25. ¡anuar 1990 • številka 4 • leta XLI¥ • cena 7 dlnarlev
Ozna
je bila
prepozna
Max Adolf Westn, lastnik to-
varne emajlirane posode, je bil
takoj po vojni obsojen na 15 let
zapora in prisilnega dela. S po-
močjo svojih nekdanjih delav-
cev pa je uspel pobegniti v Av-
strijo, Zgodbo o ryegovem po-
begu in sojenju ljudem, ki so
organizirali pobeg, objavlja No-
vi tednik na 12. in 13. strani ter
v prihodnji številki.
Z Mustangom
v novo kvaliteto,
Evropo in svet
Krvava
drama
Teharij
v feljtonu Romana Leljaka pričenjamo
objav^ati eno nsgbolj pretresljivih pri-
čevanj zapornika v taborišču Tehaije,
človeka, ki je preživel lastno usmrtitev.
Stran 12.
Drama triletnega
samorastnika
Potem, ko triletnega dečka Hermana po pobegu od doma kar 17 ur ni
bilo nazaj, je oče dogodek le prijavil milici. Ta ga je ob pomoči kr^anov
in planincev našla v dobrih štirih urah. Malček je v gozdu, obut le v eno
copato, preživel mrzlo in zapisati upamo tudi nsgdaljšo noč v svojem
življenju. Stran 9.
Aduli v rokavu
1тадо celjski komunisti toliko adutov v roka-
vu, da si lahko privoščijo »poslovne skrivno-
sti« v, skor^da si upamo zapisati, neposlov-
nih pripravah na spomladanske volitve, se
Novi tednik sprašuje na 3 strani.
Bolezen nima počitnic
Medtem ko naši šolaiji preživljsgo prve počitniške dni v popolnem brezdelju, je na svojem udarni-
škem pohodu bolezen, ki pač ne pozna počitnic. Te dni je obiskala marsikaterega počitnikaija in ga
spravila za bolniške stene. »Narobe svet je to,« nam je, ko smo bili pri njih na obisku, zaupal šolar, ki
je tako srčno čakal počitnic. »Potem pa ti jo zagode najprej zima, zd^ še bolezen in le kdo naj to
razume!«	Foto: EDI MASNEC
Človek
tisočerili
srajc
Za baržunasto zaveso Talij inega hrama
v Slovenskem ljudskem gledališču bije
srce igralca Boruta Alujeviča, ki že četr-
to leto sedi tudi na direktorskem stolč-
ku hiše gledališkega blišča. »Biti igralec
je najlepši poklic na svetu,« pravi, »a ga
ne bi želel nikomur priporočiti. Tudi
lastnemu sinu ne, čeprav me njegova
mladostniška pot močno spominja na
mojo.« V reportaži na 7. strani odgrinja-
mo košček njegove duše in srca.
2. STRAN - 25. JANUAR 1990
DOGODKI
Naložhica v bodočo oblast
Predvolilni dogovor ceUske oblasti In politiko
Marsikaj so se skušali prejšnji to-
rek dogovoriti predstavniki celjskih
zvez in skupščine občine, najbolj po-
membno pa je morda le, da so vsaj
delno obnovili zaupanje, ki so ga bile
opozicijske zveze deležne lani ob
ustanavljanju. Župan Tone Zimšek je
tako posebej poudaril, da je v pred-
vodilnem obdobju nujno natančno
določiti nasproti^oče si interese med
opozicijo, oblastjo in ostalo politiko
ter doseči dogovor, ki bo vsaj delno
zadovoljeval vse.
Nekaj nezaupanja sta namreč vnesla
ob koncu leta na hitro sprejet odlok
o volilnih enotah v občini in potrditev
občinske volilne komisije, v kateri ni
predstavnika opozicije. Celjski Demos
se ob tem zavzema za eno volilno eno-
to za volitve v družbenopolitični zbor
skupščine, odlok pa določa tri. Že o se-
stavi občinske volilne komisije pa
opozicija ni enotna. Del hoče imeti
v komisiji predstavnika (imena jima še
do danes ni uspelo predlagati), del pa
bi se zadovoljil kar z (z zakonom omo-
gočenim) opazovalcem v njej. Zato so
se prejšnji teden dogovorili, da pred-
sedstvo skupščine prouči možnosti za
spremembno volilnega odloka in do-
polnitev volilne komisije, seveda pa bi
bilo to mogoče izvesti šele na nasled-
njem zasedanju občinske skupščine,
ki bo šele meseca marca.
Največ različnih mnenj paje prejšnji
teden sprožil predlog izvršnega sveta,
da nekako iz občinskega proračuna do
volitev financirajo nove zveze, ki se
bodo pojavljale na volitvah. V občini
Celje naj bi namreč do aprila dobile po
12 tisoč dinarjev, kar je Silvester Dre-
venšek označil kot simboličen znesek,
ki ne bo nikogar zadovoljil. Zato bo
izvršni vet ponovno proučil možnosti,
da zvezam zagotovijo več denaija za
predvolilno dejavnost.
Po sedaj doseženem dogovoru, naj
bi vse zveze, ki namerava o sodelovati
na volitvah, občinski volilni komisiji
dostavile ustrezne izjave v katerih bi
potrdile, da so njihove organizacije re-
gistrirane na nivoju republike in imajo
vsega več kot 500 članov, v občini pa
več kot 30 članov. S tem bi bile upravi-
čene do 12 tisoč dinaijev iz občinskega
proračuna.
BRANE PIANO
Slavko Pezdir, predsednik celjske
Socialistične zveze, je menil, da je
¡ahteva Demosa po volitvah list po-
sameznih zvez v DPZ občine v na-
iprotju z veljavno zakonodajo. Po
ijegovem je natančno predpisano, da
>е lahko volijo v DPZ le posamezniki
ili posamezne liste kandidatov.
Bolje naj bi občinska politika, že
znana in nova, s skupščino občine so-
delovala pri snovanju odloka o pri-
stojnosti zborov skupščine, volitvah
občinskih funkcionarjev in določitvi
mandatarja za sestavo novega izvrš-
nega sveta. Občinska komisija bo vse
predloge v zvezi s tem sprejemala do
konca meseca marca.
»Volilna«
tednik In radio
Danes opoldne bo v Ce-
lju pogovor uredništva No-
vega tednika in Radia Celje
s predstavniki vseh politič-
nih organizacij in zvez
s Celjskega ter predstavni-
ki volilnih komisij in izvrš-
nih svetov osmih občin.
Uredništvo jih bo seznanilo
z zasnovo obveščanja v No-
vem tedniku in Radiu Celje
o vseh predvolilnih dogai a-
ryih, znotrgj katere bodo
kandidatom, strankam in
posameznim programom
ponudili tudi enako odmer-
jen prostor in čas za pred-
stavljanje.
BP
V Ceilu vode ne primanjifuie
še vedno problem njena kakovost
v celjski občini v teh
dneh ni težav pri oskrbi
s pitno vodo, kot to ugotav-
ljajo v nekaterih drugih ob-
činah na Celjskem. Tako iz
vitanjskega kot medloške-
ga vira priteče dovolj vode,
še vedno pa je glavni pro-
blem kakovosti medloških
virov. Koncentracije nitra-
tov dosegajo od 14 v omrež-
ju do 17 miligramov v vod-
njakih.
Po podatkih celjske Ko-
munale je oskrba z vodo
v celjski občini zaenkrat nor-
malna. Zavod za socialno
medicino in higieno, ki
spremlja manjše lokalne vi-
re, pa tudi nima podatkov
o tem, da bi imeli kje težave
z oskrbo. V Celju pa je še
vedno problematična kako-
vost medloške vode, čeprav
so zaradi zadostnih količin
izklopili tiste vodnjake, kjer
koncentracije nitratov prese-
gajo 20 miligramov. V Ko-
munali so se že lotili kratko-
ročnih ukrepov sanacije, ki
so jih na zadnjem zasedanju
podprli tudi delegati občin-
ske skupščine. Gre za pre-
usmeritev čim večjih količin
vode iz Medloga do indu-
strijskih porabnikov in vode
iz Vitanja do stanovanjskih
območij, ter za redčenje vo-
de v vodarni Medlog. Na La-
vi in Ostrožnem naj bi z me-
šanjem vode v omrežju že
dosegli nekoliko manjše
koncentracije nitratov, med-
tem ko na Otoku še ni rezul-
tatov. Za redčenje nitratov
v vodarni pa so zgradili del
novega cevovoda od vodar-
ne do Joštovega mlina, med-
tem ko manjka del med Čo-
povo in vodarno, za katerega
urejajo dokumentacijo. Po
programu naj bi do sredine
leta dokončali vse načrtova-
ne prevezave. Med srednje-
ročnimi ukrepi pa ¿e vedno
načrtujejo infiltracijo Savi-
nje v podtalnico. Zavod za
socialno medicino in higieno
je za oceno o ustreznosti Sa-
vinje za infiltracijo v Medlo-
gu opravil analize in rezultati
bodo znani v teh dneh. Ven-
dar pa že nekaj časa izražajo
dvom v takšno rešitev in si-
cer na osnovi dosedanjih
analiz Savinje in njenega
onesnaževanja.	TC
Z odlokoma predsednika Skupščine SRB so bile
razpisane splošne volitve delegatov skupščin
družbenopolitičnih skupnosti ter volitve
Predsedstva SR Slovenije.
Volitve bodo:
8. aprila:
-	predsednik Predsedstva SRS
-	člani Predsedstva SRS
-	Zbor občin Skupščine SRS
-	Družbenopolitični zbor Skupščine SRS
12. april:
-	volitve v zbore združenega dela vseh skupščin
družbenopolitičnih skupnosti
22. aprila:
-	2. krog volitev v Zbor občin Skupščine SRS
-	2. krog volitev predsednika Predsedstva SRS
-	volitve v Zbore KS in družbenopolitične zbore
občinskih skupščin
Volitve v zvezni zbor Skupščine SFRJ bodo predvi-
doma 22. aprila 1990, vendar bo točen datum znan
z razpisom predsednika Skupščine SFRJ v mesecu
februarju.
Postopek volitev vsebuje naslednje faze:
1.	Predlaganje kandidatov do 7. 2. 1990 za zbore
Skupščine SRS oz. do 13. 2.1990 za zbore občinske
skupščine.
Predpisane obrazce za predloge kandidatur (pred-
log kandidature in izjava kandidata, da soglaša
s kandidaturo) lahko občani in njihove organizacije
dobijo na sedežu občinske volilne komisije (Skup-
ščine občine Celje, Trg svobode 9), kjer se predlogi
kandidatur tudi vložijo.
2.	Določanje kandidatur na zborih volilcev bo v času
od 20. 2. do 3. 3. 1990.
3.	Vzporedno s tem poteka v času od razpisa volitev
do 17. 3. 1990 (za družbenopolitične zbore pa do 11.
3.	1990) nova oblika kandidiranja in sicer s podpiso-
vanjem. Natančnejše informacije o tem lahko dobijo
občani na sedežu občinske volilne komisije, kjer so
na razpolago tudi za to predpisani obrazci (ravno
tako tudi v kadrovskih službah OZD - za zbore zdru-
ženega dela).
4.	Politične organizacije, ki so registrirane v skladu
z zakonom o političnem združevanju lahko določijo
liste kandidatov za družbenopolitični zbor in sicer na
način, določen s pravili te organizacije. Rok za dolo-
čitev list kandidatov je 11. 3.1990, ko jih je potrebno
posredovati predsedniku občinske konference
SZDL.
Volilni imeniki bodo, kot običajno razgrnjeni na se-
dežu krajevnih skupnosti, o čemer vas bomo še
obvestili.
Občinska volilna komisija
Krvava rana TehariJ danes
Danes popoldan ob sedemnajstih bo v organizaciji
celjske ZSMS ter Novega tednika in Radia Celje v сеЦ-
skem Narodnem domu predstavitev dveh knjig, trilo-
gije Vetrinje-Tehaije-Rog in Krvava rana Teharij.
Predstavitev, ki je prva v seriji, ki se bodo zvrstile po
Sloveniji, bo vodil avtor Krvave rane Teharij, Roman
Leljak, ki je na pogovor povabil tudi nekatere znane
Slovence, med njimi Spomenko Hribar, ki bo uvodni-
čarka na predstavitvi knjig.
BP
Iz poraza v poraz
V petek se je v Titovem Veleryu sestalo okoli dvajset mladih
izmed tridesetih, ki so dosedaj v tej občini podpisali pristopne
izjave k slovenski ZSMS. Dogovorili so se za nekatera temeljna
načela svojega delovaiya v občini in v osemnajstih točkah opre-
delili svoje cilje. V kratkem jih bodo še dopolnili in veijetno
s tem nastopili tudi v predvolilnih bojih v občini Velenje. Tudi
velenjski mladinci so za svoje geslo izbrali stavek Iz poraza
v poraz - do končne zmage.
BP
Z malem nižla partilska članarina
v zvezi komunistov naj bi
maja, takoj po volitvah, zni-
žali partijsko članarino.
Ugotavljajo namreč, da je
v zadnjem času kar precej-
šen osip članstva tudi zara-
di previsoke članarine.
Trenutno je najnižja partij-
ska članarina le desetino od-
stotka (velja za tiste iz prve
dohodkovne skupine, ki me-
sečno prejemajo do 102 di-
naija), glavnina komunistov
pa vendarle plačuje mesečno
2,5 odstotka svojega osebne-
ga dohodka (deveta dohod-
kovna skupina, ki zajema
komuniste z nad 1.427,10 di-
naiji dohodka). Članarino
naj bi z majem znižali na od-
stotek, dotlej pa v ZK potre-
bujejo več denarja tudi za
priprave na volitve. Veliko
osnovnih organizacij komu-
nistov članarino v zadnjem
času neredno plačuje, kar le
še otežuje finančno stanje
partije. V občinskih komite-
jih so doslej že racionalizirali
svoje poslovanje - v Celju za
približno polovico - ob
zmanjševanju zaposlovanja
profesionalnih delavcev pa
razmišlj£yo tudi o drugih
oblikah varčevanja. Med
drugim so se komunisti od-
ločili, da bodo oddajali v na-
jem prostore, ki jih nujno ne
potrebujejo.
IS
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Prednost bralcev NT
Bralci Novega tednika so bili med redkimi v Jugoslaviji,
ki so lahko slutili, da bo kongres ZKJ, kot smo bili napo-
vedali v prejšnji številki, v dveh polčasih. Uresničila se je
tudi druga domneva, da bomo delegati ZKS prisiljeni
predčasno oditi s kongresa.
Od kopice predlogov, ki so jih slovenski komunisti pri-
pravili za 14. izredni kongres, je bil sprejet le eden, ki ga
lahko štejemo za zgodovinskega, saj bo vodstvo ZKJ pred-
lagalo skupščini SFRJ, da iz nove ustave izloči vodilno
vlogo zveze komunistov. Vse druge predloge so na kon-
gresu zavrnili. Res pa je, da so jih morali največ poslušati
prav Slovenci, ki so ohranili mirne živče vsemu navkljub
in niso prve bojne črte zapustili že drugi dan polovičnega
kongresa, na kar so pomislili nekateri najbolj radikalni
predstavniki ZKS. Nič bolje se ni godilo Ivu Družicu iz ZK
Hrvaške, pa tudi o nekaterih predstavikih ZK BiH, ki so
bili reformsko usmerjeni, se ni govorilo dobro.
Sicer pa se bodo naši bralci kaj kmalu lahko odločali,
kam se bodo vpisali, če se bodo hoteh, s^ pobudniki
novih zamisli veijetno ne bodo obupali, čeravno so jih
pravoverni komunisti preglasovali na kongresu.
Poglejmo, k^ so predlagali
•	Zveza zvez zveze komunistov Jugoslavije (predlaga-
telj Janez Kocijančič, ZK Slovenije),
•	Socialdemokratska partija Jugoslavije (dr. Branko
Horvat, ZK Hrvaške),
•	Demokratična politična partija Jugoslavije (Svetomir
Škarič,- ZKH),
•	Socialistična stranka Jugoslavije (dr. Gojko Stanič,
ZK Slovenije),
•	Socialistična partija Jugoslavije in Komunistična
partija Jugoslavije (Desimir Medjedović, ZK BiH).
Kar lepa izbira, mar ne?
V prvem polčasu kongresa pa sploh niso razpravljali
o državni komunistični partiji, ki jo je v centru Sava
zastopal predsednik predsedstva SR Srbije Slobodan
Miloševič (s podporo »poštenih komunistov« iz satelitskih
provinc Vojvodine in Kosova in iz sestrske Črne gore);
državna partija - v цјепет imenu je sredi komunistov
»oče srbskega naroda Slobodan Miloševič« - je predlagala
nadaljevanje kongresa brez Slovencev; to bitko je izgu-
bila, je pa bila očitno ustanovljena že prej in o njej kot
novosti niso razprav^ćili na kongresu.
