Lelo XIV
V.b.b.
Dunaj, dne 8. avgusta 1934
St. 32.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: „K0R0ŠKI SL0I/ENEC“. I /C J <-:■	7a linlitillll
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I / /j ^ mIw L £tQ |JUIIlll\U}
«,L° r, \ gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Trile kanclerji.
Dve leti po smrti misleca in državnika Seipla je padel v boju za ideal krščanske države njegov naslednik: dr. Engelbert Dollfuss. Kot mož iz najpreprostejše kmečke hiše, ljubeznivega značaja in odkrite besede je stal poleg prednika-znanstveni-ka. Ne toliko s silo svojih misli, le z iskrenostjo prepričanja in čistočo svojega značaja je pridobival prijatelje, kamor je dospel. Kaj čuda torej, če se je po krutem umoru tega ljubeznivega sinu iz kmečkega doma zablestela solza žalosti v očeh marsikaterega možakarja in ženice tudi iz našega naroda. Saj naš narod, sam dober in odkrit, ljubi dobre in odkrite duše. Pa malokdo je znal, da je bil kancler Dollfuss z velikim Seiplom tisti, ki je v trenutku, ko je tonila zadnja volja samostojne države v obupni samoprevari priključitve, z vsem idealizmom svoje duše znal zbuditi novo upanje in novo samozavest v avstrijskem ljudstvu. Le sluti se, s koliko notranjo doslednostjo je mali kancler nadaljeval delo prednika-duhovnika in s koliko notranjo gotovostjo je seznamil svoje ljudstvo s Seiplovo zamislijo preosnove njegovega družabnega, gospodarskega in političnega življenja. Nam državni in narodni voditelji niso orodje svoje samovolje, marveč sredstvo v rokah višje previdnosti in še zato zremo z občudovanjem na ta dva velika moža, ki sta stala na čelu svojega naroda v njegovih nejtežjih dneh, poklicana na to častno mesto po plemenitosti in lepoti svoje osebnosti.
Na grobu malega kanclerja je spregovoril njegov naslednik novi kancler dr. Kurt Schuschnigg besede: V ravni smeri naprej! Brez sicer tako značilnega boja za prvo mesto v državi je sledil, brez vsakega obotavljanja ga je pozdravila inozemska in avstrijska javnost. Takoj je sestavil svojo vlado in poklical v njo med drugimi znanega voditelja nižjeavstrijskih kmetov glavarja Reit-herja. Novega programa, novih vladnih smernic mu ni trebalo, šlo je le za zmožne sodelavce.
Novi voditelj naše države stoji pred veliko nalogo. Državi in ljudstvu je treba notranje umiritve, razbičane strasti naj se poležejo, politične in gospodarske sile enotno usmerijo. Ne toliko za obliko nove države gre le za red in mir v njej. Že ie dokazal novi kancler tozadevno svojo zmož-Uost, ko mu je uspelo urediti najkočljivejše vprašanje razmer na avstrijskih visokih šolah, ki so slejkoprej barometer javnega mnenja v narodu. Na tem vprašanju so se izjalovili vsi poizkusi njegovih prednikov.
Seve nedostaja vprašanju ureditve razmer na visokih šolah onega, ki najgloblje razjeda telo mlade države in je končno kal vsega nezadovoljstva: gospodarsko vprašanje. Le preveč se je zagrebel rak materializma v družine in poedinca, da vemo motriti vse dogajanje in namere okoli sebe z zgolj Gospodarskimi očmi. Zmotna bi bila misel, da je s sporazumom z Nemčijo storjeno vse za notranje Pomirjenje. Vedno spet bi glodal črv razdora in ^zadovoljstva, dokler se ne posreči doseči izboljšanje gospodarskih neprilik. So mnogi mnenja, da bi z gospodarskim sodelovanjem Avstrije z
J Nemčijo bila započeta tudi gospodarska konsolidacija, prezrejo pa velikanske gospodarske tež-i koče, v katerih se danes nahaja Nemčija sama. Nam, ki • hočemo zreti tudi na narodno in mednarodno življenje z očmi krščanskega človeka, preostaja le vera, da ga ni pomirjenja in tudi ne gospodarskega brez notranje, duševne preosnove. | Delo za notranjo preobrazbo ljudstva pa je naj-I težje in često najnehvaležnejše.
Z odkritim občudovanjem zremo na tri kancler-
je, katerih misel in vera v cilje ne ostane brez vpliva tudi na življenje našega slovenskega narodnega organizma na Koroškem. Kot resnični narodnjaki smemo trdno verovati, da se z njihovim delom krepi in jači tudi naše slovensko narodno telo. Da bi se tudi prihodnji razvoj oddolžil tako težko preizkušenemu narodu Slovencev na Koroškem za vsa trpljenja, ki jih je moral prenašati v dobi nemško-nacionalnega samodrštva, je naša želja v bodoče.	—ro.
Sreča v nesreči.
Ta naslov težko zapišemo, pa vendar nam sili v pero; težko, ko vidimo, kakšna nesreča je zadela našo državo in še posebej deželo, kjer je punt narodnih socialistov najdalje in najhuje divjal. Uspeh teh bojev je zelo žalosten:	priljubljeni
kancler ubit, toliko beguncev v Jugoslaviji, toliko v zaporih, toliko prizadetih družin in kar še pride, vse, vse to je žalostno in nikomur ne privoščimo. Vendar eno dobro stran je prinesel punt nam Slovencem in to imenujemo srečo v nesreči.
Kljub našim izjavam in kljub trajnim dokazom z našim življenjem in delovanjem smo bili in ostali vedno „iredenta“. Ta beseda je bila vedno trumf zadnji in najmočnejši izgovor, s kterim so Nemci zagovarjali svoje raznarodovalno početje proti nam. Kljub boljšemu spoznanju so nas dolžili celo pogajanj z narodnimi socialisti za odcepitev cone „A“ od Avstrije, trajno vzdrževali to trditev do zadnjih dogodkov, ko so točno vedeli, da ni bilo pogajanj. Vse to je rodila samo želja, da bi tako bilo in bi imeli spet za precej časa priročen izgovor, da gredo preko nas oz. proti nam. Slaba vest zavoljo neizvršenih dolžnosti do nas je rodila celo strahove črnih legij, ki da se že zbirajo onstran meje. Z mirno vestjo lahko dostavimo: najraje bi nekateri videli, da bi mi bili vsi člani takih legij. Tak je bil duh koroških Nemcev do nas zavednih Slovencev.
