolskih sej okr. š. svetu v pregled predlagati. Mora iti! — (Graška hranilnica) jo pri priliki svečanosti o stoletuici svojega obstanka darovala 30.000 gld. za ziilanjc šolskih poslopij, 10.000 za otroške varovalnice in 7.000 graški dekliški srednji šoli (M:iqchen-Lyeeum), (Štajerski „Lohrorbund“) bode zboroval lotos v Mariboru 15. in 16. septembra. — (Pri učiteljskih izpitih) v Gorici je 6 učiteljev palo. Od učiteljic, ki so minuli toden delale izpit, sti vdobili 2 spričevalo II. reda (obe taljanki) '2 slovenski in ena taljanka so vdobilo spričevalo 111. reda, in 1 talj. pa 1 slov. IV. roda. Dve učiteljici sti sposobni učiti v obeh jezici h (talj. in slov.) druge pa le v mat. jeziku. (Se nekoliko o štajerskem šolstvu.) Štajerski dežolni odbor poroča, da jo sedaj 919 šol organizovanik, toda '229 še no aktiviranih. Učiteljskih mest je 1584, toda 431 je še neuamoščonih. Na aktiviranih 690 šolah je 1364 učiteljskih mest, toda 201 mesto je nenameščeno, t. j. sedaj manjka 201 učitelj. Od vseh 1153 učiteljev jo 437 začasno postavljenih. Med temi 1153 učiteljskimi moči je 83 učiteljic. Kazen teh je 406 učiteljic za ženska dela. *) Goriški je nekaj malega storil. **) Pač res 1 Ured. Ur. (Kmetijski tečaj) za učitelje in duhovno bode baje uže letos na vinorejski šoli v Mariboru, kakor je to sklenil dleželni zbor štajerski, in za kar je kmetijsko ministerstvo precejšnjo podporo naklonilo. (Koroški deželni šolski svet) je odpravil nedeljsko šolo, ki je bila1 po Koroškem do sedaj v navadi še. Itadi tega pa nima biti« na poldnevnih šolah niti eden dan v tednu prost. To je pač tordo, zlasti kakor je tudi za kranjsko učitelje neprijetno, da se morajo poleg pičlih plač še s ponavljevalno šolo ukvarjati. (V kranjski deželni šolski svet) je1 od cesarja za zastopnika cerkve imenovan kanonik pl. Premerstein. (Umeri) jo g. Jože Jeršč, mlad učitelj v Lescah na Kranjskem. Smert letos pač hudo med učltoljstvom kosi. (Gradec) ima precejšnjo prednost pred drugimi'okraji na Štajerskem tudi gledč imeuovanja učiteljev. Vsem okrajnim šolskim svetom se je ža nekaj učiteljev v okraji odvzela pravica imenovanja, le graškemu mestnemu šolskemu svetu se je ta pravica pustila še. Ali* mar dožela nič ne plačuje v mestno šolsko blaznico? Prav za prav bi se morala okrajem ta pravica pustiti, vsaj*plačujejo še 302.648 gld. v š. blagajnico, in dežela ne več, nego 467.425 gld. (Zahvala.) Slavna deželna vinorejska šola v Mariboru, potem g. D. Čolnik, posestnik na Drvanji in gosp. Schopper, učitelj v Radgoui, so tukajšnji drevesnici brezplačno poslali mnogo žlahtnih mladik, za kojo prijaznost in dobroto so v lastnem in v imenu se učeče mladino uljudno zahvaljujem. Brežice 15. maja 1875. J. Poljanec. Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Štajerskem: Nadučireljska, učiteljska in podučiteljska služba na novi šoli (3 razr.) v Colji za Celjsko okolico z dohodki po 2. plač. razredu do 30. junija na kr. š. svet za Celjsko okolico. Učiteljska služba v Loki pri Zidanem mostu (1 r. š.) s 600 gld. in stan. do 20. jun. na kr. š. svet. Na Noriškem: Učiteljski službi v Ročinju (1 r. š.) inv Šempasu (1 r. š.) s 500 gld. in 120 gld. za stan; učiteljski službi v Pevmi (lr. š.) in Vipolžah (1 r. š.) s 400 gld. in 120 gld. za stan.; službo potovalnih učiteljev s 500 gld. in 60 gld. za stan. na šoli za Deskle-Gorenjo-polje, za Lo k v c-Voglarj i in za Banjšice-Verh; služba učiteljice s 400 gld. ali podučitelja s 300 gld. v Černičah. Prošnje za te službe se vlagajo pri kr. š. svetih do 30. junija t. 1. Učiteljski službi v Livku in Bovcu s 400 gld. in stanov, do 30. junija na kr. š. svote. — Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem. Na Štajerskem: G. Kocmut, (iz Puščavo), učitelj na Hajdini; g. Trohej (iz Frama), zač. učitelj v Slovenjgradcu. g. Baumgartn er, zač. učitelj v Puščavi; g. Plankor (iz Brezulj) je šel v Brunn pri Wies-u na nemškem Štajerji. -• Gospodična Hrašovic (poprej v Grafenstein-u na Koroškem) začasna podučitoljica v Ljutomeru; gospodična Ana Sclnv e nt-ner (iz Ljubljane) podučiteljica v Hrastniku. Gospodična Ema Toman je definitivna učiteljica v Ljutomeru. G. M. Ramšak, zač. poduč. v No-vicerkvi, je šel za zač. uč. k Št. Jungorti (konjiški okraj); g. A. Šmidi n g e r, pom. poduč. v Petrovče; g. A. Slemen s ek, pom. poduč. v Doborno; g. J. Bračič je postal def. poduč. v Vojniku; g. J. Rupnik, uč. v Turšnjah, okr. Velikovec (Kor.) pride septembra za uč. na novo šolo v Svetinje pri Colji (Štajaroc iz Šmarja). Podučiteljska služba se razpisuje na štirirazrednej naroducj šoli v Smarji z dohodki 480, oziroma provizorično s 360 gld. Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje po predstavljenej šolskej gospodski najdalje do 25. maja t. 1. vposlati krajnemu šolskemu svetu v Šmarji pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein.) Okrajni šolski svet v Šmarji 23. aprila 1875. Predsednik: Haas I. r. 2 podučiteljski službi 2-2 s letno plačo od 560 gld. se imajo na štirirazredni šoli v Ljutomeru definitivno namestiti. Prositelji, kteri so slovenskega ,yi nemškega jezika zmožni, naj do konca julija t 1. svoje prošnje vložijo. Okrajni šolski svet v Ljutomeru dnč 7. maja 1875. Predsednik: Gg. učitelje si dovoljujem opozoriti na svoje, lani izdane pregibljive ali premakljive čerke (80 ua številu), ki stanejo z navodom vred 2 fl. Priporočene so po deželnih dolskih svetih v Gradci, Celovcu in Teistu. Ivan Miklošič, učitofj vadnice v Mariboru. Prišla je na svitlo nova knjižica za slovenske učitelje in učence, namreč: „Mala fizika" za narodne ali ljudske šole v pogovorih. s' prof. Dr. Evgon Netoliczka. Posl. Ivan Lapajne. ^