Tokrat smo izbrali nekaj poslastic iz razprav na kon-
gresu, ki jih zaradi poplave besed v Beogradu poročevalci
s 14. izrednega kongresa niso mogli posredovati svojim
bralcev:
Niti peden] države!
ZORAN TODOROVIĆ: Z dejanjem, ko je prekinila
odnose z državljani SR Srbije, se je Slovenija postavila
v položaj, daje prekinila komunikacijo, kije nujna v jugo-
slovanskem prostoru.
SPASOJE ĐAKOVIĆ: Ko sem poslušal Milana Kučana,
se mi je utrgalo. Še zmeraj sem, ne glede na moja leta in
partijski staž, pod partijsko obremenitvijo, da je funkci-
onar pameten, da ga je treba spoštovati in da réizmisli, kaj
bo povedal. Mi pa danes poslušamo, da funkcionaiji ZKJ
v SR Sloveniji govore tako, da razbijajo Jugoslavijo. Sicer
pa vsak lahko gre iz Jugoslavije, toda s seboj ne bo mogel
odnesti niti pedenj države.
TAHIR HASANOVIĆ: Kako je mogoče, da se na
mitingu v Sloveniji zbero albanski nacionalisti, ki jih
varuje jugoslovanska milica, medtem ko vzklikajo geslo
Kosovo republika; isti dan na drugem kraju, v prištinskem
naselju Sunčani breg pa so enote združenega odreda
milice streljale v ljudi, ki so vzklikali isto geslo, pred tem
pa so streljali na enote združenega odreda? Kakšna pravna
država je to, če jo z dejstvi in političnimi dogodki rušijo
v Ljubljani?
MUNIR DUSHI: Na univerzi v Prištini je bilo 39 izklju-
čenih učiteljev, ki bodo zaradi tega morali zapustiti tudi
delovna mesta. To je kršenje človekovih pravic.
MILADIN IVANOVIĆ DUSHIJU: Očitno Dushiju ni
jasno, kaj je idejnopolitična diferenciacija na Kosovu. To
je morda zaradi tega, ker je ušel diferenciaciji že leta 1981,
ko bi morali s takimi ljudmi razčistiti v ZK.
DUSHI IVANOVIĆU: Morali bi torej kaznovati tiste, ki
so me jeseni leta 1981 izvolili za rektoija prištinske uni-
verze ...
>»Slovenci mi pllujelo v dušo«
ĐORĐE NEDELJKOVIĆ: V gostilni v centru Sava sem
ekspresno kavo plačal toliko, kot dobim kot kmet za šest
litrov mleka; za kozarec soka pa sem moral plačati celo
toliko, kot dobim za 15 litrov mleka.
VLAJKO JOVIĆ: Blokada ni posledica prepovedi
mitinga v Ljubljani. To je reakcija na dolgotrajne žalitve iz
Slovenije na račun Juga. Kdo lahko kupuje blago od
tistega, ki mu pljuje v dušo, ki ga ponižuje? Nam se ni
treba olepševati z Murinimi oblekami in dišaviti z Zlatoro-
govimi izdelki, če nas nekdo nenehno maže in blati.
MIHAJLO MILOJEVIĆ: Gospodarstvo SR Srbije od
osvoboditve do danes ni ostalo dolžno niti enemu delu
države niti enemu delu gospodarstva naših republik.
V Srbijo nismo preselili nobene proizvodnje niti nobene
tovćirniške hale s stroji. So pa deli države, v katere so
prispeli in tovarniške hale in stroji in ljudje.
JANEZ ROŠKER MILOJEVIĆU: Samo štirim občinam
na Dolenjskem dolgujejo srbska podjetja 1,2 milijarde
mark ali 9,4 miljarde Markovičevih konvertibilnih di-
naijev.
DRAGO BUĆINIĆ ROŠKERJU: Ko bodo izginili Can-
kaijevi domovi, ko se bodo nehali prepovedi, da bi trpeči
ljudje izpovedali svojo resnico, bo konec tudi ekonomskih
blokad. Vse dotld pa ni treba, da prenehajo.
JOŽE KORINS^EK BUČINIĆU: Take in podobne raz-
prave zavajajo delegate kongresa. Tudi ni res, daje Slove-
nija blokirala spremembe ustave in je proti njim. Dejstvo
je, da smo v Sloveniji za spremembe ustave, imamo pa
pripombe na to, na kakšen način naj bi jih uresničili.
Med temi prepiri v centru Sava pa se je nekaj živil in
izdelkov v Jugoslaviji celo pocenilo!
dogodki
25. JANUAR 1990 - STRAN 3
Socialisti S komunisti ali brez njih
Predsedstvo celjske Socialistične
zveze je sprejelo sklep, da bodo do
jesenske volilne seje v organih občin-
ske konference le tisti člani, ki niso
v vodstvu katere druge politične or-
ganizacije. Ti naj bi podpisali pri-
stopno i^avo, s katero bodo potrdili
svojo pripravljenost za aktivno delo
v Socialistični zvezi. 5. februarja bo-
do delegati programske konference
sprejemali predlog o zožitvi organov
in oblikovali dokončno besedilo pro-
grama.
S temi spremembami so se tudi
v Celju prilagodili novi organiziranosti
Socialistične zveze, ki hoče biti samo-
stojna politična stranka. Zato se je
v predsedstvu celjske organizacije ob
predlogu o zožitvi organov konference
razvila živahna razprava o tem, ali naj
člani Zveze komunistov še vedno osta-
nejo tudi člani Socialistične zveze.
Slavko Pezdir je menil, da je za orga-
nizacijo v tem času pomembno, ali čla-
ni sprejemajo цјеп program. Ker gre
za prehodno obdobje, ne bi bilo smi-
selno vnaprej izključiti vseh članov
Zveze komunistov. Volilni rezultati pa
bodo po njegovem vplivah na dokonč-
no oblikovanje slovenskega politične-
ga prostora. Viki Kranjc je ob tem
opozoril, da je bilo v organih Sociali-
stične zveze do nedavnega 90 odstot-
kov komunistov in da letos ne bi stro-
go razmejevali članstva. V prihodnje
pa lahko po njegovem pride do združi-
tve obeh strank v eno. Temu je naspro-
toval Teo Bizjak, ki je menil, da je
govorenje o vmesnem obdobju kon-
formizem vodstva, ki ne ve, кцј bi po-
čelo v novih razmerah. Če se je SZ
oblikovala kot stranka, potem mora
tako tudi ravnati in se na novo ustano-
viti s pridobivanjem članstva, je menil
Biqak. Volilci sicer ne bodo verjeli, da
se je SZ res otresla vodilne vloge ZK.
Po Bizjakovem mnenju ne gre pri te za
antikomunizem, pač pa za obhkovanje
pozicij nove stranke in za definiranje
programa, ki пад izhcOa iz socialistične
tradicije.
Nekateri razpravljalci so podprli
Bizjaka in menili, da bi bil takšen na-
čin najbolj pošten, večina paje opozo-
rila, da bi razpustitev sedanje organi-
zacije in ponovna organiziranost na
novih osnovah pomenila precejšnjo iz-
gubo časa v pripravah na volitve, kjer
SZ že tako zamuja. Zato so sprejeli
sklep, da bodo 5. februara sklicali pro-
gramsko konferenco, kjer bodo sode-
lovali delegati iz kriuevnih konferenc,
družbenih organizacij in društev in ki
bodo sprejemali program organizacije
skupaj s predlogom o skrčeni sestavi
organov konference.
Predsedstvo celjske SZ je sprejelo
tudi predlog programa, ki je po oceni
večine članov dovolj privlačen za ob-
čane Celja.
T.CVIRN
Po poplavah
še suša
Suša v šentjurski obči-
ni, ki se je začela v no-
vembru, se od takrat
stopnjuje.
Dež v prejšnjem tednu
je imel le kratkotrajni uči-
nek. Težave imajo v vseh
króyevnih skupnostih
šentjurske občine, z izje-
mo šentjurskega Centra
in Loke pri Žusmu.
Dež v prejšnjem tednu
je na kmetijskih površi-
nah pripomogel k mini-
malni količini vode, ki jo
v tem času potrebujejo,
zlasti za pšenične posev-
ke. Za konec tedna so
ostali brez vode tudi kra-
jani v zgornjem delu Ka-
lobja, ki se oskrbujejo iz
lokalnega vodovoda.
V šentjurski občini ogro-
ža suša predvsem 66 go-
spodinjstev v odročnejših
vaseh, v urbanih naseljih
pa težav nimajo.
BRANE JERANKO
Za enakopravnost državljanov
¥ Celju ustanovili sekcijo Zveze za ohranitev enakopravnosti
Prejšnji teden smo v Ce-
lju dobili še eno podružnico
novoustanovljenih politič-
nih strank - gre za Sekcijo
Zveze za ohranitev enako-
pravnosti državljanov celj-
skega območja, ki ji predse-
duje Fikret Imamovič.
Osnove političnega pro-
grama Zveze, ki je bila za vso
državo ustanovljena lanske-
ga novembra v Ljubljani, so
boj za ohranitev Jugoslavije,
zagotovitev pravne države,
svobodo združevanja ne gle-
de na narodnostno ali versko
pripadnost ter uveljavitev
človeka pri delitvi, pred-
vsem pa v nadziraryu obla-
sti. Čeprav Zvezo še vedno
večina pojmuje kot politično
organizacijo v Sloveniji žive-
čih Neslovencev, temu ni ta-
ko, je menil predsednik Dra-
giša Marojevič. Pri tem je
omenil desetino članstva, ki
je slovenske narodnosti, ter
zavzemanje članov za ohra-
nitev enakopravnosti držav-
ljanov. Državljani Jugoslavi-
je morajo biti enakopravni
ne glede na to, kakšne na-
rodnosti so in kje živijo.
V Sloveniji živeče Nesloven-
ce boli, da niso udeleženi
v oblastnih organih, želijo
ohra^ati svojo kulturno sa-
mobitnost, a pri tem ne mi-
slijo na uveljavljanje kakrš-
nekoli subkulture. Člani
Zveze se zavzemajo za moč-
no federacijo, séO le to zago-
tavlja tudi močno Jugosla-
vijo.
V svojem delu se bodo bo-
rili proti vsem ozko usmerje-
nim nacionalnim progra-
mom, pa naj gre za programe
slovenskega Rupla s somi-
šljeniki, hrvaškega Tudžma-
na ali srbskega Draškoviča.
Zveza za ohranitev enako-
pravnosti državljanov bo so-
delovala na spomladanskih
volitvah, svojo dejavnost
s političnim programom so
člani v celoti institucionalizi-
rali, S£Û menijo, da se le tako
lahko borijo zoper politični
monopol, ki ga im^o komu-
nisti, in zoper odcepitvene
težnje v Sloveniji (pri tem
отепјгуо Demos).
Ker financiranje delovanja
Zveze za ohranitev enako-
pravnosti državljanov, s tem-
pa tudi vseh njenih sekcij, še
ni urejeno, so se člani na
ustanovni skupščini dogovo-
rili, da bodo sprva delovali
predvsem sami, z agit-pro-
povsko metodo, že za junij
ali juhj pa načrtujejo svoj
kongres.
IVANA STAMEJČIČ
NOVO! ^
24-402
je nova telefonska šte-
vilka v oglasnem od-
delku Novega tednika,
na katero lahko odslej
naročite mali oglas, od-
date obvestilo ter dobi-
te vse informacije o na-
ročnini.
Dan prosvetnih delavcev
v vehki dvorani kina Union bo jutri, v petek 26. januarja
slovesnost ob dnevu prosvetnih delavcev. Na srečanju bo
spregovoril predsednik ZSMS Jože Školjč, najzaslužnejšim
prosvetnim delavcem pa bodo podelili državna odlikovanja,
priznanja občinske izobraževalne skupnosti in Roševa pri-
znanja. Zbrani bodo prisluhnili recitalu pesmi Jurija Vodov-
nika, svoj praznik pa zaključili s prijateljskim srečanjem
v domu JLA.
IS
Delavci v TIM nezadovollnl
Minuli četrtek so delavci
obrata ÉSOT v Tim Laško
prekinili delo zaradi nezado-
voljstva z izplačanimi oseb-
nimi dohodki. Delavci so na-
mreč pričakovali za petdeset
odstotkov višje, pričakova-
nja pa se niso izpolnila.
Direktor Tima, Drago Ko-
šak, je delavcem na izred-
nem zboru pojasnil, da je bi-
lo petdeset odstotno poviša-
nje predvideno za bruto ma-
so osebnih dohodkov, brez
vseh odbitkov, kamor sodijo
tudi prispevne stopnje, ki so
se z novim letom v občini
Laško precej povišale. Prišlo
pa je tudi do nekaj individu-
alnih napak na izplačilnih li-
stih. Te, po besedah Draga
Košaka, izvirajo iz računalni-
ške obdelave osebnih do-
hodkov, ki so jo v Timu
uvedli pred kratkim. Oblju-
bil je, da bodo napake od-
stranili, delavci pa da ne bo-
do oškodovani. Potem so se
delavci Esota vrnili na delo.
N.G.
ZSMS »odpravlja« socializem
ZSMS vstopa v predvolilni
boj in se postopoma prebija
iz (navideznega?) spanja.
Najprej so ZSMS-jevci po-
skočili ob transformaciji
SZDL v stranko, nato so se
zavzeli, da se iz SRS in SFRJ
črta naziv socialistična, v po-
sameznih občinah pa bodo
občinske konference poskr-
bele za predvolilni image
z akcijami, ki naj bi jim pri-
nesle naklonjenost volilcev.
Celjska ZSMS si ga med
drugim gradi tudi s pripravo
javnih predstavitev knjig, ki
so izšle v zadnjem času in ki
posegajo s tematiko v pol-
preteklo zgodovino. Tako so
se vključili tudi v pripravo
današnje javne predstavitve
Leljakove knjige in trilogije
» Vetrinj e-Teharj e-Rog «.
»Osnovni razlog za pripra-
vo takšnih predstavitev je,
da se vsaj po vremenu sodeč,
zima končuje. Naša zverina,
ki spi med smrečjem, takšna
je tudi možna interpretacija
kratice ZSMS, se je prebudi-
la in pričenja aktivnosti, ki
so bolj ali manj posvečene
volitvam. Pri tem upošteva-
mo, da smo občinska konfe-
renca, da živimo v regiji in
v geografsko nekoliko ome-
jenem prostoru, zato mora-
mo akcije usmerjati v to po-
dročje,« je dejal predsednik
celjske ZSMS Robert
Polner.
N.G.
KOMENTIRAMO
Aduti v rokavu
Ervin Hladnik-Milharčičje
Tía Kongresu ZKJ rekel, da
nima srca, da bi pisal o parti-
ji, o zvezi komunistov, ki leži
na tleh. Spodßj podpisana pa
kot novinarka in komunist-
ka nimam vesti, da bi mol-
čala.
Zabolelo me je, kako se
moja stranka tukaj v Celju
pripravlja na volitve. Še do
pred tedna trdno odločena,
komu bom dala svoj glas,
sem zdaj v veliki dilemi. Ko-
munistom, ki imajo poslov-
ne skrivnosti, ki - vse tako
kaže - mislijo igrati z aduti
v rokavu, skoraj ne morem
več zaupati. Negotovost bo
prešla le, če mi kdo zagotovi,
da je šlo za nesporazum. Pa
še potem bo ostal grenak pri-
okus o nepolitični kulturi
predstavnika politične orga-
nizacije, ki ima dolgoletno
tradicijo.
Gre za sejo občinskega ko-
miteja zveze komunistov Ce-
lje iz prejšnjega tedna.
V uredništvu sistematično
spremljamo delovanje vseh
političnih organizacij v pri-
pravah na volitve, pravza-
prav nas je kar strah, da ne bi
česa prezrli in nam posamez-
niki ne bi očitali pristransko-
sti. Zatorej velja, smo se od-
ločili, prisluhniti tudi čla-
nom občinskega komiteja
ZK, ki so v četrtek popoldne
razpravljali prav o tem. Če bi
bila seja zaprta za novinarje,
če bi se vodilni celjski komu-
nisti želeli pogovarjati o »po-
slovnih skrivnostih« - potlej,
vs^j upam, da nisem prezah-
tevna, bi mi moral sekretar
OK ZK Celje Željko Cigler to
jasno povedati še preden je
v svoje poročilo o pripravah
na voUtve začel vpletati »po-
slovne skrivnosti«. Novinarji
imamo svoj kodeks, v večji
ali manjši meri obvladamo
pravila obnašanja pri svojem
delu in trdim, da sekretarja
»svoje stranke« še nikoh ni-
sem prevarala v tem, kaj je
zrelo za objavo.