Zadnji dogodki pa so vse te domišljije zrušili vsaj pri tistih Nemcih, ki so si še ohranili čut pravičnosti. Ker so Nemci sami pisali, da so se vršila pogajanja z narodnimi socialisti v deželi in da so se pletle niti med Nemčijo in Jugoslavijo glede Avstrije sploh in glede slovenske Koroške posebej, so Nemci, ki so nas vedno imeli za iredento, m o-rali pričakovati, da se vsaj gotov del Slovencev v Podjuni pridruži vsta-š e m. In vstaši sami so hoteli to doseči pri Slovencih ob meji, ko so raztrosili vest, da so se njim pridružili Slovenci okoli Velikovca. A zavedni Slovenci smo ostali tako mirni, da je vsak lahko videl, da gledamo v nastalih bojih le žalosten prepir med brati in nič več. Veseli nas, da nismo čisto nič izvedeli o črnih legijah, ki bi vendar pri Pliberku in Labudu imele dovolj priložnosti, da se pridružijo vstašem, pa niso došle, ker so živele pač samo v domišljiji, a ne v resnici. Koroški zavedni Slovenci smo doprinesli' dokaz zrelosti, kakor ga boljše nismo mogli. Pokazali smo, da nam priznanje položaja, kakor ga je ustvarilo glasovanje, nikoli ni bila prazna beseda, ampak odkrita resnica iz višjih nravnih razlogov. In vse to kljub vsemu, da bi
imeli povoda dovolj dajati duška nezadovoljnosti s svojim kulturnim položajem. Dogodki sami so nam pomagali doprinesti neizpodbiten dokaz našega pravilnega zadržanja do države. Zaveden Slovenec je zvest državljan. Zvest na eni, pozna zvestobo tudi na drugi strani.
Dogodki pa so prinesli še drug dokaz, veleva-žen za one, ki vladajo nad nami. Ti naj si dobro ogledajo, kdo se je udeleževal na našem ozemlju bojev proti lastni državi, in potem naj izvajajo posledice. Na vse mogoče načine in z velikimi sredstvi se je med nami delalo na naroden odpad. Vsak narodni odpadnik je bil spoštovan, podpiralo se ga je, kazalo se ga je kot naprednjaka, ki prinaša kulturo, svetilnik, ki naj nam sveti, kam moramo hoditi. Vse naše šole so že od nekdaj središča te kulture, posebno zaslužni kulturonosci so uživali posebne podpore in ko ponemčevanje le ni šlo dovolj hitro naprej, so morali poklicati še pomočnike iz rajha, naseljevali so jih med nami, dajali podpore, da bi se utrdili. In sedaj?! — -Kje so bila središča narodnih socialistov na našem ozemlju, kje se je zbiralo orožje proti lastni državi, zakaj so se morale po končanih bojih zapreti šole in zakaj je večina rajhovskih naseljencev na našem ozemlju ali odsotna, ali zaprta ali v preiskavi? Kdo nosi krivdo, da je postalo toliko zapeljanih žrtev žalostnih dogodkov? Odgovori so tako znani, da jih ni treba navajati. Dogodki sami tako očino obsojajo ves sistem dosedanjega ponemčevanja, da nam ni treba več izgubljati besedi. Sreča v nesreči je, da se je tako očitno pokazala razlika, kdo je državi zvest in kdo ne. Zaveden Slovenec, ki je zaveden kljub zapostavljanju in trpljenju iz višjih nravnih vzrokov, zna biti zvest svoji državi, četudj biva ob meji države z maternim narodom. Narodni odpadnik pa postane tudi državni odpadnik kljub negovanju in podpiranju od strani države.
Ob teh dogodkih na Koroškem upamo, da bodo odgovorni krogi posneli nauk in prenehali z nemoralnim ponemčevanjem, ako so jim krščanska načela in državni interesi sveti. Upamo, da bo prenehal vpliv na sedanjo vlado od onih krogov, ki so dosedaj nosili zvonec ponemčevanja in ki se bojijo za svojo „gesunde nationale Bewegung“, vsled ktere so oddali največ pristašev narodnim socialistom, in želijo, da bi kmalu bilo vse pri starem redu. Probujeni kot smo, bomo imeli silno dober čut, ali odločilni krogi izvajajo posledice iz dogodkov ali ne.	c. P.
Po vstaji. Prej, kot je javnost pričakovala, je bila vstaja zadušena. Končna bilanca ni nezanimiva. Dokazano je bilo, da je prišel načrt za upor, orožje in denar iz Nemčije. V radiu izsiljena napoved o demisiji kanclerje Dollfussa in nastopu novega kanclerja Rintelena je bila poziv za splošni upor v vsej državi. Tudi je bila že sestavljena nova nacistična vladna lista, na njej seve znana Frauenfeld in Habicht. Najprej bi imeli vstaši zasesti Dunaj in njegove osrednje urade in nato priskočiti na pomoč upornikom v deželah. Načrt se je izjalovil že na Dunaju in kmalu tudi v deželah, med katerimi sta prvačili Koroška in Štajerska kot glavni gnezdi vstašev, vsled odločnega nastopa vladnih rednih in izrednih vojaških čet. Nad 2000 hitlerjancev je iz Koroške zbežalo v Jugoslavijo, ki jih je razorožila in poslala v posebna, nadzirana taborišča. Nadalje je bilo prijetih samo na Koroškem nad 2000 vstašev, ki pridejo pred sodnijo. Državni in deželni uradniki-uporniki izgubijo službe, nedoletnim vstašem bo odkazana kazen prisilnega dela, premoženje upornikov zaseže država v prilog osirotelim družinam, voditelji upornikov prideje pred preki sod. Morilca kanclerja Dollfussa sta bila kaznovana s smrtjo, ostale dunajske upornike čaka dolgoletni zapor. Glavni krivec vstaje bivši štajerski glavar in sedanji avstrijski poslanik v Rimu Rintelen je poizkusil samoumor, a bo ozdravljen postavljen pred posebno sodišče. Za izrednega poslanika Nemčije na Dunaju je imenovan von Papen, o katerem upajo, da doseže končni sporazum med obema nemškima državama.
Nova avstrijska vlada je sestavljena sledeče: Zvezni kancler je dosedanji justični minister doktor Kurt v. Schuschnigg in vodi hkrati še justič-no ministerstvo in ministerstvo za deželno obrambo. Vodja varnostnih čet je knez in vicekancler Štarhemberg, zunanji minister je Egon Berger-Waldenegg, generalni državni komisar in vodja notranje uprave je major Fey, socialno upravo in stanovsko ureditev države so poverili ministru Neustadter-Stiirmerju. Kanclerju so dodani v pomoč trije državni tajniki. — Vodja domovinske fronte v državi je po umrlem kanclerju postal knez Štarhemberg. — Policijski viceprezident dr. Skubl je imenovan za vrhovnega policijskega nadzornika.
Koroški Slovenci in hitlerjevci. Pod gornjim naslovom je prinesel ljubljanski ..Slovenec" poročilo iz Maribora, da je tja prispelo devet ubeglih Slovencev iz Koroške, ki so se udeležili hitlerjan-ske vstaje ter se borili z njimi okoli Pliberka. Po zlomu vstaje so pobegnili na Peco, se skrivali pet dni po skalovju in se nato v Mežici javili jugoslovanski oblasti. Trije so iz Globasnice in ostalih šest iz okolice Pliberka. Po poklicu so delavci, le eden sam je kmet iir-obrtnik obenem. Dodaja-
II	PODLISTEK	j
F. K- M e š k o :
Njiva.
m.
