Rekreacijski center
Zapis v tej rubriki o gradnji atletskih naprav za45. b^kansko atletsko prvenstvo na stadionu Ljubljane v *isKi fi vzbudil, vsaj kolikor je znano, različne ko-mentarje, kajti prenova stadiona je potekala zelo na hitro, naglica pa ni vselej dobra — vsaj tako pravi pregovor. .* seveda je šlo, kot smo takrat zapisali, tudi za zbirarije sr^dstev za prenovo stadiona, ki se je zares izka2al za sodobnega, o čemer priča tudi svetovni rekord Bolgarke Jordanke Donkove na sta-dionu Ljubljane v teku na 100 metrov z ovirami.
Stadion Ljubljane ima sedaj precej dnjgaeno po-dobo, takšno, kot sta si jo zamislila arhltekta Ronakj Tomažič in Goran Arh. »Pri projektiranju naju je vo-dila misel, da mora prostor v trikotniku med jeseni-ško in kamniško progo postati poleg atletskega sre-dišča tudi rekreacijski center širšega pomena za mesto, ne nazadnje tudi zaradi svoje tradicije,« je bila misel arhitektov ob otvoritvi prenovljenih naprav, ki pa še ne pomenijo celotne prenove stadiona.
Center namreč gradijo po fazah. Poleg že zgraje-nega pomožnega stadiona, glavnega stadiona s stojišči in glavno pokrito tribuno bo v nadaljevanju gradnje trbuna s pokritim tekališčem dobila še prizi-dek na severni strani. To bo atletska dvorana za skoke v višino in ob palici, na južni strani pa bodo zgradili administrativne prostore klubov. Zahodno od tribun je predvidena gradnja dvorane za tenis s tremi teniškimi igrišči in gostinskega lokala, ki bo kril potrebe vsega centra.
Zaradi kratkega roka gradnje so morali načrtovalci poiskati ustrezen koncept za projektiranje. Odločili so se za tako imenovani sistem težke montaže. Projek-tirali so približno40 različnih elementov, za celotno tribuno pa je bilo treba izdelati kar 1220 montažnih elementov za primarno in sekundarno nosilno kon-strukcijo. Najzahtevnejši del konstnjkcije je bilo 23 strešnih nosilcev, ki so jih zaradi njihove specifične oblike in dolžine 24 metrov morali zabetonirati na gradbišču samem.
Atletske naprave in spremljajoči objekti na pre-novljenem stadionu Ljubljane so s 45. balkanskimi atletskimi igrami preživeli svoj krst in dokazali svojo uporabnost. Sedaj je najpomembneje, da volja ne bo uplahnila in da bo stadion oziroma celotni center res urejen tako, kotjebilozamišljeno, kajtiletakobo center, katerega prenova je stala okrog 2 milijardi dinarjev, res lahko koristil svojemu namenu. To pa seveda še ne bo vse, kajti center bo treba tudi ustrezno vzdrževati, prav (ne)ustrezno vzdrževanje pa je (pre)često rakava rana številnih naših objek-tov. Pepričani smo, da se to s stadionom oziroma re-kreacijskim centrom Ljubljana ne bo zgodilo, kajtiče bi se, bi to pomenilo stran metanje denarja.