Mislim, da komunisti ne bi
smeli imeti »poslovnih
skrivnosti« v pripravah na
volitve, da bi si morali priza-
devati za vsak glas na spo-
mladanskih volitvah - vse-
kakor pa kot poslovno skriv-
nost ne bi smeli ohranjati se-
stava komisije za politični
marketing in stike z javnost-
jo. Koga, za božjo voljo, bom
denimo povabila v oddajo
našega radia, da predstavi
program in stališče komuni-
stov v Celju, če še njegovega
imena ne smem izvedeti?
Mogoče pa bo javno o po-
slovnih skrivnostih sprego-
voril sam Željko Cigler? Na
dinozavra s plakata sama ne
računam, bojim pa se, da se
je v Celju le uspel v koga
skriti, pa tega še sam ne ve.
Tolaži me le to, da se je
tudi večina članov občinske-
ga komiteja spraševala za
kakšne poslovne skrivnosti
je šlo prejšnji četrtek.
IVANA STAMEJČIČ
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianović
Razkol ¥ ZKJ nI presenetil
Jugoslovanski Zvezi komunistov seje »posrečilo« tisto,
kar sije doslej lahko le želela: njen kongres je kot »dogo-
dek« odjeknil po vsem svetu (bolj na primer, kot vrh
neuvrščenih v Beogradu). Resda je ironija usode poskr-
bela, da je bil to njen morda zadnji kongres, zanesljivo pa
mejnik, po katerem ZKJ ne bo nikoli več takšna, kot je
bila. Razkol v ZKJ ni presenetljiv in ne nepričakovan,
sodijo v odmevih zapovrstjo zahodni mediji (vzhodnoe-
vropski so bih v poročanju bolj skopi). Odhod delegatov
slovenske ZK s kongresa je po sodbi večine komentator-
jev le logična posledica že obstoječih velikih razlik, ki so
se na kongresu pokazale v vseh razsežnostih.
Kongres in dognanja v zvezi z njim so zlasti odjeknila
v sosednjih državah, kar je razumljivo. Po oceni komenta-
torja avstrijske radiotelevizije je slovenska delegacija
zapustila kongres, ker je žarijo reformski proces v ZKJ
prepočasen, njeni predlogi pa so bih zapovrstjo zavriyeni.
Zvezna jugoslovanska partija bo po vsej verjetnosti storila
vse, da bi čim kasneje prišlo do uradnega razcepa, vendar
je do razdora že prišlo, meni isti komentator in dodaja, da
se bo slovenska partíja v začetku februarja verjetno odlo-
čala o svojem preimenovanju v stranko demokratične
obnove in o programu za prve svobodne volitve. V drugih
avstrijskih komentarjih je zaslediti tudi sodbe, da se zaradi
različnih ravni demokratizacije v republikah in tendenc
k razcepu partije veča možnost za razpad multinacionalne
jugoslovanske države.
Tudi v Italiji ne тг^ка zloslutnih sodb v zvezi z usodo
Jugoslavije. Milanski Giornale je zapisal, da v Beogradu že
marsikdo šteje odhod Slovencev s kongresa za uvod
k odcepitvi Slovenije od Jugoslavije, in navaja tudi gro-
zeča opozorila vojaških delegatov, da bodo »znah prepre-
čiti razpad Jugoslavije«. Dopisnik sicer pripisuje sklepu
o opustitvi vodilne vloge ZKJ velik pomen (to izpostav-
ljajo tudi v odmevih drugod), vendar naveza mnenja, da
gre v tej obliki le za »lahek oblaček, ki ne predvideva ne
terminov, ne oblik takega zasuka«.
Nekoliko drugače ubrane komentarje je bilo zaslediti
v zahodnonemških medijih. Tako komentator ugledne
radijske mreže Deutschlandfunk meni, naj bi Slovenci
zdaj v partiji že uveljavih federativno strukturo, četudi
formalna potrditev tega dejstva še kasni. Tudi napovedani
sprejem novçga imena slovenske partije naj bi dal ZKJ
nove politične in ideološke temelje. Komentator sklepa,
da je jugoslovanska politična in državna prihodnost v kon-
federativni ureditvi, kar pa po njegovi sodbi ne pomeni
razpada Jugoslavije, temveč prej mučen začetek ЬоЦ
demokratične jugoslovanske poti v Evropo in k novim
političnim spoznanjem. »Bistremu Markoviču« pa naj bi
šla zasluga za to, da se bo po tem debaklu partije politično
življenje v Jugoslaviji nadaljevalo v duhu reform.
VolaškI udarec Sovjetski zvezi
Potem ko so se spopadi med Armenci evropskega izvora
in krščanske vere in Azerbajdžanci azijskega izvora in
islamske vere dodobra razvneli, je v Вакцји, prestolnici
Azerbajdžanske zvezne republike, posredovala vojska
Rdeče armade in za hip utišala strasti in prekinila spo-
pade, toda dolgoročna rešitev to zagotovo ne more biti. Ne
gre zgolj 2a dejstvo, da je med posredovanjem padlo več
kot tisoč žrtev, če je verjeti neuradnim virom, ki so večkrat
dosti bolj zanesljivi kot uradni podatki Moskve, ampak
predvsem za že mnogokrat dokazano dejstvo, da nasipe
rodi nasilje. Zato lahko rečemo, da je bil poseg vojske
v Bakuju tudi udarec Sovjetski zvezi. Če smo lahko rekli,
da Jugoslavija po kongresu zvezne patije ni več takšna
država, kakršna je bila pred to zgodovinsko sejo, potem si
lahko privoščimo tudi trditev, da SZ po posegu v Bakuju
ne bo več takšna država, kakršna je bila do trenutka, koje
Kremlj sklenil poseči v Zakavkazju.
Nedvomno je bilo treba preprečiti nadaljnje pobijanje
Armencev, ki niso bih kos številčno močnejšim in dosti
bolj fanatičnim mushmanom (povsod, tudi v Gorskem
Karabahu, kjer so Armenci v večini, je prihajalo do spopa-
dov, najhujši pa so biU na področjih, kjer je to prebivalstvo
mešano z Azerbajdžanci, kot denimo v prikaspijskem
mestu Sumgaitu ali v prestolnici Bakicu). Toda poseg je
prišel prepozno: pred dvemi leti, ko seje vse skupaj začelo
v Stepanakertu, prestolnici avtonomne pokretne Gorski
Karabah, je še bilo mogoče zadevo rešiti na miren način.
Toda v teh 24 mesecih se je sovraštvo, ki ga »posebno
stanje« ni moglo umiriti (teror namreč rodi teror), zgolj
stopnjevalo. Islamski fundamentalizem je končno smel
dvigniti glavo, ki mu jo je Moskva tiščala v pesek vseh 70
let socialistične Rusije. In ko so muslimani, ki se posebej
odlikujejo z naravnim prirastkom (v šestih zveznih repu-
blikah na jugu ZSSRjihje še leta 1959 živelo približno 25
milijonov, danes pa jih je vsaj 56 milijonov), smeli dvigniti
glavo (končno so jim dovohli graditi džamije, katerih je
bilo leta 1917 samo v Azerbajdžanu 2000, dandanašriji pa
jih v vseh 6 omenjenih republikah ni tohko. Koran so
dovolili razpečevati šele lani, a tudi v omejenih količinah,
da ne naštevamo naprej), so prišla na dan prav vsa
nasprotja, ki jih je komunistični ideološki pokrov toliko
časa prikrival.
K Sovjetski zvezi nasilno priključeni deli nekdanjega
azijskega ozemlja so torej začeli zahtevati samostojnost in
avtonomijo. Ker je seveda niso dobili (nikoh je niso smeU
niti zahtevati), so začeli delovati na tiho, z nataliteto. Tako
so v nekaj desetletjih popolnoma izrinili Armence iz avto-
nomne republike Nahičevan v sestavu zvezne republike
Azerbajdžan (leta 1917 je bilo tam Armencev 51 odstotkov,
danes pa jih je le 2 odstotka), dokaj razredčili pa so tudi
njihove vrste v Gorskem Karabahu. Ko seje začela pere-
strojka, so začeli zelo glasno zahtevati avtonomijo, razgla-
sili so celo popolno suverenost Azerbajdžana nad svojim
ozemljem in iz dolgoletnega sovraštva in zatiranja začeli
s tega ozemlja preganjati tudi Armence. Ko je Moskva
posredovala z vojsko, so se zahteve po odcepitvi zgolj
stopnjevale (odcepitev je razglasil že Nahičevan) in miru
ne bo vse dotlej, dokler te avtonomije muslimani ne
dobijo. Moskva se tega je zaveda, čeprav je njeno edino
orožje še vedno vojska, a prišel bo čas, ko bodo potrebni
tudi bo^ radikalni politični prijemi (v smeri samostojnosti
republik). Sicer pa je podobnost zakavkaškega položaja
s položajem na Kosovu neverjetno velika, zato si lahko
zaplet in razplet precej lažje oslikate.
4. STRAN - 25. JANUAR 1990
GOSPODARSTVO
Beograjske
banke ni več
Beogr^ske banke tako
rekoč ni več. Konec lan-
skega leta so namreč na
ustanovnem zboru takrat
št Beograjske banke-te-
meljne banke Ljubljana,
ki so se ga udeležili skoraj
vsi delničarji, sprejeli
sklep, da se banka odslej
imenuje Komercialna in
hipotekama banka d.d.
Ljubljana.
Dane Senič, direktor te
banke v Žalcu pravi, da bo-
do odslej kapital kot tržno
blago plasirali tistemu, ki
bo ponudil n^ bolj še pogo-
je, da bo kreditno sposoben
in da bo naložba varna. Ena
izmed značilnosti bo hipo-
tečni način poslovanja, saj
bo možna hipoteka na pre-
mičnine, nepremičnine in
vrednostno blago kot so
denimo zlato in dragi kam-
ni. Ko bodo predpisi spre-
menjeni, bodo začeli dode-
ljevati posojila tako podjet-
jem kot zasebnikom in to
na osnovi zavarovanja s hi-
poteko. Doslej je banka
opravljala hipotečna zava-
rovanja le pri kreditih za
stanovanjsko izgradnjo,
medtem ko teh zavarovanj
niso uporabljali pri krediti-
ranju drobnega gospodar-
stva in podjetij. Ena izmed
novosti je tudi ta, da bo lah-
ko banka v novih pogojih
gospodarjenja ustanavljala
podjetja kot so na primer
finančne organizacije, hi-
poteke ter uvozna in izvoz-
na zastopstva. Kot samo-
stojna finančna organizaci-
ja in delniška družba bo
imela velika pooblastila za
devizno poslovarye. Gre to-
rej za novo banko, ki s tisto
v Beogradu nima več nič
skupnega, bodo pa določe-
ne posle za KBH banko se-
veda opravljale tudi Beo-
grajska, Ljubljanska in Za-
grebška banka.
JANEZ VEDENIK
Gorenje Eko - še vedno kritično
Elektrokovinarski	opremi
(EKO) iz Titovega Velenja, podjet-
ju koncema Gorenje je 650 zapo-
slenimi, še vedno grozi stečaj. Že
skoraj dva meseca imajo namreč
blokiran žiro račun in če zaplete-
nega položaja ne bodo rešili v krat-
kem, lahko, tako kot določa zakon,
sledi stečaj podjetja. Kljub temu
so v Eku optimisti, saj računajo na
pomoč Gorenja.
PoloŽEO v Eku se je zaostril že 10.
januarja, ko v podjetju niso mogli
izplačati osebnih dohodkov. Delav-
cem so na zboru pojasnili položaj in
jim obljubili, tako kot v primeru
blokade določa zakon, vsaj z^am-
čene osebne dohodke, ki so jih ko-
nec prejšnjega tedna s težavo le iz-
plačali.
Stavke v Eku sicer ni bilo, delav-
ce pa je na zboru zanimalo, zakaj je
prišlo do tako kritičnega stanja. Po-
stavljali so tudi nekatere zahteve,
od tega, da naj bi vsem zaposlenim
izplačali enake, zajamčene osebne
dohodke, do tega, da пго se ugotovi,
koliko je k skrajno resnemu položa-
ju prispevalo dejstvo, da je EKO
v času, ko se je priključil Gorenju,
prepustil Gorenju proizvodnjo
strešnih oken in tudi orodjarstvo,
sam pa v zameno ni dobil novih
programov.
Odgovoru na to vprašanje se
v Eku izogibajo, ker analiz, ki bi to
lahko potrdile, nimajo. Prav tako
poudarjajo, da sanacija Gorenja
EKO, ki pa traja od uvedbe ukrepa
družbenega varstva pred tremi leti,
posebej programska, še ni končana.
Ali bo stvari sed^ mogoče rešiti
v kratkem času, ko jih prej ni bilo
mogoče v daljšem časovnem ob-
dobju? Tudi v primeru, da bi kupci
v kratkem vrnili EKU 14 milijonov
dinaijev, ki mu jih dolgujejo, to
vprašanje ostaja odprto.
V podjetju so kljub temu optimi-
sti. Jože Rehar, od prejšnjega tedna
novi predsednik sindikata meni, da
jim bodo pomagali v Gorenju, po-
moč pa pričakujejo tudi od širše
družbene skupnosti. Podobnega
mnenja je tudi Bojan Kugonič,
predsednik delavskega sveta, ki je
sicer tudi mnenja, daje bila priklju-
čitev k Gorenju ena zadnjih napak,
ki so jo štorih v Eku. Iz Gorenja
pričakuje svež kapital in tudi pro-
grame. Optimizem jim vliva tudi
novoletna poslanica direktoija kon-
cema Hermana Rigelnika.
V Eku so torej optimisti, čeprav
prejšnji teden tega optimizma še ni-
so mogU graditi na konkretnem,
temveč zgolj na željah. Zagotovo bo
v Eku potreben globlji rez v glomaz-
no režijo, ki je povrhu vsega še ne-.
učinkovita. Tako velik aparat, ki
bdi nad preprostim fizičnim delom
delavca, ima redkokatera firma na
širšem celjskem območju.
RADO PANTELIČ
Preizkušajo zaupanje v banko
LB SB Celje gre ¥ ponovno Iztiajo delnic
Gospodarska rast, var-
nost, likvidnost, donosnost,
to je le nekaj najpomemb-
nejših ciljev poslovanja
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje delniške druž-
be, so poudarili na konstitu-
tivni seji njenega izvršilne-
ga odobra prejšnji teden,
kjer so podprli ambicije po-
slovodnih delavcev banke,
ki želijo, da bi postala celj-
ska banka najuspešnejša
v sistemu Ljubljanske
banke.
Vroča tema prve seje nove-
ga izvršilnega odbora je bil
predlog poslovodstva LB SB
Celje o drugi izdaji delnic
celjske banke (v višini miU-
jon zahodnonemških mark),
s čimer želijo preizkusiti za-
upanje v banko. Delnice želi-
jo po konkurenčni dividendi
ponuditi zasebnikom. Bili bi
prvi v sistemu Ljubljanske
banke, ki bi se radi tako pre-
izkusili na trgu.
Pomisleke na drugo izdajo
v tem času ima krovna ban-
ka (mati) v Ljubljani, ki opo-
zarja na idejo Narodne ban-
ke Slovenije, da bi sklade
banke že v kratkem ol£yšali
za 100 mio dolarjev. Po nji-
hovem je vsak dodatni raz-
pis delnic vprašljiv, ob tem,
da tudi še ne deluje borza
vrednostnih papiijev itn.
Poslovodstvo banke v Ce-
lju vztr^a, da gredo v izdajo
čimprej, sicer lahko delni-
čarstvo uničimo že v zamet-
ku, idejo pa podpira tud izvr-
šilni odbor. Ta je sklenil, da
delnice izdajo čim bo znana
usoda predloga Narodne
banke.
Na konstitutivni seji so
sprejeli tudi poslovnik o de-
lu izvršilnega odbora, za
predsednika imenovali Sta-
neta Seničarja, za predsed-
nika nadzornega odbora pa
Marjana Osoleta. Precej ča-
sa so se zadržaU pri razmeji-
tvi odgovornosti med izvršil-
nim in kreditnim odborom
in pri pooblastilu direktoiju
banke, ki ima po novem bi-
stveno večjo odgovornost.
Delovni organizaciji Emo so
tudi odpisaU zamudne obre-
sti za december. S tem so,
vsaj tako menijo, »zadevo
Emo« dali za nekaj časa
z dnevnega reda.
RADO PANTELIČ
branje za mesec dni
Jože čuk (levo) in Radivoj Verbnjak ob stroju za pletenje
moških športnih nogavic, na katerem sta napravila inova-
cijo.	Foto: T. TAVČAR
Poizolska inovatorja
RadlwoJ Weritnjak In Jože Čuk prihranila
10 tisoč DEM ¥ lotu am
Na letni skupščini tekstilne
industrije Slovenije na sej-
mu mode v Ljubljani, so po-
delili tudi priznai^e in na-
grade »Inovator tekstilne
industrije Slovenije za leto
1989«. Drugo nagrado sta
prejela Jože Čuk in Radivoj
Verbnjak iz polzelske tovar-
ne nogavic.