Dve hiši sta bili od tega pomladanskega dne domova velikega srčnega nemira; dve sosednji hiši, Korenova in Petkova.
Pri Korenu so govorili dan na dan o tem novem, neumljivem in groznem, ki je prišlo naglo kakor nepričakovana smrt nadnje: Še enkrat bi naj vračali pošteno vrnjeni dolg! Scod.vajset goldinarjev, pa pri takem siromaštvu! In ob Petrovi bolezni! Kje, za pet ran Kristusovih, naj vzamejo dva desetaka, en sam desetak? Kaj šele sto rajniš in čez! Saj še zdravil ne morejo kupiti, ker ga dostikrat ni božjega pri hiši. Prodati? Kaj? V hlevu je samo telička. Njih edino upanje. Ce ostane zdrava, pridejo sčasom spet do mleka, potrebnega v hiši kakor oči v glavi. Zdaj ga za deco in Petra kupujejo spodaj v vasi. Včasi morajo ostati po dva meseca na dolgu. Ni prijetno: a kako pomagati? — Kravo so prodali o novem letu. Ni bilo krme za dva repa. In dolga se je bilo treba enkrat vendar iznebiti. Težil je oba, Petra in Marijo, kakor bi jima ležala gora na srcih. Oddehnila sta si, ko sta se ga rešila. A zdaj — kako ga plačevati še enkrat? Kje je tu pravica? Ali je res že umrla in so jo v grob položili? Ali še živi stari Bog? Pa vse to mirno gleda in molči? Kako more?
In v nočeh sta govorila z Marijo o tem neverjetnem, v nočeh, kadar Peter ni mogel spati, ker ga je napadal kašelj kakor stekel pes in mu je grizel prsi im pljuča in mu trgal življenje iz njih.
mo, da je jasno, da ne gre pri tem nikakor za zavedne slovenske rojake, ker leti niso imeli nobenega opravka z uporom in uporniki, marveč za one izgubljene sinove slovenske matere, ki so s svojo narodnostjo prodali tudi svojo značajnost. Avstrijska vlada in javnost imata sedaj najboljšo priliko proučavanja sadov narodnega potujčevanja in dal Bog, da v bodoče znata ceniti narodno zvestobo tudi koroških Slovencev.
Hindenburg je umrl. Predsednik nemške države maršal Hindenburg je zaključil zadnjo svojo borbo. Vest o njegovi smrti je težko odjeknila v Nemčiji in vsem inozemstvu. Odšel je v času, ko se njegov narod vije v najtežjih krčih notranje borbe. Bil je simbol nemške skupnosti, njene nravne veličine in njene kulture. S svojim pogumom je vezal prošlost in sedanjost. Takoj po njegovi smrti so ministri sklenili, da naj postane začasni predsednik nemške države Adolf Hitler. Že je nanj prisegla vojska, dne 19. avgusta bo odločilo nemško ljudstvo končnoveljavno, ali hoče poveriti kanclerju Hitlerju tudi mesto državnega prezi-denta.
Samozavest malega naroda.
„Majhen je naš rod po številu. Ne razpolaga z bogastvi, nima vojske in ne kanonov, ne zgodovine slavnih bojev in ne ugodnega sedanjega položaja. A nekaj ima naš mali rod, za kar ga lahko zavidajo drugi, veliki narodi in česar mu ne more vzeti nihče na svetu: kremenite, Bogu in narodu vdane značaje, može-poštenjake, matere-svetnice in mladino, vso upapolno in svežo. Tega njegovega bogastva ne nadkrilijo bogastva in zakladi celega sveta, ne more njegove vrednosti razvrednotiti nobena inflacija in ne pokončati nobena revolucija. Takemu rodu je vdana njegova zemlja in mu nikdar ne odreka sadu njegovega dela, takemu rodu je vse trpljejnje stoletja le ena sama težka preizkušnja njegove trpežnosti, takemu rodu ne more biti zabranjena lepša bodočnost."
Besede so to, izgovorjene za vse one izmed nas, ki hočejo toniti v malodušju iz skrbi za sedanjost in iz brige za prihodnjost. V nas samih je ključ do rešitve vseh sodobnih vprašanj, ki nas težijo kot mora v temni noči. V nas samih je ključ do gospo- -darskega in socialnega ozdravljenja, v nas je končno tudi ključ do podviga vsega narodnega življenja.
Vi vsi, ki tonete v malodušju in in iščete rešitve drugod v zmotnih naziranjih fašizma ali komunizma, ali vam ni dovolj trpljenja in zatiranja v dosedanjem fašizmu in dovolj krutosti in muke v dosedanjem komunizmu? Slepci, ki vidite le
Z vsako nočjo je postajal pes ljutejši. Grizel je z zobmi, trgal s kremplji. A komaj se je nekoliko utrudil, malo popustil v svoji divjosti in besnosti, je že leglo Petru na prsi drugo breme, težka, boleča skrb: „Kaj bo?“
„Krivo priseči vendar ne more. Kristjan je. Tudi veruje, saj hodi v cerkev.11
Peier ie govoril tako z zrnučenim svojim gla som. da bi potolažil ženo. Gledal je dan na dan, kako trpi, kako je bolj in bolj preplašena in potrta. In govoril je, da bi potolažil in umiril lastno zbegano srce in bi zadušil plahi strah, ki se je vsak hip oglašal v srcu: „A če vendar priseže? Dandanašnji je na svetu vse mogoče."
Nemir tudi pri Petku, boleči nemir gladnega po-| hlepa.
Matije ni pekla vest. Vsa je že otopela ob neprestanem satanovem prigovarjanju:	vso je oglušila
pohlepnost s svojim glasnejšim in glasnejšim krikom po njivi. A strah: „Kaj pa, če ne dobim njive? Kaj, če mi plača? Ali bom denar oral? Na denarju tolkel grude? Na denarju sejal?" — ta strah ga je venomer begal, mu jemal mir podnevi, mu motil pokojno spanje ponoči. — ,.Pa bi kupil kje drugje!" — „Bi, ko bi prodajali njive kakor jajca ali vsaj kakor teleta. A kdo jo dà zlepa? In katera druga bi mi bila na roko kakor ta? To je vrgel Bog prav meni pred vrata."
Po dolgem nemiru in tuhtanju je sklenil:
„Dohtarja vzemem, advokata. Najboljšega v mestu. najbolj zvitega. Ta že naredi, .da bo v redu."
Res se je napravil in je šel v mesto k odvetniku,
I ki je že večkrat slišal o njem, da je izmed vseh | prekanjencev najbolj prekanjen. Seve tudi najbolj 1 denarja gladen, zato najdražji.
lastno gorje, a ne znati razbrati gorja svojih bratov drugod po svetu!
Vi, ki hočete zapustiti vrste Bogu in narodu zvestega ljudstva, ali ne vidite plačila za nezvestobo, ko tirajo danes razmere nezveste še v zločinstvo? Posluhnite prošnji svojih bratov, ki vas kličejo nazaj v krog ene družine!