Avtoija sta s predelavo
stroja Billi Matee za pletenje
moških nogavic omogočila
s fi-onte ojačane obuvalne
dele nogavic (prsti, peta,
podplat). Za tak tip nogavice
se standardno uporabljajo
enosistemski stroji, ki imajo
dvakrat manjšo zmogljivost
kot štirisistemski stroji, na
katerem je bila izvedena iz-
boljšava, zato seje izdeloval-
ni čas nogavic precej skraj-
šal. Avtorja sta dosegla ino-
vacijo s povsem originalno
rešitvijo, za katero je sam
proizvajalec strojev trdil, da
je nemogoča. Izdelala sta po-
sebno platino, ki omogoča
delitev pletenja na fronto in
gladko pletenje na poljubni
širini cilindra. Razmejitev je
povsem zanesljiva v delova-
nju in omogoča velik kvali-
tetni izplen nogavic. Gospo-
darska korist inovacije oziro-
ma prihranek je že lani zna-
šal 10.053 DEM.
Jože Čuk je sedaj v poko-
ju, pri svojem delu v tovarni
je pripravil 11 inovacijskih
dosežkov, od teh pa približ-
no polovico s sodelavci. Leta
1984 je dobil prvo nagrado
inovatoija tekstilne industri-
je Slovenije.
Radivoj Verbnjak pa se
v inventivno dejavnost
vključuje kot obratovodja
pletenja moških nogavic.
TONE TAVČAR
Obisk pri
direktorju
Na izplačilni dan pred ted-
nom dni naj bi po nekaterih
informacijah prišlo do preki-
nitve dela v zreškem Unior-
ju. Vendar pa je direktor po-
djetja Marjan Osole zatrdil,
da to ni res. V petek dopol-
dne se je pri njem oglasila
skupina desetih delavcev, ki
so bili nezadovoljni z izpla-
čanimi osebnimi dohodki.
Med njimi naj bi bili pred-
vsem kovači, ki so ta mesec
prejeli približno 4.700 dinar-
jev. Osole ni vedel, ali so pri-
šli k njemu v svojem imenu
ah v imenu ostalih zaposle-
nih. Pojasnil pa jim je, da nji-
hovim zahtevam ne morejo
ugoditi, ker morajo upošte-
vati zakonska določila o za-
mrznitvi plač.
TC
Tovarna intelektuainiti storitev
Nekdanji tozdi Razvojne-
ga centra Celje bodo po no-
vem družbe z omejeno odgo-
vornostjo, ki jih bo povezo-
vala krovna družba z ime-
nom Razvojni center - po-
djetje za strateško usmerja-
nje. Novo organiziranost so
javnosti predstavili prejš-
nji teden.
Kapitalski odnosi bodo
v Razvojnem centru zasno-
vani tako, da bodo imele os-
novne družbe 90 odstotni
vpliv na skupno družbo,
medtem ko bo imelo krovno
skupno podjetje 10 odstotni
vpliv v posameznih družbah
Razvojnega centra. To seve-
da pomeni, da bo skupno
podjetje deležno dobička le,
če ga bodo ustvarjale posa-
mezne osnovne družbe.
Skupno podjetje bo skrbe-
lo predvsem za uveljavljanje
imena firme, pomagalo pa
bo zagotavljati osnovnim
družbam odnose s kupci.
pripravljalo vse potrebno za
interno in eksterno delničar-
stvo, s čimer bi si zagotovili
kapital za ustanavljanje no-
vih podjetij. S takšno organi-
ziranostjo so se v Razvojnem
centru že na začetku pribh-
žali letnemu prihranku v vi-
šini milijon dinaijev.
Osnovne družbe se bodo
ukvaijale z istimi deli kot do-
slej, sistem pa jim odpira do-
daten podjetniški prostor.
Nova organiziranost je sku-
pek vseh razhčnih hotenj in,
kot priznajo vodilni, tudi šte-
vilnih trenj, zaradi katerih je
bil v zadnjem času oškodo-
van marsikak kupec, saj je
bila prizadeta tudi kvaliteta
dela in storitev. Vendar pa
je, kot je dejal Tone Zimšek,
pomembneje, da so vse veli-
ke težave konstituiranja no-
vega podjetja le prebrodili in
da imajo sedaj pred seboj
jasne cilje.
Razvojni center se bo mo-
ral soočiti tudi z večjo kon-
kurenco, ki je izšla tudi iz
njegovih vrst, vendar naj bi
to pomenilo predvsem spod-
budo. Na trgu bodo nastopa-
И predvsem kot »tovarna«
intelektualnih storitev, ki bo
skušala ohranjati dobro ime.
To naj bi dosegli tudi tako,
da bi zaposleni v Razvojnem
centru sovlagali v razvoj
podjetja.	RP
NOVO!
24-402
je nova telefonska šte-
vilka v oglasnem od-
delku Novega tednika,
na katero lahko odslej
naročite mali oglas, od-
date obvestilo ter dobi-
te vse informacije o na-
ročnini.
ijubljanska banka
Splošna banka Celje d.d., Celje
ste pomislili kdaj na dobro zavarovan prostor, v kate-
rega bi shranili dragocene predmete ali dokumente?
šE NE?
Potem to storite čimprej in ne pozabite, da živimo
v časih, ko so pogosti vlomi v stanovanja in druge
prostore ter se oglasite v Celjsko mestno hranilnico,
kjer je banka za vas uredila šefe!
KAJ JE PRAVZAPRAV SEF?
Je poseben predal v varovanem in zaščitenem prostoru banke,
v katerem uporabnik hrani vrednostne predmete in dokumente.
Takšen prostor je Splošna banka d.d., Celje, uredila v prostorih
Celjske mestne hranilnice, kjer lahko v poslovnem času dobite
tudi podrobnejše informacije.
V	času, ko so pogosti vlomi v stanovanja in druge prostore, je
lahko takšen varovan prostor zelo dobrodošel. Sef lahko najame
vsak polnoleten občan, lahko pa tudi pravna ali tuja oseba.
Za varnost pa je poskrbljeno tudi drugače, saj ima sef dva
različna ključa, odpreti pa ga je mogoče le z obema. Enega prejme
uporabnik, drugi ostane v banki.
Podatki o tem, kdo ima sef, so poslovna skrivnost banke in jo
banka lahko odkrije le na pismeno zahi^vo sodišča, če je proti
uporabniku uveden sodni postopek.
V	sefu se smejo hraniti vrednostni predmeti in dokumenti,
prepovedano pa je shranjevanje pokvarljivih, radioaktivnih, vnet-
ljivih, eksplozivnih in drugih nevarnih stvari in tekočin.
V	Ljubljanski banki želimo, da bi vam bil sef v pomoč in korist!
Ljubljanska banka
Splošna banka d.d., Celje
DOGODKI
25. JANUAR 1990 - STRAN 5
Kramberger predsednik?
»Imam posebno prednost, ker sem iz revne družine in
znam ceniti delovnega človeka,« je med drugim v svo-
jem predvolilnem razglasu zapisal Ivan Kramberger, ki
želi kandidirati za predsednika predsedstva Slovenije.
Zbira potrebno število podpisov za kandidaturo in volil-
cem obljublja boljšo prihodnost, če bo izvoljen. Med dru-
gim napoveduje, da bo zmar\}šal vojsko za 80 odstotkov in
denar namenil za zdravstvo, delavcem pa dal možnost, da
postanejo delničarji in lastniki tovarn. Kmetom bo vrnil,
kar jim je vzela agrarna reforma, zdravnikom omogočil
zasebne ordinacije in dovolil zasebne šole, omogočil
zasebne televizijske in radijske postaje ter časopise brez
cenzure. Prepovedal bo atomske centrale, zmanjšal nepo-
trebno cestno in mestno razsvetljavo, ukinil kr^evne
skupnosti in omogočil, da bodo voditelje tovarn izbirali
delničarji.
Tisti, ki želijo, bodo lahko v šoli obiskovali verouk,
napoveduje Kramberger in dodaja, da bodo sodili vsem, ki
so povzročili škodo slovenskemu ljudstvu.
TC
Tribuna po modelu iz prestolnice
Javna ekološka tribuna
v Trnovljah, ki je bila že
tretja v zadnjih letih, je bila
nameigena pregledu uresni-
čevanja zahtev krajanov
s prvih dveh tribun. Te zah-
teve so našle svoje mesto
med ukrepi za izboljšanje
okolja v občini, ki so jih la-
ni sprejeli delegati občin-
ske skupščine. V uvodnem
delu tribune, ki je bila
skromna po udeležbi kraja-
nov, so res ugotavljali dose-
danje uresničevanje spreje-
tih ukrepov, vendar pa se je
razprava kmalu prelevila
v žolčne obračune po zaslu-
gi nerazčiščenih medseboj-
nih razprtij, pa tudi zaradi
prenapetosti nekaterih eko-
logov.
Ce sta bih prvi dve tribuni
pomemben premik v celj-
skem ekološkem dogajanju,
pa lahko za zadnjo rečemo,
da bi jo bilo ЬоЦе čimprej
pozabiti. Zapletati se je zače-
lo že v uvodu, ko so nekateri
ugotavljali, da je krajanov
v dvorani tako malo, da je
razprava nesmiselna, zlasti
pa, da v takšnih razmerah ni
mogoče sprejemati sklepov
in zahtev. Predsedujoči na
tribuni Peter Kavalar je te
očitke zavrnil, češ da ni dolo-
čila, ki bi govoril o tem, koli-
ko kr^anov mora sodelovati
na tribuni, ta pa n^ bi bila
predvsem izmenjava stahšč.
Nina Mašat z občinskega
komiteja za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja je nato
poročala o uresničevanju
programa ukrepov, ki so ga
v občini uresničih, še vedno
pa se premika prepočasi.
Opravili so vrsto analiz, ki pa
so imele premalo konkretnih
rezultatov v ukrepih in iz-
boljšanju okolja. Za večino
sprejetih ukrepov velja, da
se uresničujejo prepočasi in
da ljudje ne vidijo oprijemlji-
vih rezultatov.
Do teh ugotovitev je bila
razprava dokag strpna, ko pa
so pričeli temo o onesnaže-
vanju EMA s fluoridi, so na
dan prišli stari spori pred-
stavnikov društva na eni in
predstavnikov podjetij ter
zavodov na drugi. Tako so
krajani poslušali očitke enih
in drugih in vse manj vedeli,
za kaj sploh gre. Kdo je kriv.
da EMO še nima čistilne na-
prave. Društvo ah vodstvo
EMA? Kdo je ustavil priza-
devanja za deponijo poseb-
nih odpadkov. Društvo ali
nekdo tretji? Kako škodljivo
je sevanje v stanovanjih?
Razprava je postajala po-
dobna tistim že videnim
v naši prestolnici, polna žol-
ča, nestrpnosti in arogance.
Kaj so od tega imeli krcani,
vedo verjetno le prenapeti
razpravljalci. Nazadnje so
lahko krajani glasovali o pa-
ketu stališč in zahtev in med
drugim dvignih roke za za-
prtje emovega obrata Frit, za
ugotavljanje odgovornosti
sanitarnih inšpektorjev, za
pojasnila medicine o vplivu
radioaktivnosti, za poostri-
tev odloka o varstvu zraka in
za ekološki dinar na ravni
občine.
Če so nekateri ob vsem
tem dobih občutek, da so sa-
mo statisti v igrah, ki jih ne
razumejo, jim bo morda v to-
lažbo to, da niso edini.
T. CVIRN
V Prevozništvu zahtevajo višje plače
v celjskem Prevozništvu so v ponede-
ljek zjutraj prekinili delo in do zaključ-
ka redakcije (torek) se delavci še niso
vrnili na delo.
Stavkovni odbor, ki so ga ustanovili, je
po razpravi s stavkajočimi vozniki in de-
lavci tehničnega sektorja oblikoval zah-
teve, med katerimi ja na prvem mestu
zahteva o 100-odstotnem dvigu osebnih
dohodkov. Zaposleni zahtevno tudi us-
kladitev dnevnic in drugih nadomestil
z družbeno priznanimi zneski, plačilo
stranskih del voznikov kot so pregledi
vozil, čakanje na vožnjo in podobno, pa
tudi odstop vodstva podjetja, če ne bo
dosežen dogovor s stavkovnim odborom.
Nezadovoljstvo med več kot 200 zapo-
slenimi v Prevozništvu je povzročilo zad-
nje izplačilo osebnih dohodkov. Zlasti so
bili razbuđeni vozniki, ki so v povprečju
prejeli 3 tisoč dinarjev. Tisti, ki so prejš-
nji mesec delali več, so bili nćobolj priza-
deti, so ugotavljali vozniki. V ponedeljek
so se vsi zaposleni zbrali na izrednem
zboru in skušali z vodstvom podjetja raz-
rešiti nastale težave.
Direktor Peter Špiler je delavcem po-
jasnil, da povišanje plač ni možno zaradi
zakonskih omejitev, poleg tega pa ima
podjetje izgubo in je bila masa za osebne
dohodke izračunana na osnovi njihovih
poslovnih uspehov. Ves čas im^jo tudi
likvidnostne težave. Delavcem je zagoto-
vil, da so iskali vse možne rešitve, da bi
izplačali višje osebne dohodke, ki že vr-
sto let zaostajajo v primerjavi z dejav-
nostjo. Zagotovil je, da bodo pripravili
nov način nagr^evanja, vendar ukrepov
o omejitvi plač ne morejo kršiti. Ob tem
so v razpravi prišli na dan še drugi pro-
blemi v podjetju kot je zastarel vozni
park, za katerega vozniki pravijo, da
»proizv^a« invalide, vse manj prevozni-
škega dela, slaba organiziranost... Zato
so zaposleni zahtevali ugotavlj^e kriv-
cev za slabo poslovanje podjetja v zad-
rtih letih.
Na ponedeljkovem zboru vodstvo in
zaposleni niso dosegU soglasja, zato so
v torek ponovno iskali rešitve. Od petka,
ko se je začel tihi štrajk delavcev, Prevoz-
ništvo ni delalo in po mnenju direktorja
bo to povzročilo ogromno škodo.
T. CVIRN
Železnice v sliki
člani likovne sekcije Zelezničarsko prosvetnega društva
Frimce Prešeren Celje so pred kratkim razstavljali svoja dela
v Železniškem muzeju v Beogradu.
Z likovnimi deli so se predstavili: Cveta Rožencvet, Alojz
Golež, dr. Franc Stolfa, Zlatko Stojnšek in Zoran Jošić. S svo-
jimi deli na temo železnic je sodelovalo veliko likovnikov iz
Jugoslavije, iz Slovenije pa so bili celjski edini.	BŽ
V modi so pocenitve
Po vseh podražitvah in poce-
nitvah, ki so nam jih v zadnjih
mesecih ponudile trgovske hi-
še, smo kupci zmedeni. Tudi
trgovci so se v minulih nekaj
mesecih potapljali v godljo
vsak dan drugačnih, višjih cen.
In potem je prišlo še preime-
novanje denarja, z njim pa tudi
nekaj cen, krojenih po konver-
tibilnosti našega dinarja.
Tako smo bili v začetku le-
toánjega leta priča pocenitvi
nekaterih osnovnih živil kot so
sladkor, moka in mleko. Mno-
gi pa pravzaprav ne verjamejo
ali preprosto nočejo verjeti, da
so se cene dejansko znižale.
ampak trdijo, da proizvajalci
v resnici brijejo norce iz po-
trošnikov. Кад se resnično do-
gaja smo skušali izvedeti
v večjih celjskih trgovskih hi-
šah, čeprav smo v večini nale-
teli na zaprta vrata. Trgovci se
bojijo razpravljati o nenadnem
padcu cen, plašno in negotovo
pripovedujejo tudi o posezon-
skih znižanjih in verjeli ali ne,
vse to n^bolj razbupa kupce.
In če trgovci postajajo vse bolj
molčeči, lahko prav nasprotno
trdimo za potrošnike. Iz dneva
v dan glasneje izražajo svoja
nezadovoljstva.
S. K.
Veliici načrti Prešernovcev
Minuli četrtek so se na
občnem zboru sestali pevci
sedemdesetčlanskega pev-
skega zbora France Prešeren
iz Celja, ki ga vodi profesor
Edvard Goršič. Izvolili so
nov odbor, predsedniško
mesto pa je dolgoletni pred-
sednik Janko Poklič odsto-
pil Radu Komadini.
Na občnem zboru so diri-
gent in vodstvo zbora ugo-
tavljali, da so prazni žepi vse
bolj očitni tudi v že tako ali
tako finančno osiromašeni
kulturi, zato so gostovanja
v tujini veliko finančno bre-
me. Tako pevci lani niso od-
šli na nobeno gostovanje
v tujino, izvedli pa so dva
uspešna letna koncerta, go-
stovali v Sisku in gostili pev-
ce iz Siska jeseni v Celju, so-
delovali so na novoletnem
koncertu in se udeležili še
nekaj manjših nastopov.