V zvestobi do vzvišenih idealov je samozavest malega naroda, v tej zvestobi je jamstvo srečnejše bodočnosti.
Izjava.
Povodom seje sveta voditeljev Koroške Kmečke zveze, ki se je bavila z žalostnimi dogodki v državi, je zastopnik slovenskih kmetov g. Karl Miki podal sledečo izjavo:
Mi katoliški Slovenci na Koroškem, predvsem po meni zastopani kmetje se klanjamo v globoki žalosti in spoštovanju vekovitemu spominu kan-clerja-mučenika.
S ponosom in zadoščenjem izjavljamo, da se smemo šteti med njegove prve pristaše, da smo in bomo ohranili zvestobo živemu in mrtvemu kan-clerju-junaku.
Če so bili med žalostnimi postavami zadnjega j tedna tudi poedinci iz našega naroda, potem so bili to le tisti, ki so se že davno sami izključili iz našega naroda, ki jih je koroški liberalizem vprvo ponižal v brezznačajne izdajice lastnega naroda in jih sedaj še dalje ponižal v zločince.
Slovesno izjavljamo, da ostanemo Avstriji kanclerja zvesti še naprej in da hočemo z vsemi silami sodelovati na njeni izgraditvi.
| DOMAČE NOVICE j
Pliberk (PrinTcija, vstaja.) Začetkom julija je v tukajšnji farni cerkvi daroval prvo božjo službo novomašnik rojak čč. Jože Komar. Na predvečer so slavljenca s podoknico počastili libuški fantje pevci ter mu zapeli par ljubkih pozdravnih pesmi. Novomašnika je nagovoril v imenu fantov g-Lovro. Slavnosti naslednjega dne se je udeležila številna množica ljudstva pliberške okolice. Došlo je okoli 15 duhovnih sobratov, med njimi mil. prošt Benetek, dekan Kindlmann i. dr. Med prvo daritvijo so peli šolski otroci. Pri sledečem slavnostem I obedu se je znašla slavnostna družba v prijetnem razpoloženju okoli novomašnika. Presenetil je zbor slovenskih dijakov-srednješolcev s svojim ubranim petjem. Č. novomašniku želimo na bodočo trnjevo pot dušnega pastirja obilo blagoslova. — Na-cijska vstaja je bila nekam čudnega značaja. V četrtek 26. p. m. smo zaslišali streljanje pred
A naj bode! — Matija je bil za trdno odločen: i „Ne odneham in če gre bajta! Kaj pa hočem z njo,
! če ni njive pri njej? Sten ne morem jesti. In ali naj i se mučim vse dni do smrti pri tujih ljudeh?"
Odvetnik ga je sprejel silno prijazno. Pazno je poslušal vso zgodbo. Poslušal je ves suhi, skrbno | obriti obraz; poslušala so trdno sklenjena usta; pozorno so poslušale — se je zazdelo med pripovedovanjem parkrat Matiji — še oči, da bi gotovo ujele vsako besedo, ki bi morda ušla ušesom.
Na dolgo in na široko je razložil Matija vso zadevo. Ni pozabil povedati, kako srčno rad da bi živel v miru božjem. Nekajkrat je odločno poudaril svojo poštenost in kako dobrega srca da je. Vmes je vpletel nekaj bridkih opomb o Korenovi nehvaležnosti. Čisto naposled pa je omenil, tako po vrhu in mimogrede in kakor bi hotel sosedu navzlic temu, da je nevreden, vendar izkazati dobroto in mu vreči miloščino: „Če ne more plačati, bi vzel tudi njivo namesto denarja. Leži zame ravno prilično-Celo pridejal bi še kak desetak. Vem, da so potrebni."
Ne vé prav, ali se mu je samo zdelo, ali je bik* resnica, da je tedaj zaigral odvetniku okoli ust lahek, hipen smehljaj.
„Že naredimo, da bo prav, moj dragi. A založit' ^ morate sto kron. Ko pravdo dobite, bo šlo to tak° ; iz Korenovega. Dobite pa jo gotovo. Pravica ie očitno na Vaši strani."
Matija je segel v žep.
„Založim. A gospod dohtar morajo za gotovo tako narediti, da dobim njivo. Denarja ne moren1 jesti!" je dejal trdo, ko je jemal denar iz umazan6 denarnice. Mislil je: „Zdaj je najlepša prilika, da naravnost povem. Bog vé, ali bo še v drugo."
(Dalje sledi.) 1
orožniško postajo, kjer se je zbrala večja četa na- | cijev. Orožniki so se predali, nakar so naciji zasedli j važnejše postojanke, tako pošto, municijsko skladišče Heimatschutza v gradu L dr. Oster boj se je razvil za carinarnico pri kolodvoru. Nacijske čete so se rekrutirale iz komaj doraščenih fantov, ki orožja pač niso bili vajeni, a jim je goli slučaj izročil za trideset ur oblast črez mesto v roke.
V teh dneh je seve cvetelo i tihotapstvo. V petek ponoči je menda dvanajst iz zapora ubeglih članov Heimatschutza s pomočjo orožništva zopet upo-stavilo v mestu stari red. S tem je izginila tudi na cerkvnem stopu vihrajoča hitlerjanska zastava.
Št. Jakob v Rožu (Razno). Nemirni dogodki predzadnjega tedna so razburkali duhove tudi pri nas. Posebno vest o kanclerjevi smrti je presunila vsakogar, ki sta mu pri srcu red in mir. Teh pa je, lahko rečemo, dobri dve tretjini vse občine. Nacijske vstaje pri nas ni bilo, bržkone se je čakalo na izid izpopadov v Bačah in „Podhumom“, kjer je bila zbrana posebna četa, da zasede Rožek in se odtod polasti Št. Jakoba. Pa cela vstaja je nekam klaverno iztekla, prijeli so le par rogoviležev iz Podroščice. Čudno je dirnilo v pondeljek pri sv. maši zadušnici za pokojnim kanclerjem, ker se je ob tej priliki pogrešalo marsikoga, ki bi bil dolžan po službi i poslu, da zadosti tovrstni pietetni dolžnosti napram mertvemu avstrijskemu kanclerju. Zadušnice so se udeležili v veliki večini Slovenci, došla je tudi slovenska požarna bramba v uniformi. Istočasno je bila maša zadušnica tudi v Podro-ščici, kateri je poleg uradništva in orožništva prisostvovala velika množica ljudstva in tudi požarna bramba Podroščica. Jubilej slov. požarne brambe, ki je bil določen za 29. julija, je bil preložen na poznejši čas in Vam o njem še pravočasno poročamo, da ohranite zanj zanimanje še zanaprej. te.