Drznejše načrte so si zadali
v letu 1990.
Vaje, ki jih im^o Prešer-
novci dvakrat tedensko, bo-
do v prihodnjih tednih mora-
U imeti večkrat, saj jih že čez
dva meseca čaka pevsko tek-
movanje v Mariboru, kjer so
nazadnje prejeli zlato plake-
to. Takoj za tem pa se bodo
intenzivno pripravljali za na-
stop na mednarodnem tek-
movanju v Touru v Franciji,
ki bo prve dni junija. Ker je
število pevcev za obe tekmo-
vanji omejeno, bodo Prešer-
novske barve zastopali tisti
pevci, ki bodo n^več pev-
skega znanja pokazali na
predhodnjih avdicijah.
N.G.
Kino po polovični ceni
z novim letom so se v celj-
skih kinematografîh odločili,
da bi ob ponedeljkih obisko-
valcem ponudili oglede kino-
predstav po 30 do 40 odstot-
kov nižjih cenah. S to potezo
n^ bi v kinematografe more-
biti privabili več ljudi, saj že
dalj časa opažajo, da število
obiskovalcev upada.
To velja, po besedah Franci-
ja Horvata, direktorja celjske-
ga Kinopodjetja, za Jugoslavi-
jo nasploh, medtem ko je na
Zahodu ravno obratno.
V Kinopodjetju so najprej
razmišljali, da bi popust uvedli
le za družine, kasneje pa so se
odločili, naj velja za vse obi-
skovalce, ki bodo na ogled fil-
ftiov prišli ob ponedeljkih.
Po novem vrtijo filme v celj-
skih kinematografih od petka
do ponedeljka in ne več od če-
trtka do nedelje. Sicer pa bodo
tudi letos pripravili pomladan-
ski in jesenski ciklus Filmske-
ga gledališča. V pomladan-
skem, ki se bo pričel 15. febru-
arja, bodo zavrteli osem fil-
mov, od tega štiri premierne:
Moja mačeha iz vesolja, Upa-
дје in slava. Utapljanje po šte-
vilkah ter Zaposleno dekle. Za
filmski abonma bodo obisko-
valci morali odšteti 60 di-
narjev.
Letos se nam v celjskih kine-
matografih obeta tudi veliko
filmov n^novejše filmske pro-
izvodnje. Obljubljeno je nam-
reč, naj bi že dva meseca po
evropskih filmskih premierah
te filme gledali tudi pri nas.
Tako v kratkem pričakujejo
filme Brezno, Bogovi so padli
na glavo II. del, Izganjaci du-
hov II. del. Smrtonosno orožje
II. del. Karate Kid III. del in
druge.
Šentjur: icrajevni odbor SDZ
Ustanovljeni kr^evni odbor Slovenske demokratične
zveze v Šentjurju podpira program republiške zveze,
v občini pa tudi domače kmečke zveze in skrb za varova-
nje okolja. V krajevni odbor se je včlanilo 20 občanov.
Hubert Požarnik iz republiške demokratične zveze je
povedal, da je potrebna dejavnost tudi v krajevnih odbo-
rih v drugih občinah izven Ljubljane. Na ustanovnem
zboru v šentjurski skupščinski dvorani so izvolili tudi
krajevno vodstvo. Predsednik šentjurskega krajevnega
odbora je Franc Kovač. Na volitvah bodo nastopili
v okviru pred kratkim ustanovljenega šentjurskega De-
mosa.
BJ
Namesto smuči nahrbtniki
v planinski sekciji športne-
ga društva Partizan celjske
krajevne skupnosti Pod gra-
dom so se odločili, da v času
zimskih počitnic pripravijo ne-
кад planinskih izletov. Ce šo-
larjem nagaja zima, ki nikakor
noče prinesti snega, potem se
n^ skup^ s starši odpravijo
vsaj v hribe, razmišljajo pla-
ninci.
Natančen razpored izletov
planinci objavljajo v oglasni
omarici Merxove trgovine na
Polulah, kjer so zapisani odho-
di in prihodi ter najnujnejša
navodila za planinske pohod-
nike. Že v torek so se odpravili
na Gore in Kopitnik ter se do-
mov vrnili preko Rimskih To-
plic, danes (v četrtek, 25. janu-
arja) so obiskali Lisico, izlet na
Janče pripravljao v torek, 30.
januarja, na Zasavske gore pa
se bodo odpravili v četrtek, 1.
februarja. Organizatorji ob-
ljubljajo, da izleti niso preveč
zahtevni in se jih lahko udele-
žijo tudi vsi priložnostni pla-
ninci, izlete pa pripravljao le,
če je prijavljenih n^manj 10
planincev.	is
Vida vidim v Somboru
Jutri, v petek bo ansambel Slovenskega ljudskega gledališča
СеЏе krenil na gostovarye v Sombor, in sicer na povabilo tam-
kajSryega gledališča, ki je v СеЦи z uspehom že dvakrat gosto-
valo.
Celjski gledališčniki so se odločili, da se somborskemu občin-
stvu predstavijo s tipično slovenskim delom, to paje predstava
Vida vidim, slovenska noviteta in prvenec Zdenka Kodriča.
Delo o »propadu haloške družine« je na oder postavil režiser
Franci Križ£0. Celjani bodo v Somboru gostovali prvič, čeprav
v somborskim gledališčem gojijo prijateljske in pobratimske
vezi že več let. Somborsko gledališče sodi med n^bolj napredne
in uspešne gledališke hiše v Vojvodini, ki se lahko ponaša
predvsem s kakovostno ravnijo igre.
Celjani bodo predstavo Vida vidim odigrali v soboto zvečer.
MP
Za notranje ravnovesje
Plesni forum Celje si je za prihodiyi mesec zadal nov izziv.
Prvič v Celju se bo spopadel s kitajsko tehniko relaksacije.
Pripravlja namreč tečaj T'ai-Chi,
Teč^, ki bo ob petkih in sobotah, bo vodil Živan Krevelj na
osnovi lastnega znanja in izkušenj, Ivan Krevelj je namreč na
Kitajskem dve leti študiral T'ai-Chi in tudi akupunkturo ter
tradicionalno kit^sko masažo. T'ai-Chi pa priporoča vsem, ki
želijo skozi fizično aktivnost doseči notranje ravnovesje. Kot
nalašč torej za današnji čas. Prijavite se lahko na tel. 26-203 do
konca januarja ob ponedeljskih in sredah.	MP
je nova telefonska številka
v oglasnem oddelku Novega
tednika, na katero lahko odslej
naročite mali oglas, oddate
obvestilo ter dobite vse
informacije o naročnini.
Iskanja Obrazov
Izia đ¥Ojne šievUke literarne revije
v februarju
Literarna revija Obrazi,
ki izhaja v Celju, je po za-
snovi edina tovrstna revija,
ki se lahko ponaša s kako-
vostnim izborom prispev-
kov in dokaj rednim izhaja-
njem. Nova številka Obra-
zov bo spet dvojna: izšla naj
bi konec prihodnjega mese-
ca za lansko in letošnje leto.
Lani potrjen uredniški od-
boro Obrazov, katerih glavni
urednik je Ljudmila Kajt-
ner, odgovorni pa Teo Viz-
jak, si skup^ z ostalimi člani
prizadeva, da bi bilo z izidom
številke čim manj težav in
krčev in hkrati išče tudi no-
vo pot tako po gmotni, vse-
binski kot po oblikovni stra-
ni. Sicer pa so na čelu Obra-
zov bili vselej ljudje, ki jim
ni bilo vseeno, k^ bi revijo
doletelo in ali bo v prihodnje
izh^ala ali ne. Zd^j je stara
dobrih 20 let, kljub težavam,
v katerih se zn^de vsako le-
to pred izidom, si je utrdila
svoj prostor med bralci in U-
terati, med katerimi jih je do-
bršen del že kar stalnih sode-
lavcev. Novo vodstvo revije
pa si prizadeva, da bi se le-ta
bolj odprla v širši slovenski
prostor, da bi privabila k so-
delovanju tudi avtorje od
drugod (iz slovenske prestol-
nice na primer) in da bi se
tako še bolj uveljavila. Zlasti
manjka publicističnih pri-
spevkov, medtem ko med li-
terarnimi zvrstmi prednjači
poezija.
Kakorkoli že: tudi dvojna
številka, ki je pred izidom,
ostica bolj področna, a zato
za ustvarjalce Celja tudi edi-
na možna pot, da njihovi pri-
spevki ugledno luč sveta
v domači reviji, med domači-
mi bralci.
Na naslov literarne revije
Obrazi je prišlo precej pri-
spevkov. Med r\jimi nekaj že
uveljavljenih avtorjev: Vin-
ko Möderndorfer, Feri La-
inšček, Ervin Fritz, Neža Ma-
urer, Pavla Rovan in drugi.
Likovno opremo Obrazov
ustvarja Bori Zupančič. Pr-
vič se bo predstavil tudi kot
pisatelj. Seveda bo revija pri-
nesla še kopico drugih pri-
spevkov in tudi novih imen.
NatisniU jo bodo v nakladi
600 izvodov. Uredniški od-
bor razmišlja tudi o morebit-
nem drugačnem formatu re-
vije, a išče poti, ki bodo naj-
cenejše, vendar ne na račun
vsebine in podobe. Na žiro
računu Obrazov je namreč
bore malo denapa, zato bo
sponzorstvo Papirnice Rade-
če, Aera in Kovinotehne toh-
ko več vredno.
MATEJA PODJED
Turizem v iiicovni podobi
še do sredine marca bo v os-
novni šoli Karel Destovnik Ka-
juh v Šoštaryu odprta razstava
z naslovom Likovni svet otrok,
na kateri je razstavljeno petsto
del učencev stotih osnovnih
šol. Tokratna razstava je name-
njena turizmu, ki je domišljij-
sko čudovito izražen. Razstavo
spremlja vzorno pripravljen
katalog s čmobelimi, pa tudi
barvnimi prikazi razstavljenih
risb, slik in plastik s spremlja-
jočim slovenskim, nemškim in
angleškim besedilom, vzorna
pa je tudi grafična izvedba ka-
taloga.
Razstavo si je ogledalo že
okoli osemdeset skupin ali tri
tisoč osnovnošolcev, dijakov
sredinih šol in odraslih. Med
ryimi so bili tudi koroški parti-
zani. Predsednik žirije, ki je iz-
brala in ocenjevala dela za raz-
stavo, akademski slikar Peter
Krivec, je v katalogu med dru-
gim napisal: »Zelo spodbudni
in obetajoči pedagoški dosežki
so to, ki kažejo na izredno an-
gažiranje v vseh likovnih ma-
terialih, iz katerih diha otroka
vredna likovna govorica.«
Turistične organizacije, pa
tudi odrasli, so pokazali pre-
malo zanimanja za ta pomemb-
ni kulturni, pa hkrati s tem tu-
di turistični dogodek.
ZORAN VUDLER
6. STRAN - 25. JANUAR 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Zdravi otroci družbo manj stanejo
Stroški z novorojenčkom so tako veliki, tia Jih povprečna Hružlna skoraj ne zmore več
Pred dnevi smo v časopi-
su Delo lahko prebrali, da
so se v Mariboru (na območ-
ju bivše mariborske zdrav-
stvene skupnosti) odločili
za dajanje otroške hrane na
zdravniške recepte. Teden-
sko po dve do tri škatle ka-
terekoli otroške hrane, ki jo
lahko matere dobijo v naših
lekarnah, dobivajo dojenč-
ki do četrtega meseca staro-
sti: - to pa je tudi izjema
v republiki.
V Celju smo povprašali
bivšo tajnico občinske
zdravstvene skupnosti So-
njo Colarič, kaj lahko v pri-
hodnje pričakujejo matere
na našem območju. Menila
je, da je mariborska odloči-
tev svojevrstna in da v obči-
nah po reorganizaciji finan-
ciranja zdravstvene dejavno-
sti ne morejo več sprejemati
samostojnih odločitev. V Ce-
lju bomo tako čakah na eno-
ten republiški dogovor,
vprašanje pa je, če bo razpra-
va o »mariborskem receptu«
sploh prišla v skupščinske
klopi. Dejstvo, da se zdrav-
stvo financira iz republiške-
ga ororačuna in da ie vsota
Na našem območju bodo
na zdravniški recept še ved-
no dobivali hrano nedono-
šenčki do tretjega meseca
starosti ter dojenčki, obole-
li za drisko. Matere lahko
izbirajo med Humano ter
Humano I in 9, v bivši ob-
činski zdravstveni skupno-
sti pa zagotavljajo tudi hra-
no za takoimenovane fenil-
ketonurike, dojenčke z mot-
njami presnove, ki ne smejo
uživati vseh vrst otroške
hrane.
denarja, ki je na voljo, ome-
jena, namreč ostaja. Če bi se
v republiki vendarle odločili
za razširitev pomoči iz
»zdravstvenega dinarja«, bi
to potegnilo za seboj vrsto
stvari, najprej seveda višanje
prispevne stopnje za financi-
ranje zdravstvene dejav-
nosti.
Uveljavljena pomoč bo-
dočim mamicam v obliki
paketov, ki jih dobijo pred
porodom, ostaja tudi na
Celjskem do konca leta ne-
spremenjena. Bodoče mate-
re lahko izbirajo med A,
В in C paketom, v njih pa je
najosnovnejša oprema za
bodoče družinske člane.
V paketu A, ki vsebuje tudi
priročno kartonasto ležišče,
je še 50 dvojnih, 10 enojnih
in 10 povijalnih plenic, ne-
kaj oblačil za novorojenčka,
vrsta toaletnih potrebščin,
kopalna brisača, povijalne
rutice in celo igračke - tisto
torej, kar otrok potrebite
v prvih mesecih življenja.
Matere iz drugih republik,
ki so upravičene do te prve
pomoči v slovenskih obči-
nah, pa po posebnem dogo-
voru dobijo namesto paketa
denarno nakazilo 872 di-
narjev.
Raziskave o tem, da zdravi
otroci družbo manj stanejo
kot tisti, ki obolevajo zaradi
neustrezne prehrane, so ma-
riborski pediatri pripravili že
konec šestdesetih let. Nalož-
ba v zdravo in pravilno pre-
hrano dojenčkov se tako tu-
di ekonomsko gledano hitro
izkaže za upravičeno, ven-
darle v naši družbi še vedno
bolj kot preventivo zagovar-
jamo kurativo. Ob cenah, ki
trenutno veljajo za otroško
hrano, namreč ne moremo
več vsega bremena prelagati
na družino. Otroška hrana je
namreč pri nas veliko dražja
kot v državah Zahodne
Evrope, koliko za tamkajš-
njimi poprečnimi plačami
zaostajajo naše, pa ni potreb-
no podrobno razčlenjevati.
V Zvezni repubhki Nemči-
ji stane 30-dekagramski zavi-
tek nek^ manj kot 5 DEM, le
П£0dražja vrsta hrane je za
пекдј pfeningov dražja, pri
nas pa je treba za eno najce-
nejših, Plivin Bebimil I in II,
odšteti 37 dinarjev. Še vehko
dražja pa je hrana, ki jo na
domači trg pošilja HP Kolin-
ska. Za 30-dekagramski zavi-
tek Aptamila je bilo treba še
27. novembra odšteti 23 di-
narjev, odtlej pa se je kar tri-
krat podražil in zdaj stane 70
dinaijev. Poprečno ješčemu
dojenčku en zavitek zadošča
za največ dva dni...
Če si ob skokoviti rasti cen
otroške hrane pogledamo še
nekaj drugih stvari, nam je
kaj hitro jasno, zakai v Slo-
veniji upada število rojstev.
Najvišja družbena denarna
pomoč, ki jo pri nas dobijo
za otroka v družini z najnižji-
mi dohodki, znaša od 1. janu-
arja naprej 466,30 dinaijev.
V celjski porodnišnici se
je še leta 1980 rodilo 3199
novorojenčkov, lani pa
2296. V desetih letih - če-
prav se populacijsko ob-
močje žensk, ki rojevajo
v Celju ni spremenilo - je
bilo torej kar 903 rojstev
manj.
Zavitek Samo plenic, v kate-
rem je 18 plenic za enkratno
uporabo, vas bo veljal 105 di-
naijev, steklenička Frutka
(pol del soka) pa 4,40 dinar-
jev. Lahko bi naštevali še na-
prej, vendar tudi če bi se
omejih zgolj na najnujnejše
stvari, ki jih je novorojenč-
kom in dojenčkom treba po-
nuditi, povprečen slovenski
družinski proračun ne bi
prenesel teh stroškov.
Demografska politika
v Sloveniji - kjer se vendarle
zavzemamo za večje število
rojstev, nekateri ob tem pri-
segajo celo na narodno za-
vest - bi ob vsem tem najbrž
le morala vsebovati malce
več stimulativnih faktoijev
za bodoče mamice, za mlade
družine, ki že ob enem otro-
ku ugotavljajo, da je pravza-
prav razkošje, ki ga komaj še
zmorejo in načrtno poskrbi-
jo, da malček ne bo dobil
bratca ah sestrice.
IVANA STAMEJČIČ
Zima -
čas
izobraževanja
Hmezad, Kmetijska za-
druga Savinjska dolina
vsako leto pripravlja za
kmete in njihove pospe-
ševalce v zimskem času
vrsto izobraževalnih
predavanj, ki so se letos
že začela in bodo trajala
do sredine marca. Orga-
nizirali jih bomo v vseh
devetih temeljnih za-
družnih organizacijah,
ki združujejo okrog dva
tisoč kmetov.
V planu izobraževanja
je naštetih šestnajst tem;
predavanja so o hmeljar-
stvu, napaka pri siUranju
krme, intenzivnem pita-
nju mlade govedi, z video
filmi bo popestreno pre-
davanje o skrbi parkljev
pri govedu in odkrivanju
pojatve pri kravah, ena
od tem bo obravnavala
hlevsko opremo in vzdr-
ževanje molznih strojev,
obdelali bodo pridelova-
nje kumar in gojenje ter
varstvo sadnega drevja,
govorih o vzdrževanju
melioracijskih sistemov,
o prehrani krav molznic,
o sredstvih za varstvo
rasthn, o zajedalcih pri
domačih živaUh in o zati-
ranju le-teh. Eno od pre-
davanj bo namenjeno fi-
tofarmacevtskim priprav-
kom in njihovi uporabi,
govorili bodo še o upora-
bi škropilnic, napakah pri
škropljenju, o perutninar-
stvu in varnem delu, igri
na srečo in dedovanju.
Razpored predavanj
imajo na vseh temeljnih
zadružnih enotah, tako da
lahko vsak, ki ga katera
od tem zanima, za preda-
vanje pravočasno izve in
se ga tudi udeleži.
T. TAVČAR
Se vedno bere brez očal
Devetdeset let Neže SmerdelJ
v Šempetru v Savinjski dohni je v soboto
praznovala 90. rojstni dan Neža Smerdelj.
Rodila se je v Planini pri Sevnici v številni
družini. Poročila se je mlada s precej starejšim
vdovcem in primožila šest otrok, potem pa ime-
la še šest svojih. Vseh dvanajst sta z možem
skrbno preživljala in vzgajala. Tako kot so otroci
odraščali, tako so tudi zapuščah domače ognji-
šče in odhajah v svet. Hčerka Fanika je kot
najmlajša bila najdlje doma in še danes je materi
v veliko pomoč in oporo.
Neža ima devet vnukov in deset pravnukov,
vsi otroci, tako primoženi kot rodni, vnuki in
pravnuki, jo radi in pogosto obiskujejo, česar je
zelo vesela.
Danes še vehko sama postori, rada kaj prebe-
re, pravi da posebno Novi tednik, preživlja pa se
s skromno pokojnino, ki si jo je prislužila na
poljih Hmezada. Upokojila se je leta 1957, moža
pa je izgubila pri dvainsedemdesetih letih, ko
mu je bilo 94 let.
Na sliki: Neža Smerdelj ob prebiranju Novega
tednika na 90. rojstni dan. Želimo ji, da bi bila še
dolgo zdrava in zadovoljna ter naša zvesta
bralka.
T.TAVČAR
OBRAZI
Smilja IVIarinc
»Vi ste pa praktična ženska«,
je zadnjič Smilja Marine sli-
šala pohvalo na svoj račun.
Ob tem pa so v eni Kovino-
tehninih trgovin trgovci naj-
brž še nekaj časa premlevali,
kako hitro in zlahka se dajo
odpraviti malenkostne napa-
ke na stanovanjski opremi.
Smilja je namreč s kladivom,
kleščami in širokim selotej-
pom brž popravila kopalni-
ško ogledalo, ki zdaj že visi
v njenem stanovanju v Zi-
danškovi ulici v Celju.
Težje pa gre z ostalo kopal-
niško opremo, ki jo Smilja še
vedno čuva v kartonasti
škath, saj si nekako kar ne
upa zavrtati v steno. Elek-
trični razvod je v mansard-
nem stanovanju razpeljan
precej »po svoje« in človek
nikoli ne ve, na kaj bo naletel
pod stensko oblogo... Sicer
pa je Smilja hišnih opravil
vajena, saj je v zadnjih treh
letih intenzivno spreminjala
podobo svojega doma. Na-
dih domačnosti in topline je
v z lesom obloženi mansardi
še povečala s tkaninami svo-
jih statev, za živahnost pa
poskrbi njen šestletni sin Di-
no s svojimi ptički in želvo.
Praktičnost je pred nekaj
več kot 20 leti vplivala tudi
na izbiro poklica. V gimnazi-
ji se Smilja kar ni mogla od-
ločiti, kaj bi v življenju poče-
la, pa jo je mahnila k poklic-
ni svetovalki. Skupaj sta pre-
gledah številne študijske
programe In se na koncu od-
ločih za kemijsko tehnologi-
jo. Smilji zdaj ni žal, o nje-
nem ustvarjalnem delu pa
priča lanska nagrada s pri-
znanjem, ki jo je skupaj
s skupino sodelavcev prejela
za inovacijske raziskave ba-
rijevih soli v celjski Cinkar-
ni. Z raziskavami je poveza-
na njena celotna poklicna
pot. Že kot študentka se je
v zadnjih semestrih odločila
za anorgansko kemijo in so-
delovala pri raziskavah na
Žirovskem vrhu, kasneje je
delala na Inštitutu Jožefa
Stefana, v borovniškem Fe-
nolitu in zdaj v Cinkarni.
Glede na to, da se dnevno
srečuje s kemikalijami in do-
sti bolj kot večina nas pozna
škodljivost in strupenost po-
sameznih snovi, ima Smilja
izredno jasen odnos do eko-
logije. »Mislim, da o tej pro-
blematiki govorimo preveč
posplošeno. Osnova v reše-
vanju ekološke problemati-
ke je po mojem v spreminja-
nju miselnosti ljudi. Vpraša-
nje pa je, kdo in v kolikšni
meri se je pripravljen odpo-
vedati zdegšnjemu načinu
življenja in standardu, ki
smo ga dosegh,« pripovedu-
je in me hitro vpraša, če si
predstavljam delo v kuhinji
brez bakelita. No, precej tež-
ko, saj bi imela večina go-
spodinj kaj hitro opekline na
rokah - zdaj pa kuhamo brez
slabe vesti o sproščanju stru-
pov ob predelavi bakehta.
Našteje še vrsto podobnih
primerov, m.eni pa je bil do-
volj že pogled v domačo ko-
palnico, kjer je kar precej
ekološko »oporečnih« snovi.
»Zavzemam se za ureditev
nadzorovanih odlagališč za
komunalne in nevarne od-
padke, saj bomo le tako ve-
deli, kje in kolikšna nevar-
nost nam preti«, razmišlja in
se zgrozi ob tem, da danes
pravzaprav lahko v vsakem
gozdu odkrijemo kaj sumlji-
vega. Ob tem pa v kozarec
z vinom brž prilije še nekaj
Radina, saj v Celju ne gre
mešati bevande z vodo iz vo-
dovodnih pip...
Skromnemu poskusu
predstavitve Smilje Marine
pa bi kar vehko manjkalo, če
ne bi omenili njene ljubezni
do petja. Prepevala je že
v gimnazijskem pevskem
zboru, nadaljevala pri APZ
Tone Tomšič, kjer je zadnja
leta tudi predsedovala, zdaj
pa ji je od vehke življenjske
ljubezni ostal le abnma
v Cankarjevem domu. »Ni
časa, ne gre več«, otožno za-
mrmra, saj je pomembnejši
Dinov glasbeni vrtec, pa dr-
senje, pa še kup obveznosti,
ki jih ne gre naštevati.
IVANA STAMEJČIČ
Usiciajene
icomunaine
taicse
z novim letom je v šent-
jurski občini prišel v upo-
rabo občinski odlok o ko-
munalnih taksah.
Za glasbene avtomate in
igralna sredstva v javnih lo-
kalih in uporabo javnega
prostora za parkiranje, šo-
torenje (z izjemo taborni-
kov), trgov, za razstave in
druge zabavne prireditve
v gospodarske namene bo-
do v družbenem in zaseb-
nem sektorju morali plača-
ti tudi ustrezno takso. Viši-
no taks so uskladili z drugi-
mi občinami na celjskem
območju. Za uporabo džu-
boksov plača zavezanec let-
no 100 din, za biljard 600
din, za stezo avtomatskega
kegljišča 700 din, za druga
igralna sredstva: stenske
avtomate, namizne nogo-
mete, košarke, minigolf in
marjance pa 300 din. Dru-
štva plačujejo polovične
takse. Za javni prostor, re-
zerviran za parkiranje, se
plača od kvadratnega me-
tra 10 din letno. Za kiosk,
stojnico, točilnico ali drugo
začasno uporabo javnega
prostora plača uporabnik
dnevno 5 din do 10 kva-
dratnih metrov površine in
po 20 par za vsak nadaljni
meter. Za uporabo trgov, za
razstave in druge zabavne
prireditve v gospodarski
namen je treba plačati
dnevn 10 din za 20 kvadrat-
nih metrov površine in za
vsak nadaljnji meter 20 par.
Našteta taksna tarifa velja
od novega leta, valorizacijo
pa bodo opravili letno.
BJ
Zavrteli kolo obnove
živahnejši kulturni utrip v ¥oJnlku
Desetletje že traja obnova
kulturnega doma v Vojni-
ku, kjer deluje Kulturno
umetniško društvo France
Prešeren. Tradicija petja in
igranja pa sega še veliko let
nazaj, le da jo je v zadnjem
obdobju krnila prav ta ob-
nova, ki je zdaj, v notranjo-
sti, pri koncu. Decembrske
prireditve v dvorani doma
so bile prav zato tudi bolj
slabo obiskane, zato pa je
članom društva veliko do
tega, do oživijo delo v last-
nih vrstah in da bodo spet
nastopali pred polno dvo-
rano.
»Zadnji dve leti, ko smo
dom postopoma obnavljah,
je bila kulturna dejavnost,
potisnjena bolj na stranski
tir in z oživitvijo dela tudi ni
bilo pričakovati polne dvora-
ne«, pravi predsednik dru-
štva Beno Podrgajs.
Z veliko pomočjo in razu-
mevanjem kulturne skupno-
sti, odbora za svobodno me-
njavo dela, zveze kulturnih
organizacij in prostovoljnim
delom krajanov, so v Vojni-
ku obnovili hišo ob kultur-
nem domu in usposobih tri
prostore. Razpadajoči objekt
so s tem rešili dokončnega
propada in na drugi strani
ozelenili vejo kulturnih de-
javnosti. Pri obnovi prosto-
rov so se s prispevki še pose-
bej izkazali nekateri zasebni-
ki v kraju, mnogi pa so tudi
strokovna dela opravljah
brezplačno.
Skupaj je prenovljenih
kakšnih 120 kvadratnih me-
trov prostorov doma. Svoj
prostor so dobih tudi likov-
niki. Ob zboru in likovnikih
pa aktivno dela in vadi tudi
oktet Lokvanj. Enkrat te-
densko v dvorani zavrtijo
film, matinejo in odpro vrata
obiskovalcem nočnega kina.
Kolesje 70-članskega dru-
štva, ki je med obnovo svoje
moči usmeijalo v druga dela,
je tako spet steklo. Podma-
zala ga je še novoustanovlje-
na igralska skupina, ki bo
s pomočjo režiserke Maijane
Hočevar iz Ljubljane pripra-
vila premiero še to leto. Svo-
je delo so oprli na izročilo
starejših članov društva in
krajanov, ki vedo povedati,
da je bila v tem kraju včasih
igra na sporedu kar vsak
teden.
Tudi zborovske vrste se
mladijo in končna obnova
doma (ostrešje, fasada in
vadbeni prostori) bo trden
argument za nadaljnje delo
v društvu. To se krepi tudi
v navezi z dejavnostjo Turi-
stičnega društva, krajevne
skupnosti in šole. Prireditev
ngj bi bilo poslej v Vojniku
več, upajo in napovedujejo
člani društva, ki želijo, da bi
bila nadaljnja obnova doma
tudi skupna akcija.
MATEJA PODJED
NOVI TEDNIK RADIO CELJž
REPORTAŽA
25. JANUAR 1990 - STRAN 7
Človek tisočerih srajc
Borut Alujevič, igralec In direktor SLG bo nekoč župan
v prvem nadstropju gle-
dališke hiše v Celju, za ta-
peciranimi vrati, je pisarna
s stilnim pohištvom. Za mi-
zo je rdeč stol, ki nekako ne
sodi v ta ambient, a se po
drugi strani zdi, da ima po-
membno vlogo, kakor tudi
telefon, ki zvoni pogosto
kot v vsaki direktorjevi pi-
sarni. Gostje sedijo na obla-
zinjenem sedežu. Pogrezne-
jo se v pogovor, ki se v tej
pisarni vrti le okoli gleda-
lišča. Gledališče pa je upa-
nje, je večni prostor upanja,
je nekoč, še kot upravnik
v celjskem gledališču, zapi-
sal Bojan Štih...
Zd^ je že četrto leto prvi
mož uprave Borut Alujevič.
Človek, ki se je bil kot mla-
denič zapisal športu, zlasti
vaterpolu in gaje kasneje Ja-
nez Hočevar-Rifle pregovo-
ril, da se je vpisal na igralsko
akademijo, je zdaj torej di-
rektor. »Nekoč bom pa še žu-
pan,« pravi in se nakremži,
da ne veš, ali misli zares, se
šali, ali pa igra... Res čudna
bitja so ti igralci. Ljudje tiso-
čerih srajc in obrazov.
Mladi hudournik
Ljubljančana Boruta Alu-
jeviča, ambicioznega in sa-
mozavestnega mladeniča, je
v Celje za rokav povlekel
igralec Bruno Baranovič, po-
tem, ko mu je Bojan Štih
v ljubljanski Drami rekel, da
bi bilo dobro, če bi se šel cel
letnik še malo kalit v Šentja-
kobsko gledališče, kar je
z drugimi besedami pomeni-
lo, naj ne računajo z angaži-
ranjem v Drami. V Celju pa
je, tako kot spet danes, manj-
kalo mladih igralcev. Borutu
je bilo mesto poznano iz nje-
gove športne kariere - in je
ostal do danes. Tedaj je bil
upravnik Slavko Belak. In še
en podatek je pomemben in
mora stati pri vrhu tega pisa-
nja: mlademu, za odrske luči
in deske vnetemu Alujeviču
so že tedaj napovedovali, da
bo nekoč postal župan, češ,
kaj se sploh greš z igral-
stvom. Celo mama se je zelo
angažirala in je šla osebno na
Akademijo prosit, da Boruta
ne bi vzeh v uk. Morda je
videla tudi ona v njem kak
bolj donosen in vpliven po-
klic. Seveda še ni prepozno,
čeprav je do županstva še ne-
kaj stopničk. In spet je, po
teh besedah, naredil druga-
čen obraz, a tak, daje deloval
sila odločen, že kar pomem-
ben, kakor da gre za veliko
odločitev že iz županjega
stolčka.
A je Borut Alujevič v prvi
vrsti predvsem igralec, ki ne
bo nikoli mogel iz svoje ko-
že. Podajo se mu bolj komič-
ne vloge. »Ljubimcev nisem
na odru nikoli znal igrati. To
mi je bolj uspevalo v zaseb-
nem življenju.« Kje pa je
pravzaprav meja med dvora-
no in življenjem?
»Dolga leta nisem mogel
preboleti,« se danes, po 25
letih življenja z gledališčem,
spominja Borut Alujevič,«
da mi na začetku poti niso
dali vlog, ki bi jih rad igral.
Posebno komičnih. Tedaj ni-
sem doumel, da so pred me-
noj stareši, boljši, bolj preka-
ljeni igralci. Meni pa se je
zdelo, da se Borutu Alujevi-
ču dela krivica. Debut v celj-
skem gledališču je bila Sha-
feijeva enodejanka Zasebno
uho, javno oko, V kateri sem
igral nekakšnega play-boya.
Zabavno kriminalna zgodba
je bila to in jaz sem kar cve-
tel in žarel od energije in po-
plesovanja po odru. Ko pa so
izšle kritike, sem bil spet
neznansko besen. Ena me je
še posebej prizadela: da sem
hudournik, je bilo zapisano,
ki ga bo treba še usmeriti in
kanalizirati in da se na Aka-
demiji nisem naučil govori-
ti... Kako, sem si mislil, je to
mogoče, da jaz, Borut Aluje-
vič z igralske akademije ne
bi znal govoriti!? Ko pa sem
čez leta še razmišljal o teh
besedah, sem ugotovil, da je
imel kritik prekleto prav. Na
akademiji dobi igralec le os-
nove, kali pa ga življenje in
delo v gledališču.«
Borut Alujevič se je kalil
v celjskem gledališču in se
uspel tam tudi zajeziti in ka-
nalizirati.