Vernberg (Razno). V nedeljo, dne 22. p. m. smo imeli , v šentjurski fari na Strmcu lepo slovesnost. Vršilo se je blagoslavljanje 2 novih jeklenih zvonov, ki sta stala nad dvatisoč šilingov. Znesek je krit z darovi faranov, dobrotnikov in z raznimi zbirkami, ki jih je priredil odbor za nabavo zvonov. Dopoldne slavnostnega dne so darovali sv. maše č. šmarješki župnik Trabesinger, dekan iz Št. Jakoba F. Schenk in domači župnik. Pred blagoslavljanjem je bil tudi nemški nagovor, nakar so č. dekan blagoslovili zvonova ter zbrano množico nagovorili z dnevu primernimi besedami. Ob koncu so domači župnik izrekli zahvalo vsem, ki so z velikodušnimi darovi pripomogli k nabavi prepotrebnih božjih klicarjev. Farani pa se sedaj čutimo dolžne, da se iskreno zahvalimo' č. župniku za njihov izredni trud, nadalje cerkvenim ključarjem ter dobrotnikom gospodu in gospej Goričnik in gosp e j Emi Drabosnig, ki so darovali visoke zneske in si tudi pri sprejemu in blagoslovljanju zvonov stekli mnogo zaslug. — Kruta smrt kanclerja dr. Dollfussa je povzročila tudi pri nas veliko žalost. Povsod se ljudstvo zgraža nad zahrbtnim, nečloveškim umorom. Prvič so naši novi zvonovi zapeli v spomin velikemu pokojniku.
Bistrica v Rožu (Vstaja). Tudi pri nas so hitler-janski pristaši v dnevih vstaje poskusili svojo srečo. Kakih 50 mož se je združilo z namenom, da vkoraka proti Celovcu. V bližini glavnega mesta pa so trčili ob velike ovire, nakar sta jo voditelja gozdar Pšernik in lovec Schneeweiss popihala neznamo kam ter prepustila ovčice usodi. Po končanih nemirih je bil med drugimi aretiran tudi tovarniški ravnatelj' Johannsen, rodom Prus iz rajha, pri katerem' so našli mnogo nevarnega orožja in muni-cije. Želeti bi bilo, da bi oblast pri naslednji preiskavi dobro vedela razločevati med nahujskano delavsko množico in hujskači. — J ukajšnji socialisti so se v imenovanih dneh mirno zadržali, pač pričakujoč izid bojev.
Žitara ves !(Razno). Po preteku dveh let je naša vas spet enkrat oživela v dveh lepih porokah, ki sta bili v pondeljek 23. julija. Po cerkvenih obredih sta se poročni družbi združili v skupno ženitnino in jo obhajali pri Rutarju. Čevljarskemu mojstru Juriju Tacol se je zdelo predolgočasno samotno gospodarjenje in poklical je k sebi svojo izvoljenko Pepco in Velikovca. Jurjev korak je vzpodbudil še soseda Husovega Tineta. Nevetso je imel že izbrano pri pd. Primcu na Plaznici, kjer mu je pridna Mofcka obljubila, da mu pride gospodinjit. Mil. prošt iz Dobrle vesi so jim podelili zakrament sv. zakona. Svatovščina je bila vesela in želimo jim, da bi tako bilo tudi njihovo nadaljna življenje. — Dva dni po svatbi smo izvedeli pretresljivo vest, da je zlobna roka umorila avstrijskega kanclerja. Vsak dobromisleči človek se je ob tej vesti zgražal
nad zločinom, v vsej občini je vladala tiha žalost, j Takoj zvečer pa je bilo na Miklavčevem opazovati namigavanja in šepetanja in v četrtek pa burno I letanje sem in tja Ob 4. uri pop. je bilo vse pri- j pravljeno, ko je pridrvel v avtu zloglasni Rauter j z Reberce. Takoj so se pojavili še voditelji naših nacijev v trakovi in kljukastin križem ter orožjem v roki. Takoj so aretirali vodjo tukajšnjih članov Heimatschutza, mu grozili z ubojem in zaprli v ječo. Orožništvo so prisilili, naj se vda. Dva sta se ukazu podala, tretji in hkrati najmlajši pa je zbežal in s svojim begom rešil Miklavčevo pred naciji. Medtem ko so se nekateri bavili z orožniki, so drugi alarmirali Miklavčeve uslužbence, da so pustili delo in prijeli za orožje. Ker je dospela vest, da kapelski Heimatschutz prodira proti Reberci in da je treba Reberčanom takoj priskočiti na pomoč, se je posadka polastila avtobusa in prepeljala do Reberce. Prej ubegli orožnik pa je izrabil priliko in obvestil Heimatschutz v Dobrli vesi, ki je nato dospel s tovornim avtom na Miklavčevo. Previdno so prodirali k poslopjem ter zajeli voditelja in ga uklenili ter zaprli v ječo, kjer je b:l prej voditelj tukajšnjega Heimatschutza. Ostali so tam celo noč, zastražili še ostale važne postojanke in razkropili upornike, ki so bili na povratku. Vsi udeleženci upora, ki so se vrnili, so bili aretirani. Pri tem se | čudimo, da se je upor pri nas začel v kraju ali od j ljudi, kjer se je vedno povdarjala domovinska zvestoba, nam Slovencem pa očitala iredenta.
Bilčovs. (Tudi mi žalujemo.) Vest o umoru kanclerja dr. Dollfussa je potrla tudi nas. Z njim je izgubila naša država moža, ki jo je vodil z najboljšo voljo. Ta veliki mož tudi nam ni bil neznani, saj je bil eden onih državnikov, ki je imel smisel tudi ' za pravično rešitev spornih vprašanj med manjšinami in večinskim narodom. V nemško-nacionalni struji je našel svojega najostrejšega nasprotnika. Prišlo je celo do upora z orožjem. V nemirnih dneh so se naši ljudje mirno zadržali, toda od narodno-socialistične struje je bilo že nekaj fantov toliko zastrupljenih s protidržavno idejo, da so se dali zvabiti nekega večera, da zgrabijo orožje proti državi zvestim. Ti fantje so bili seve sami mladci in ko so videli resnico, so zbežali in se skrivaj vrnili domov. Zadržanje naših fantov in mož je do- ^ kazalo pravilnost našega dosedanjega stališča. Za rajnim kanclerjem je bila tudi maša zadušnica, pri kateri je pel naš pevski zbor. Naj živi s spominom nanj misel pravičnosti!
Loče nad Baškim jezerom. V noči po dunajskih dogodkih se je zbralo tudi pri nas okoli 35 nar. socialistov, da si po svoje uredijo državo in deželo. Privandrani Nemci in nekaj domačih postopačev se je oborožilo in krenilo v Bače, da razorožijo orožnike, kar se jim je čuda tudi posrečilo. Pobrali so municijo in orožje naložili na voz ter se odpeljali proti Brnci. Grede pa jih je ustavila pomožna policija in jih razpršila. Drugi dan so se potikali po gozdu, dokler jih ni prignala lakota iz skrivališč. Odpeljali so jih v Beljak. V pondeljek nato je bila maša-zadušnica za kanclerjem, kateri so prisostvovali šolarji, lepo število domačih in letoviščarji. — Število tujcev letos zaostaja predlanskemu in lanskemu, dasi je cenejše in udobnejše okrog Baškega in Dobniškega jezera.