Borut Alujevič (levo) v naslovni vlogi Ornifle ali sapica
v režiji Mirana Herzoga.
Spomini na
prihodnost
Bojan Štih, na katerega je
bil mladenič Borut silno je-
zen, ker ga je napotil kar z le-
vo roko (zamisUte!) polprofe-
sionalno Šentjakobsko gle-
dališče, je prišel leta 1969 za
upravnika v celjsko gledahš-
če. Ted^ je Borut Alujevič,
ki pravi danes, da je bil to
eden nigsvetlejših prebh-
skov za celjsko gledališče,
mishl, da bo to zanj hud po-
lom. A se je zgodilo ravno
obratno. V predstavi Umor
v katedrah mi je dal dve, ne
sicer veliki vlogi, a toliko po-
membnejši v moji karieri za-
to, ker sem dobil sam vase
zaupanje. Po Štihovi zaslugi
torej. Postavil me je ob bok
že uveljavljenih igralcev: Ja-
neza Bermeža, Staneta Poti-
ska, Sandija Krošla... Ta-
krat se mi je v igralstvu od-
prl nov svet. Šel sem tudi na
študijski dopust v Pariz in si
ogledoval predstave, primer-
jal našo igro z njihovo in sr-
kal vase nova spoznanja.«
Kot vsak igralec, si je na do-
mačem odru želel čimveč
igrati. Želja po nastopanju tU
v vsaki igralski duši in Borut
Alujevič, ki so mu mnogi
svetovali, пдј se prijavi za di-
rektorja; ni nobena izjema.
A še prej se je moralo zgo-
diti nekaj drugega. Na spo-
red celjskega gledališča je
morala priti Brešanova ko-
medija Slavnostna večera
v pogrebnem podjetju.
V njej je Peter Boštjančič
igral predsednika delavske-
ga sveta in to čez nekaj časa
tudi postal, Borut Alujevič
pa direktorja... Tako mu je
bilo zapisano in prerokova-
no. »V vsakem gledališču
obstaja fatalnost, ki smo ji
zapisani,« pravi direktor
Alujevič. Je potem res, da bo
kmalu postal župan? »Hm,
takšne vloge pa Brešan ni
napisal inje ni predvidel,« se
je spet pošalil in napravil
spet drugačno mimiko
obraza.
Po dobrih treh letih vlada-
vine iz prvega nadstropja di-
rektorske pisarne, ko ga
v resnici prah odrskih desk
in mehka svetloba žarome-
tov še kako mamijo in tudi
upreti se jim ne more, je čas
tudi za lastno sestavljanje.
Za brskanje po sebi, za odla-
ganje srajc upodobljenih li-
kov, za lastno oceno igral-
skega dela, za pogled na po-
klicne kolege z drugega zor-
nega kota. Tudi za utrinke.
Teh ne manjka v nobenem
gledališču. Igralci, včasih na-
gajivi kot otroci, ranljivi kot
ptice, a polni tudi človeških
slabosti, so na odru poklic-
neži, tudi, ko ga kdo kaj
ušpiči. Tega gledalci seveda
ne smejo opaziti, zato paje to
za igralca preizkus koncen-
tracije, če vtakne roko v na-
lašč zašit rokav, če pojé
v sendviču namesto sira koš-
ček mila, če mu kdo namesto
vode natoči v kozarec močno
žganje... Igralec mora vzdr-
žati, ne da bi se zasmejal ali
zaklel, če stopi v škorenj,
v katerega mu je nekdo, za
šalo pač, nalil lepilo...
»O, Marija Goršičeva jih je
imela кгц za ušesi«, se danes
z velikim spoštovanjem spo-
minja te igralke Borut Aluje-
vič. »Marija nas je, zlasti
mlajše, manj prekaljene
igralce, znala spraviti na
odru v smeh, sama pa je pri
tem ostala smrtno resna in
delala tak obraz, kot da nima
pojma za kaj gre.« Starejši
igralci, čeprav niso imeli
akademije, so imeh svojevr-
sten šarm, žlahtno »šmiro«
v n^boljšem pomenu bese-
de, pa vehko ljubezni do
igralstva in od njih smo se
imeli marsičesa naučiti. Če-
prav je prav na tem mestu
brv lahko zelo ozka in nevar-
na, da ne začneš takšnega
načina igre uporabljati na-
pak in brez samokontrole,
češ, s^ je vse dobro. Proti
takemu načinu sem se vedno
boril.«
Borut Alujevič, na poti od
športnika do župana, na di-
rektorskem stolčku kar do-
bro obvladuje položaj, če-
prav vsake toliko časa čisto
zares da odpoved: »Prvo leto
so vsi zadovoljni, drugo leto
ti že n^dejo kakšne napake,
tretje leto ti žagajo stolček in
te hočejo vreči dol, četrto le-
to pa že spet ugotavljajo, no
s^ niti ni bil tako slab ta naš
direktor. Tako se je godilo
vsem dosedanjim direktor-
jem in zakaj bi bil jaz kakšna
izjema. V loncu zmeraj vre in
se zmeraj кцј kuha. In pojavi
se nova brv, nova past. Vse
to sem vedel že prej, ne pa
tudi tega, kako bom na vse
to reagiral. Nek^j prednosti
pred drugimi direktorji pa
sem le imel, in sicer z igral-
skimi izkušrijami. Rekel sem
si: če ne bom znal zaigrati
enega direktorja, potem sem
pa res zanič igralec.« Ta vlo-
ga se Borutu Alujeviču do-
bro obnese zlasti na kakšnih
sejah, ko zna dejstva, s kate-
rimi se vleče za kulturo in
kulturnike, argumentirati še
z glumaškim nastopom.
V lastni hiši mu sicer pooči-
Ugo, da kot direktor preveč
igra, ne na sejah, ampak na
odru, vendar Lujo (tako mu
pravijo po domače), skorajda
prizadeto pravi, da je v času
direktorje vanj a odigral vse
večji vlogi: Rogovileža in Or-
nifla. Vmes so bih še manjši
nastopi, predvsem pa vskoki
za zbolelimi igralci. »Za otro-
ke zelo rad igram in jih imam
tudi rad. Otroci so čudovito
občinstvo, igralci pa smo tu-
di radi otroci. Rad pojem,
rad se afnam, skačem in uži-
vam, če pri tem uživajo tudi
otroci. Pač nisem igralec tipa
za kakšne globoke psiholo-
ške drame.«
Borut Alujevič na direktorskem stolčku.
Spomini na
preteklost
Ko sem se odločil, da posta-
nem direktor, sem se moral
prej dokopati do lastnega
spoznanja, da pač nisem ti-
sto, kar sem si želel biti - vo-
deča zvezda v igralskem an-
samblu in nekdo, pred kate-
rim se bo svet razpolovil, ko
bo stopil na oder. To je za
igralca grenko spoznanje,
vendar danes zato nisem več
žalosten. Drugače gledam
tudi na kolege igralce, dru-
gače jih opazujem in tudi
razumem jih, in to ne pravim
zato, da bi jim kam lezel: za-
res dober ansambel smo, če-
prav ga moramo nujno po-
mladiti in razširiti.
So stvari, ki jih mora člo-
vek razmisliti sam zase. Bo-
rut to пгугцје počne na košč-
ku zemlje v Šmarju pri Jel-
šah, kjer zraste prenekatera
odločitev in vzbrsti tudi lik
kakšne vloge. Kot oče in
mož ima tudi skrbi in dolž-
nosti. Dva odraščajoča otro-
ka pa že nekako vsak po svo-
je ubirata svojo pot. Bo kdo
od njiju igralec, direktor ali
župan, je težko reči, čeprav
petnajstletni Miha kar na-
prej tiči v gledališčih v Celju
in Ljubljani. »Njegova pot
me neverjetno spominja na
mojo, pri tem me pa skrbi,
kaj bo z njim. Ne, na Akade-
mijo pa ne bom šel, kot moja
mama nekoč, prosit, naj ga
ne vzamejo. N^ se odloči
sam.« Ah pa bo nekoč župan
mladi Aliijevič? Kaj pa bi na-
redil starejši, če bi bil res žu-
pan? »Najprej bi veliko ob-
ljubljal in malo naredil. Po-
tem pa bi najprej uredil
mestni promet v Celju. Do-
kler bo ta urejen na vsake
pol ure, bo Celje osalo velika
vas.«
Potem je Borut Alujevič-
Lujo naredil tako zaskrbljen
obraz, daje deloval kot čaka-
joči potnik za ta avtobus. Mi-
shm, da ni zaigral. Če pa je,
je to storil dobro. To pa bi
bila presoja za kritika. A tudi
za to bo še dovolj priložnosti.
Ko bo zapustil direktorski
stolček v prvem nadstropju
gledahšča, in ko bo v garde-
robi spet oblekel eno tistih
tisočerih sr^jc, ki tako mami-
jo vsakega igralca, bo spet
igral. O direktorstvu bo ne-
koč rekel, da mu je bil svoje-
vrsten izziv. Ocenjevah pa
bodo spet drugi.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
JUTEKS
je v Žalcu odprl
specializirano trgovino
PVC talnih oblog.
Otvoritveni 25% POPUST
bo trajal do 31. januarja.
Pričakujejo vas z veliko izbiro kakovostnih
PVC talnih in stenskih oblog.
8. STRAN - 25. JANUAR 1990
ŠPORT
Celjska telesna kultura 89
Zadnja leta je januar tisti
mesec, ko tudi v Celju pregle-
damo opravljeno delo na po-
dročju telesne kulture za
prejšige leto. Medtem, ko so
te prireditve z najboljšimi
športniki bile še do nedavne-
ga v Narodnem domu, pa so jo
lani prestavili v poseben pro-
stor COŠ F. Roš, letos pa pr-
vič v delovno organizacijo
grafîka v Aeru.
Takšna odločitev ima svoj
čar, vendar pa je v resnici dvo-
rezen meč. Tako se zberejo sa-
mo tisti, ki pridejo po prizna-
nja in nekai gostov ter novinar-
jev, mislimo pa, da bi naše naj-
boljše moralo videti večje šte-
vilo ljudi, obisk le-teh pa zago-
toviti z ustrezno reklamo. To je
vsakoletni praznik celjske te-
lesne kulture, ki mora dobiti
širšo javno priznanje, kar še
posebej velja za letos, koje bila
to tudi uvodna prireditev
v proslavljanje 100 letnice or-
ganizirane telesne kulture
v Celju.
Tokrat je bil slavnostni go-
vornik predsednik strokovne-
ga odbora za tekmovalni šport
pri ZTKO Celje Stane Bizjak,
ki je zlasti opozoril na proble-
me telesne kulture, ki seje z le-
tošnjim letom znašla v drugač-
ni organiziranosti. Govoril je
o pomembnosti obnove dveh
osredryih športnih objektov-
bazena in drsališča-ter se po-
novno zavzel, da bi oba objek-
ta zaradi širokega družbenega
pomena morala dobiti nova
vzdrževalca, ké^ti sama telesna
kultura tega ne zmore.
V priložnostnem kulturnem
programu so nastopili pevski
zbor Aero pod vodstvom Pa-
vleta Bukovca ter učenci COŠ
Fran Roš, osrednja pozornost
pa je bila seveda nameryena
podeljevanju posameznih priz-
nanj za liinsko delo. Za lani so
izbrali kot najboljšo žensko
ekipo kegljaškega kluba EMO,
ki je med drugim osvojila tudi
1. mesto na svetovnem prven-
stvu na Dunaju (kapetan ekipe
Тадја Gobec je ob tej priložno-
sti dobila tudi celjski grb, ki ga
je izročil podpredsednik IS ob-
čine Celje Vlado Kuštrin) in
pri moških ekipo rokometnega
kluba Aero Celje.
Posebnega priznanja sta bila
deležna atleta veterana Nataša
Urbančič - Bezjak in Branko
Vi vod, ki sta lani na svetov-
nem prvenstvu v Oregonu
v ZDA v svojih starostnih sku-
pinah postala svetovna pr-
vaka.
Med osnovnimi šolami so
imeli lani najboljša športna
društva na OŠ. V. Kovačič
- Efenka, F. Roš in S. Šlander,
med srednjimi pa za ekonom-
sko usmeritev, pedagoški in
tehnični šoli.
Za dobro delo s svojimi varo-
vanci je bilo nagrajenih tudi
pet treneijev: Jćinko Benčina
(NK I.Kladivar), Lado Gobec
(KK EMO), Miro Kocuvan in
Andrej Peterka (oba AD Kladi-
var) ter Ante Kostelič (RK
Aero).
Osredrxja pozornost je bila
seveda namenjena najboljšim
športnikom in športnicam, ki
so jih v posebni anketi izbrali
športni delavci in novinarji.
Pri športnicah je prvič zma-
gala Sor\ja Mikac pred Tanjo
Gobec (obe KK EMO), tretja je
bila Nataša Eijavec (AD Kladi-
var), glasove pa so še dobile
Mira Grobelnik in Marika Kar-
dinar (obe KK EMO), Kristina
Jazbinšek, Jerneja Pere, Maja
Radmanovič in Renata Stra-
šek (vse AD Kladivar), Špela
Pere (drsalni klub Tkanina),
Polona Pihler (odbojkarski
klub Celje) in Maja Tanko (PK
Klima Neptun).
Pri športnikih je tretjič zapo-
red (to še nobenemu ni uspelo)
zmaged Gregor Jurak (PK Kli-
ma neptun) pred Mirom Kocu-
vanom (AD Kladivar) in Deja-
nom Tešovičem (PK Klima
Neptun), glasove pa so še dobi-
li Leon Bauer (Aero klub), Edi
Kolar in Rok Kopitar (AD Kla-
divar), Branko Malee (SD Ko-
vinar Štore), Iztok Melanšek
(KK Merx) in Jure Vračun (PK
Khma Neptun).
Iz teh podatkov je vidno, da
prednjačijo plavalci, atleti in
seveda kegljačice, žal pa nima-
mo več vidnejših zastopnikov
v takoimenovanih vodilnih
celjskih športih (košarka, ro-
komet). Res pa je tudi (ob tem
ne želimo podcenjevanja), da
lani ni bilo kvalitetno tako od-
mevnih dosežkov kot pred leti
in da je tudi krog za izbor ved-
no bolj ozek. Včasih smo težko
izbrali po deset najboljših
v obeh konkurencah, zdaj ima-
mo težave s prvimi tremi. Ka-
korkoli že, prireditev Telesna
kultura 89 v Celju je za nami,
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Najboljši celjski športniki za leto 89 (od leve): trikratni dobitnik najvišjega priznanja Gregor
Jurak, ob njem tretjeuvrščeni Dejan Tešovič (oba PK Klima Neptun, manjka drugouvrščeni
atlet Miro Kocuvan) ter najboljše športnice 3. atletinja Nataša Erjavec ter 2. Tanja Gobec in L
Sonja Mikac (obe KK EMO).
Na zaključni prireditvi telesna kultura 89 v Celju je dobilo
priznanja tudi 55 perspektivnih športnikov. To so: Barbara
Dolenc, Rk Hus, Miran Kenda, Mateja Kvas, Sabina Ožir,
Jerneja Pere, Primož Praprotnik, Maja Radmanovič, Sergej
Rozman, Renata Strašek in Janez Uplaznik (vsi AD Kladivar),
Špela Pere (drsalno kotalkarski klub Tkanina), Teodor Mimik
(jadralno letenje Aero klub Celje), Dušan Kačičnik in Mile
Sadžak (judo klub I. Reya), Sonja Grivič, Alenka Ramšak,
Jana Verdnik in Alja Založnik (kegljaški klub EMO), Sašo
Sviben in Jure Vodeb (kolesarski klub Merx Celje)« Gregor
Blatnik, Stane Blatnik, Milan Drolc, Emir Džafič, Jusuf Dža-
fič, Mirko Džakovič, Primož Jelen, Andrej Marot, Boris Novak,
Uroš Omerzu, Boštjan Podrepšek, Goran Radič, Uroš Seles,
Simon Šešlar, Sergej Tanjšek in Kristijan Zver (NK Ingrad
Kladivar), Gašper Gorenak, Matjaž Košar in Maja Tanko (PK
Klima Neptun) ter Marko Cvetko, Tomaž Čater, Aleš Franc,
Kristijan Lupše, Trivko Matovič, Peter Novak, Uroš Privšek,
Roman Pungartnik, Tomaž Ratej, Boštjan Staršek, Marko
Šušterič, Boštjan Tome in Željko Vešligaj (vsi RK Aero Celje)
ter Snežana Vignjevič (SK Unior Celje).