Sveče (Mamice umirajo), Pretekli teden smo pokopali Polajnarco, ženo bivšega tovarniškega delavca. V celovški bolnici jo je nenadoma zadela srčna kap. Takoj nato pa je preminula pd. Adam'nja. Že dolgo je bolehala, sedaj pa jo je nebo rešilo trpljenja. Obema je zapel naš pevski zbor v slovo. Naj počivata v miru, ostalim naše sožalje!
Želinje (Smrt). Dne 17. julija smo ob veliki udeležbi pokopali Havžarjevega očeta iz Štriholč, ki so umrli vsled zastrupljenja krvi. Pridna žena je izdubila z njim vzglednega moža-gospodarja, nedo-rastli otročiči skrbbnega očeta, tukajšnja hranilnica pa svojega dolgoletnega tajnika. Trnjeva je bila ranjkega življenska pot. Pred vojno mu je umrla prva žena ter zapustila dvoje otrok, po izbruhu vojne pa je moral k vojakom. Otroke je izročil v oskrbo dobrotljivi Angeli I^oš. Posestvo je ostalo brez gospodarja, dokler se ni vrnil domov in se oženil z zavedno Pintarjevo Liziko. Kjub homoti-jam med in po vojni je rajni ostal zvest svoji veri in narodu. Cele tri mesece je pred smrtjo vdano prenašal hude bolečine. Bodi mu večni mir, ostalim iskreno naše sožalje!
Drobiž izza vstaje in drugo. Bivši dež. glavar Kernmaier je bil povodom vstaje aretiran in predan dež. sodniji. — Ravnatelj kmetijske in obrtne bolniške blagajne Burda je črtal iz seznama po-i godbenih zdravnikov sedem zdravnikov, ki so bi-
li soudeleženi na uporu. — Koroške ljudske šole so bile po ukazu dež. šolskega sveta z 31. julijem zaključene. J^ovod je med drugimi tudi nelojalno zadržanje večjega števila učiteljstva. — Skupno je padlo v deželi iz vrst vladnih rednih in pomožnih vojaških čet do 40 mož, v vsej državi pa nad 80. Števila žrtev upornikov se ne da dognati. — 22. julija so hitlerjanci položili bombo tudi v hišo inž. Schumyja, a ni eksplodirala. — Pri rajhov-skem posestniku Vogelitzu v Blatogradu so odkrili radio-oddajno postajo, ki je že druga te vrste v deželi. Posestnik je ubežal. — S 15. avgustom bodo izdane nove poštne znamke za 1, 3, 4, 5, 6, 8, 12, 20, 24, 25, 30, 35, 45, 60 in 64 grošev, za 1 in 2 šilinga. Znamke krasijo slike avstrijskih narodnih noš. — Strela je udarila v poslopje posestnika pd. Bauernjakla v Grebinju in napravila škode za 6000 šil. — Umrla je soproga dež. svetnika Fer-litscha v Blačah na Žili. — Koncem avgusta se vrši v Beogradu vseslovanski čebelarski shod, za katerega velja polovična vožnja po Jugoslaviji.
NAŠA PROSVETA
Na gore!
Menda se je res preveč teoretiziralo v dosedanjih prispevkih prosvetnega vestnika v našem listu. Dobra je jasnost ciljev in predpogoj vsakemu delu, a enako važno je, da vemo tudi za pota do njih. Dobro je, da vemo tudi za pota do duševno in telesno zdrave slovenske mladine.
Zato, fantje in dekleta naših dolin, vam kličemo danes: ven v prosto božjo naravo, na gore, na strme vrhe! Vse preveč jih pozabljamo te skalnate spomenike lepih slovenskih imen, te tisočletne priče naše slavne zgodovine. Nemo zro na nas male v dolini in še v molku nam govorijo modrost sveže, svete narave. Mi pa se vedno bolj izgubljamo v malenkostih časa in prostora, kot priklenjene so naše oči na nizko zemljo in ne najdejo več pogleda navzgor k vrhovom, blestečim se v soncu, naše noge niso več vajene gotovega, krepkega koraka in slabijo na širokih cestah in mehkih dolinskih poteh. Pa mi bi želeli v ognju izčiščenih duš, izklesanih besed, jeklenih teles. Narava sama jo nudi, pravo medicino, zdravilo proti otopelosti duha, nejasni misli, pomehkuženem telesu.
Gora! Oni kos matere zemlje je, ki ostaja še naprej deviško nedotaknjen in je zato tako poln kipečega zdravja za duha, srce in telo. Tako lepa je gora, da se njene lepote ne da popisati s suhimi besedami, le doživeti. Vsak vzljubi ta košček božjega stvarstva, kdor ga je doživel sredi kopajočega se morja sončnih žarkov ali kdor je spoznal divjino njegove narave sredi razbesnelih viharjev in švigajočih bliskov. Kot visoki kupi zakladov so gore, pokriti z zemljo in skalo in iz njih diha zdravje, ljubezen, vrlina. Kot natvorjeni kupi medicine proti malenkostnosti, razdraženosti in sovraštvu. Mehke in božajoče so gore v soncu kot materine roke, trde in neizprosne v neurju kot je neizprosna očetova beseda. A vedno dobre kot je dober naš vsakdanji kruh.
Tod, fantje in dekleta, bodi prvi kos najnovejše naše prosvete: našega športa! Kaj bi v poletnih prostih dneh zamirali v zaduhlih sobah? Peca, Obir, Stol. Golica, Jepa, Dobrač in še sto drugih vrhov bodijo v poletju naši prosvetni domovi, tod jeklenimo duha in telo!	•—ro.
Kmetijsko-gospodinjski tečaji. Društva, ki žele v jesenskih ali zimskih mesecih nuditi dekletom svojega okoliša gospodinjske izobrazbe potom kmetijsko-gospodinjskih tečajev S. K. S. Z., naj taisto javijo do konca meseca avgusta osrednji prosvetni pisarni. Odbor.	(Naša posveta.)
GOSPODARSKI VESTNIK |
Zanimive številke.
Štetje živine, poslopij in strojev v državi ima namen, da se ugotovi stanje narodnega premoženja in njegove spremembe v gotovi dobi. Dobljene številke so zanimive za vse one, katerim je poverjena oskrba za narodno gospodarjenje, zdravje, naseljevanje, in ne najzadnje za finančnega ministra, da iz njih razbere davčno moč prebivalstva. Zanimive pa so številke štetja tudi za kmeta, ki ima oči odprte za dogajanje okoli sebe. Kaj torej povedo kmetu številke zadnjega štetja dne 22. marca t. 1.?

Številke zadnjega štetja v marcu tekočega leta najprej povedo, da močno nazaduje število konj. Stroji izpodrivajo konje, mali izvoz v inozemstvo ovira konjerejce in domači trg ne nudi dovolj primerne cene. Težke konje močno izpodriva tovorni avto, ki se ga rabi že v najrazličnejše svrhe. Le kmetje v Burgenlandu imajo za 2000 konj več kot v letu 1923, ko je bilo zadnje štetje živine. Lahke ogrske konje kupujejo in jih oddajajo na dunajski trg.
Močno je v alpskih deželah nazadovala ovčjereja. Od 240.000 ovac leta 1923 je na Koroškem, Tirolskem, Solnograškem, Predarlskem in Burgen-landskem ostalo le še 117.000. Ostale je požrla velemestna industrija, ki poplavlja s svojimi agenti za ceno tovarniško blago že sleherno gorsko vas.
A tudi kmetje sami ne znaio več ceniti prednosti domačega blaga in se ga često sramujejo na ljubo — mestni robi. Pa se hudujejo, zakaj meščani ne kupujejo domače volne. Pač je v zadnjih dveh letih opažati poseben pokret za podvigo ovčjereje -v alpskih deželah in preudarneiši kmetje se je začenjajo spet oprijemati. Tako bodo kmalu v novi veliavi goveji živini nedostopni planinski pašniki, solidnost domačega blaga bo kmalu snet našla ce-niteljev v mestu. Pa kot vedno: na dobrem bodo le oni posestniki, ki bodo pravočasno zaznali za novo potrebo.
Število goveje živine se je zvišalo v navedenih netih deželah od 550.000 na 590.000. čemur je dalo novod pomnoženo število mlekarn in sirarn in ne najzadnje naraščajoča zahteva no domačem mleku in mlečnih izdelkih. ..Trinkt osterreichische Milch!“ je bila menda dobra reklama. Za skoroda 100 od- i stotkov — od 260.000 na 540.000 — je poskočilo število svinj. Vzroki podviga so znani, nekako tako je bilo kot pred leti nri lesu. Velik del podvojenega števila seve odnade na obrtna podietia za pi-tam'e svini, ki hh ie do vladne prepovedi lahko ustanavljal vsak, ki je imel le denar. Meni se. da bo v sledeči dobi število svinj snet nadalo in bo po desetih letih spet doseglo višino leta 1923.
Manj je v alpskih deželah tudi koz, kar je razumljivo v očigled nizki nakupni ceni goveje živine.
Za tri snedne koze imaš lahko že dobro molzno kravo. Tudi nizka cena za kravje mleko ie dala marsikateremu malemu posestniku povod, da je odprodal koze in si odslej kupuje raie kravje mleko. Poznavalci gospodarskega položaia in njegovega nadaljnega razvoja pa pravijo, da pridejo v gorah s časom koze zopet do nove veljave in da bo ta danes tako prezirana žival nekoč zopet ljuba in pogosta.
Kokoši je v navedenih deželah skoroda dva milijona, to je za pol milijona več kot pred desetimi leti. Kokošje farme se je pred leti sploh smatralo za najbolj dobičkanosno podjetje in v poletjih, ko so bila letovišča na deželi prenatrpana s tujci, je to bilo menda res. V bodoče se bo število spet omejilo na staro normalno višino.
Najrazveseljivejše dejstvo je, da se je podvojilo število čebelnih panjev, katerih štejejo letos v štirih deželah 140.000. Vedno rajši menda sega prebivalstvo v mestih po domači strdi in je razmerno mnogo konzumira. S pospešenim razvojem čebelarstva bo pomagano tudi domačemu sadjarstvu, katerega pomen ponekod še sploh ne poznajo in zato prepuščajo sadje zgolj naklonjenosti neba. Pa stari pregovor pravi: Pomagaj si sam tudi tod, in Bog ti bo pomagal.
O zasilni pomoči gorskim kmetom. Tozadevna preddela so najbolj napredovala na Koroškem, večina prošenj koroških posestnikov odn. najemnikov je že predložena osrednji komisiji na Dunaju. Precejšnje število jih je rešenih. Skupno se bo v podrobnejši razpravi sklepalo v 18.600 slučajih, za katere je na razpolago 15 milijonov šilingov. Tako pride povprečno na prosilca 700—900 šil. Prenakazitve na prosilčeve upnike se izvedejo šele, čim je dosežen sporazum z upniki glede popusta obrestne mere in obresti. Pri teh pogajanjih se je pokazalo, da so inozemski upniki v veliki večini nepopustljivi.
Naravna škoda in popust zemljiškega davka. Na
mnoga vprašanja glede popusta zemljiškega davka v slučajih naravne škode odgovarjamo: postava od 18. dec. 1932 predvideva za slučaje požara, poplave, toče, zmrzline in drugih naravnih nezgod,
ki se pripetijo brez posestnikove oz. najemnikove krivde, popust zemljiškega davka. Uničen pa mora biti vsaj četrti del naturalnega pridelka na eni parceli. V smislu te postave sta suša in moča naravni škodi le tedaj, če se pripetita v presledkih 10 let. Škodo je prijaviti tekom 14 dni pristojni davkariji ali okrajnemu kmetijskemu odboru potom posebnih, tam nahajajočih se formularjev. V prošnji je navesti vse podrobne okoliščine.
Velikovški trg začetkom avgusta. Pitani voli 90—1,00, vprežni 80—85, mladi 70—80, molzne krave 65—85, klavne 60—80, telice 70—80, žive svinje 60—70, plemenski prašiči 60—80,	ovce
50—60, koze 45—50, jajca 8—9, sirovo maslo
2.50— 3,60, stare kokoši 2,00—3,00, mlade 1,50— 2,50, pšenica 37, rž 27—28, oves 20, ječmen 18, koruza 21, ajda 18—20, krompir 10—12, apno
3.50—	4,50, brusnice 35 g za kg.
II RAZNE VESTI	j
Na dnu morja.
Šele v najnovejšem času raziskujejo skrivnosti morskega dnu. Pred sto leti so merili zgolj morsko globino in zamogli pri tem ugotoviti, da živi tudi v globinah morskih vodnih plasti nebroj večjih in manjših živalic. Pred štiridesetimi leti so zaznali za največjo morsko globino pri otokih Filipinih, ki znaša nad 100.000 metrov. Raziskovalci so pri tem tudi dognali, da pod 7000 metrov v vodi ni več živega bitja.
Živali, ki žive tisoče metrov pod morsko gladino, se hranijo z rastlinami, ki padajo s površja v globine. Zato imajo mnoge morskih živali na zgoraj obrnjene oči. Šele leta 1930 se je amerikanskemu raziskovalcu Beebe-ju posrečilo zgraditi zvonu podobno jekleno pripravo, s katero se je spustil v globino 500 metrov. Priprava je bila opremljena s posebnimi okni. Najprej je dognal, da v morski globini, kjer ni več sledu sončne ali dnevne svetlobe, nikakor ne vlada popolna tema. Spodnje vodne plasti razsvetljujejo milijoni malih bitij, ki izžarevajo iz sebe posebno svetlobo. Pač pa vlada v morju popolna tišina, ker ne zamore globin doseči noben zvok z zemeljske površine.
Živali v teh vodah so telesno zgrajene tako, da zamorejo prenašati velikansko težo vodne plasti nad seboj, ki znaša na tisoče kilogramov. Organi teh bitij so le malo podobni organom živali na zemlji. Zato tudi ni mogoče, da bi se živali morskih globin spravljalo na površino, ker jim izstopijo oči iz očesnih jam, plavalni mehurček se odtrga in razpoči.
Življenje podmorskih živali je prilagodeno razmeram, ki vladajo tisoče metrov pod morsko površino. Tako zamore riba-roparica Chiasmodon požreti plen, ki je sedem do osemkrat večji od njene normalne velikosti; to zamore le s pomočjo svojega gobca, ki se poljubno razteza, in želodca, ki res ne pozna nobene „meje“. Podmorske jegulje plavajo z odprtim žrelom in požrejo vse, kar jim pride na pot. Žrelo se odpira na široko, da bi imelo v njem prostora dvajset jeguljinih želodcev. Mnoge podmorske ribe imajo oči kakor na paličicah, da jih zamorejo obračati na vse strani. Druge zopet imajo plavuti, podobne pravim trnkom na vrvici, s katerim lovijo manjše živalice. Trnek pa se navadno še sveti in je tako dobra vaba za male podmorske radovedneže. Najbolj smešna žival v teh globinah je samica morskega vraga, na katere spodnji strani je priraščen mali samec, ki se sam sploh ne more gibati.
Skrivnosten je svet na dnu morja in še stoletja bodo pretekla, da ga bomo zamogli docela zreti in razumeti.
Znamenit tonfilni se obeta. Pod nadzorstvom Vatikana snemajo v Rimu pravkar tonfilm, ki predstavlja življenje, trpljenje in vstajenje Kristusovo. V tem tonfilmu sodeluje več tisoč o.seb. Poleg rimskega simfoničnega koncerta bodo spremljali dogodke tonfiima tudi znameniti pevci sikstin-ske kapele. Velik del tega filma bo sneman v Rimu, Španiji ni Palestini, in sicer v več evropskih jezikih.
Umestna kazen. Chikaški policijski nadzornik ! Gibbson dolgo ni mogel ukrotiti šoferjev, ki divjajo po ulicah kakor norci in povzročajo hude nesreče. Te dni je prišel na izvirno misel. Trije mladi šoferji so s svojimi vozili smrtno poškodovali tri osebe. Gibbson je šoferje kaznoval s tem, da so morali eno noč prebiti sami v mrtvašnici, kjer so počivala trupla povoženih oseb. Ko so se šoferji drugi dan vračali iz mrtvašnice, so izjavili sodniku, da bodo odslej napram peščem obzirni in pri vožnji previdnejši.
400.000 družin v stiski zaradi suše. Po poročilih iz Washingtona je suša napravila na polju strahovito škodo. Vlada jo je dala preceniti in je pri tem dognala, da je 400.000 družin zaradi suše zašlo v silno stisko. Po večini jim je suša uničila ves pridelek. Vlada namerava v njihovo pomoč izglasovati posebne zakone. Sklenila je tudi, da bo dala zgraditi velikanske rezervoarje za vodo, katerih •naj bi se prebivalci poslužili za slučaje nove suše.
Najvišja gora na svetu še vedno nedostopna. Iz Nemčije je pred meseci odpotovala posebna ekspedicija izbranih turistov in učenjakov, da se povzpne na najvišji vrh himalajskega pogorja. Vsa Nemčija je s ponosom spremljala napredovanje skupine himalajskih turistov ter je pričakovala, da bodo njeni uspehi povečali slavo nemških raziskovalcev. Turisti so dospeli do višine 7600 m in najdrznejši od njih so se podali še višje, a jih Ije zajel strahovit snežen vihar, ki jih je odrezal od glavnega tabora. Med njimi je bil tudi vodja ekspedicije Willi Merki, katerega smrt je navil radiogram v Nemčijo. Z njim vred sta mrtva še dva druga nemška raziskovalca, da ne omenjamo ubogih nosačev domačinov, ki so žalostno končali v skrivnostnih gorah Himalaje. Tako je ostal najvišji vrh na svetu še naprej nedotaknjen in nepoznan.
Divji mrjasci v Avstraliji. Pred 160 leti je ladja slavnega raziskovalca in popotnika Jamesa Cooka na obali Avstralije naletela na čer in se pri tem hudo poškodovala, da jo je moral Cook zapeljati v ustie neke reke, da jo popravi. Na ladji je imel za provnant svinje in ob tej oriliki jih ie spustil na prosto, da bi se napasle. Nekaj' svinj je ušlo v avstralski oravozd in jih niso mogli več najti. Svinje je bil Cook nalovil na nekem otoku in so bile napol divje. Niihova posebnost le bila, da so se silno hitro množile. V desetletjih je se ie iz pobeglih svini razvilo pleme naivečjih in naiboli divjih svinj, kar jih pozna živalstvo. Dva metra so do'ge in meter visoke ter imajo 20 cm dolge čekane, ki so ostri kakor britev. Svinje so si osvojile cele pokraiine in noustošile farme in naselbine. Iztrebile so vse tam živeče gozdne sesalce in tudi mnogo ljudi ie našlo smrt pod ostrimi čekani teh zverin. S časom so postale orava nadloga in vlada ie postavila poseben urad za oreaniziranie lovsk'lh pohodov na to zverjad. Mnoei lovci še danes dobro žive od pobijanja svinj, mnogi pa so našlf smrt ood ostrimi čekani diviih meriascev. Tako bo traialo še dolgo vrsto let, da bo prenehala ta nadloga.
Pevci novičarii. Prebivalci Mehike ne berejo časnikov in časopisov. Tam se ie razpaslo poklicno prenevarne vseh novic, ki jih mi izvemo iz dnevnikov. tednikov in časopisov. Tam hodijo pevci od vasi do vasi in nadomeščajo dnevnike ter obveščalo prebivalstvo o vseh tekočih novicah. Prepe-vaioč o katastrofah in zločinih, o političnih dogodkih. o gospodarskih in finančnih zadevah hodiio od kraka do kraja. Ko se oglasi tak pevec v vas1!', leti navkun vse staro in mlado, da izve, kaj je novega na širnem 'svetu.
Godba še miši „pana“. V Koprivni pri Bthaču
živi seljak Štikovac, ki je znan kot čarovnik, ki ponoči na debelo pokončava miši. Gospodarji ga v te svrhe najemajo in plačujejo. Ponoči se seljak zapre v poslopje, kjer gospodarijo miši in zjutraj jih je cel kup pobitih okoli čarodeja. Fantje so hoteli odkriti skrivnost njegove čarovnije in so se nekoč skrili v poslopje, kjer je bil tudi seljak naročen. Ponoči ,so slišali samo droben piskajoč glasek, s katerimi je čarodej vabil miši iz lukenj in jih pobijal. Zjutraj je bilo okoli njega ubitih nad 100 „eksemplarov“.
Proda se srednje posestvo, obsegajoče 20 oralov zemljišča, ležeče ob cesti, gospodarska in stanovanjsko poslopje v dobrem stanju. — Več pove Hranilnica in posojilnica v Dobrli vasi, p. Ebern-dorf.	77
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinko v s ky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lido v»
tiskarna Ant. Machàt in družba Dunaj, V., Margaretenplatz 7.