Dvoboj Jurak
- Mikac
Po proglasitvi najboljših
celjskih športnikov za lan-
sko leto smo se zapletli tudi
v pogovor z lanskima zma-
govalcema Gregoijem Ju-
rakom in Sonjo Mikac. Ta-
ko sta se osebno spoznala
in oba je zanimalo, kako
trenirata, živita, delata,
kakšne probleme imata. Pa
je prišlo do ideje, za medse-
bojni dvoboj. Najboljša
športnika Celja 89 se bosta
v drugi polovici februaija
pomerila v plavanju na
50 m ter kegljar^u, torej
njunih specialnih disci-
plinah.
Gregor: »Izziv spreje-
mam, čeprav sem kegljal
samo enkrat in to v Opa-
tiji.«
Sonja: »Doma sem na
Reki in odlično plavam, no,
.kegljam pa tudi dobro.«
Tudi v obeh klubih, kate-
rih člana sta lani najboljša
športnika, so bili nad idejo
športnega srečanja zado-
voljni, mi pa bomo posku-
šali še kaj dodati. Ali bo re-
zultat 1:1 pa si ne upamo
napovedovati, raje poča-
kaj mo na vsekakor zanimiv
dvoboj.
[ВШЗШЕНВНИ
Во doktor ozdravil
celjsko atletiko?
Med zadnjimi dogodki v celj-
skem atletskem kolektivu Kla-
divaiju je bila pika na »i« iz-
redna skupščina, iyer je bila
glavna točka že prej napoveda-
na odpoved Kovinotebne kot
sponzorja. Vse je prišlo nena-
vadno hitro in nepričakovano,
kar bo še posebej prizadelo at-
letski kolektiv, ki je v zadnjih
letih zabredel v težave. O na-
stalih problemih smo že pisali
po seji predsedstva kluba, kjer
so predstavniki Kovinotehne
pojasnili vzroke za svoj od-
stop. Nekaj vzrokov je realnih,
nekaj pa tudi ne, res pa je, da
seje dobro zamišljeno sodelo-
vanje v hipu sesulo kot hišica
iz kart, pri tem pa sta kriva kar
oba dosedanja partnerja.
Na izredni skupščini smo bi-
h razočarani. Poslušali smo ti-
sto, kar že vrsto let vemo, ob
tem pa nismo slišah še tistega,
kar je glavni vzrok, da je kralji-
ca športov v Celju začela iz-
gubljati krono. Trenerji so
imeli dolge samogovore, kjer
so branili sebe in svoje (ne)de-
lo ter iskali vzroke povsod, sa-
mo ne v sebi. Žalostno je bilo
poslušati, kako je potekalo de-
lo s selekcijami. To (ne)delo
tr^a že dolga leta in že zdavnaj
bi morali biti vidni rezultati.
Vedno govorimo o velikemu
številu perspektivnih atletov,
»ta pravih* pa nimamo ali pa
nam dobesedno pobegnejo
v druge sredine. Nihče ni vedel
povedati, zakaj recimo že več
kot dvajset let AD Kladivar ni
pripravil enega samega propa-
gandnega mitinga v Žalcu,
Slovenskih Konjicah, Bistrici
ob Soth in še kje, od koder so
še pred leti črpali atlete, da so
se na tekmovanjih lahko po~
javljali s kompletnimi ekipami
od najmlajših do članov. Ver-
jetno ne dovolj ustrezno je tudi
sodelovaje s tistimi, ki po šo-
lah skrbijo za telesno vzgojo.
Še bi lahko naštevali, vendar
če sami strokovno usposoblje-
ni v klubu ne bodo kritično
ocenili svojega dela in ga v te-
melju spremenili, potem se de-
lo v AD Kladivar ne bo izbolj-
šalo, ampak poslabšalo. Polna
usta hvale je bilo, ko so pripe-
ljali priznanega poljskega tre-
nerja, ki seje zdaj s svojo stro-
kovnostjo znašel na ledu. Vse
manjše je število nekoč izred-
no prizadevnih in tudi uspeš-
nih amaterskih atletskih vadi-
teljev, medtem ko profesional-
na četverka resnično ne daje
tistega, kar bi morala ali od nje
pričakujemo.
Mandatar za sestavo novega
vodstva je bil Roman Lešek.
Veijetno je imel premalo časa,
da bi lahko sestavil še močnej-
šo ekipo, kot je sedaj. Novi
predsednik je doktor Rudi Ča-
jevec. Ali bo njemu uspelo oz-
draviti celjsko atletiko? Same-
mu prav gotovo ne, če ne bodo
za to poskrbeli tisti, ki bi to
morali že zdavnaj storiti. Če pa
se to ne da, je treba enkrat za
vselej reči bobu bob, kć^jti vse
ostalo je neuspešno zapravlja-
nje časa in tudi denaija.
TONE VRABL
Natalija Mraz in Miha Pohar
Tudi v velenjski občini so
pripravili izbor najboljših
športnikov za lani, istočasno
pa so podelili tudi več Bloud-
kovih priznanj, priznanja naj-
boljšim šolskim športnim
društvom in krajevnim skup-
nostim ter seveda prizadev-
nim amaterskim in ostalim
športnim delavcem. Zaključ-
no prireditev so razdelili
v dva dela. Prvi je bil v novi
telovadnici v Škalah, ki je že
vrsto let med najboljšimi kra-
jevnimi skupnostmi po rekre-
aciji v Sloveniji, drugi pa
v velenjski Rdeči dvorani
s športnim plesom in nasto-
pom Moped showa.
Prireditev s prikazom šport-
ne dejavnosti v velenjski obči-
ni je pripravila ZTKO, slav-
nostni govornik pa je bil njen
predsednik Jože Kavtičnik.
Omenil je vrsto uspehov, pro-
blemov in novih možnosti, ki
jih z letošnjim letom ponuja
nova organiziranost telesne
kulture.
Pismena priznarya za tekmo-
valne uspehe so dobili iz atlet-
skega kluba Velenje Miran Hu-
dournik. Robi Kožar, Jolanda
Steblovnik, Mehta Rant, Nata-
ša Bizjak, Natalija Cesar, San-
di Zep, Romeo Zivko, ekipa pi-
onirk, članov in kros ekipa, iz
plavalnega kluba Renata Red-
nak in Katja Mijoč, iz karate
kluba Petar Pejkunovič, Mijo
Pejkunovič, Mladen Todoro-
vič, Zekirija Tabakovič in član-
ska ekipa karate kluba Vele-
r^je, iz plesnega kluba sta bila
nagrajena Miljam Šulek in Ma-
tej Krajcer, v ženskem roko-
metnem klubu Sonja Zidar,
Tanja Ober in ekipa starejših
pionirk, v smučarskem klubu
Matej Košič, Jani Živko in De
Costa David, v težkoatletskem
klubu Kristijan Cvetkovič,
Mitja Cvetkovič, Danilo Mla-
kar in Maijan Vuzem, v Šale-
škem teniškem klubu Dunja
Bibianko, Tomaž Camloh, De-
nis Topčič, Janita Erhart, Jure
Bukovec in Urška Radanovič,
v Šaleškem alpinističnem od-
seku Matej Mejovšek in Ivan
Kotnik, smučarsko skakalne-
mu klubu Robi Špegel, Bošt-
jan Iršič, Drago Zupane, Bošt-
jan Rednak, Peter Kolenc, Ro-
lando Kaligaro, Viktor Čepel-
nik, Matjaž Triplât, Gorazd Po-
gorelčnik, Boris Pušnik, Ro-
man Tamše, Iztok Golob, Mat-
jaž Mihelčič in Jože Verdev, iz
kotalkarsko drsalnega kluba
Matej Šumnik, Alenka Oven,
Tjaša Praznik, Marko Stor,
Mojca Novak in Katja Čater, iz
strelske družine Mrož Simon
Veternik, Denis Bola ter ekipi
mladincev in članov, devet šol-
skih športnih društev in posa-
mezniki ter organizacije. Izro-
čenih je bilo 16 Bloudkovih
značk, od tega 11 bronastih,
ena srebrna, zlate pa so prejeli
Dušan Kukovec, Valter Štaj-
ner, Jože i^až in Rado Pugart-
nik. Trinajst društev in posa-
meznikov je dobilo bronaste in
srebrne plakete, za najboljšo
mestno krajevno skupnost na
področju rekreacije so prigla-
sili Šoštanj, primestno pa Ska-
le. Najboljše šolsko športno
društvo je Borec na osnovni
šoli V. Vlahovič, ekipa leta mo-
ška rokometna ekipa Šoštanja,
n^boljša športnika pa sta
predstavnika atletskega kluba
Natalija Mraz in Miha Pohar.
Podeljenih je bilo tudi 73 pis-
nih priznanj za tekmovalne do-
sežke posameznikom in eki-
pam oz. klubom ter deset pri-
znal^ za amatersko delo in or-
ganizacijo prireditev.
TONE VRABL
Kmalu priložnost za mlade?
V	1. в ZKL je Kors Rogaška
doma visoko nadigrala ekipo
Novega Zagreba 88 104:48. Ob
polčasu so Slatinčanke vodile
48:26, nato pa so 2. del dobile
kar s 56:22 predvsem po zaslu-
gi agresivne igre v obrambi.
Priznati je treba, da Zagreb-
čanke niso več prava ekipa, sćg
v postavi ni več njihovih treh,
štirih najboljših košarkaric.
Trener Korsa Jamnik je trojici
Germ 18, Cveta Jezovšek 19 in
Jurše 11, ki je srečanje prejš-
njega kola v glavnem presede-
la na klopi, tokrat namenil pol-
no pozornost. Ostale koše so
dosegle: Pešič 9, Virant 17, An-
dreja Jezovšek 8, Mreiz 6 ter
Kokolj in Škegro po 8. Za Kors
ni nastopila kapetanka Ciglar-
jeva, ki sije poškodovala roko.
Kors je na lestvici tretji
z zmago manj od vodečih
Splitčank, ki jih v naslednjem
kolu čaka težko gostovanje
v Sarajevu pri Bosni (4.) Slatin-
čanke bodo odpotovale v Bje-
Ijino k UM Radniku, ekipi, ki
si deli 5. mesto in bi v tem
trenutku na domačem igrišču
lahko bila pretrd oreh, toda
možnosti za zmago v gosteh ni-
so tako majhne.
V	moški republiški ligi so
Celjani zlahka ugnali goste iz
Konjic 80:68. Comet je vodil do
6. minute trikrat s po petimi
točkami razlike, bolj zaradi le-
žernosti Celjanov, ki so po
kratkem vodstvu gostom do-
pustili, da so v 19. minuti še
enkrat povedli (34:36). Celjani
so polčas dobih s 40:36, v 2.
delu pa so razhko povečali na
12 točk. Ko seje le-ta zmanjše-
vala, so jo z nekaj zadetki zno-
va z lahkoto povečali. Lokalni
derbi je bil bled tudi zato, ker
so košarkaiji Cometa, ki sicer
povsod resno in zagrizeno igra-
jo na zmago, tukaj prezgodaj
uvideli, da nimajo nikakršnih
možnosti za presenečenje. Nji-
hov najbo^ši igralec in strelec
Stojan Šmid je sicer dosegel 30
točk, vendar je porabil preveč
žog. Kapetan Celja Zoran Gole
(30) je navdušil s preciznim
metom in koristno igro. Strelci
za СеЏе: Urbanija 12, Pipan 16,
Sušin 2, Buntič 8, Medved 6 in
Aničič 5. V naslednjem kolu
bodo Celjani gostovali v Ljub-
ljani pri Iliriji, ki so jo v 1. delu
hge premagali doma 109:91.
V nadaljnih štirih kohh bo Ce-
lje gostovalo pri Slovanu, do-
ma pa gostilo najslabše ekipe
hge: ID Ježico, Novolesa in
Rudarja. Tu bi si veljalo ogle-
dati, kaj zmore celjski podmla-
dek, če bo priložnost seveda
dobil. Starovasnik, Stropnik,
Nidorfer, Kramberger, Drob-
nič bodo slej ko prej morah
več zaigrati. Če na treningih
ravno ne blestijo in zgrešijo
kakšen met pod košem, jim to
ne gre preveč zameriti, posebej
še zato, ker se to dogaja tudi
njihovim starejšim kolegom
na tekmah. Upoštevamo tudi
dejstvo, da vadijo z n^boljšimi
igralci republiške lige, proti
katerim res ne morejo prikaza-
ti vsega.
Tišma 12, Trobiš 3, Kidrič 10.
Čovič 16, Tabak 3, Petovar 1,
Unferdorben 4 in Volarič 12 so
bili strelci za Rogaško, ki je
v derbiju začelja v Trbovljah
z 61:59 premagala Rudarja.
Slatinčani so vodih ves čas sre-
čanja, v zadryih 20 sekundah
pa jim je uselo zadržati žogo
v svoji posesti za pomembni
točki. Rogaška ima pet zmag
in si deh 9. mesto. V soboto pa
bo gostovala pri Colorju
v Medvodah (7.). Comet je na
osmem mestu s šestimi zmaga-
mi in bo v naslednjem kolu go-
stil ekipo kranjskega Triglava
(4.).
DEAN ŠUSTER
Skrivnostni gost Je bil Ivo Baiec
Za 120. šahovsko nagradno igro smo dobili 81 odgovorov, med
katerimi jih je bilo 34 pravilnih. Nagrade je prispevala Zavćiro-
valna skupnost Triglav, območna skupnost Celje, ob 10 letnici
šahovske igre je žrebanje opravil odgovorni urednik Novega
tednika Brane Stamejčič, prejeli pa so jih: Franci Verdev,
Šmartno v Rožni dohni, Kaja Avguštin, Stari log, Pragersko in
Jože Ratajc, Heroja Šarha, Celje. Skrivnostni gost v oddaji je bil
znani slovenski šahovski delavec in športni novinar Ivo Bajee iz
Ljubljane, ki ga je spoznala Karolina Vrečar, Košnica 27, СеЦе.
Vsi nagrajenci morajo nagrade dvigniti osebno v 30. dneh
v oglasno naročniškem oddelku Novega tednika - Radia Celje.
TV
Šahovska nagradna igra 121_
Celjski šahovski klub je e<jen najsta-
rejših v Sloveniji. Letos praznuje
pomembno obletnico. Katero?
50
60
70
Nagrajuje TOPER Celje.
ŠPORT - REPORTAŽA
25. JANUAR 1990 - STRAN 9
Štiri ieta CeijsIcega IcerIca
Pred dnevi so na zaključni slovesnosti akcije Celjski
kerlc za leto 89 podelili priznanja n^uspešnejšim lansko-
letnim športnikom. Približno sto rekreativcev je v minu-
lem letu sodelovalo v tej akcyi, 34 pa jih je izpolnilo vse
predpisane obveznosti. Tekmovanja po mnenju nastopa-
jočih niso naporna, le malce dobre volje in vztrajnosti je
potrebno imeti. Vsakega udeleženca čak^o štiri naloge, ki
jih opravi preko celega leta. Osvojiti mora vrh nad dva
tisoč metrov višine, preplavati šesto metrov, obvezna pa
sta tudi kolesaijerye in tek na smučeh. Letos so zaradi
pomanjkanja snega izključili smučarsko dejavnost in so
tako rekreativci opravih samo tri športne discipline. Neka-
teri privrženci akcije menijo, da bi v prihodrxjem letu
lahko organizatorji vključili v tekmovanje še katere druge
panoge športne rekreacije.
Tisti, ki sodelujejo v akciji že od samega začetka, so na
prireditvi prejeU modro plaketo, za trikratno udeležbo
zlato, dvakratno srebrno, novincem, ki tekmujejo prvo
leto, pa so podeliU bronasto plaketo Celjskega kerlca 89.
SANDRA K.
Mali deček je noč
preživel v gozdu
SlaršI šele po sedemnajstih urah prijavili njegov pobeg oú
doma, miličniki pa so ga našli v štirih urah In mu rešili
življenje
V četrtek, pet minut po
trinajsti uri, ko je miličnik
Bojan Šribar sredi gozda
v kotanji zagledal belo otro-
ško glavico, se je marsiko-
mu odvalil kamen od srca.
V rekordno kratkem času se
je končalo iskanje triletne-
ga Hermana Dergajnerja
s Pečovja nad Štorami, ki je
prejšnji dan odšel zdoma.
Kljub mrzli noči je deček
ostal živ in lahko bi rekli:
konec dober vse dobro. A,
žal, ni čisto tako.
Po besedah miličnikov gre
za neurejeno družino in de-
ček se verjetno ne bo z vese-
ljem spominjal svojega otro-
štva. Že prej je večkrat zbe-
žal od doma in se ponavadi
oglasil pri družini, ki ga je
nekaj časa varovala.
Drama triletnega Hermana
se je začela v sredo popold-
ne, približno ob četrti uri, ko
je pobegnil od doma. Bojda
zato, ker mu je oče grozil
s pasom.
»Ne vem, zakaj je odšel od
doma«, je v bolnišnici pripo-
vedoval Herman Dergsyner
starejši. »Že večkrat je to sto-
ril, a smo ga vedno našU.«
Dejstvo je, da so miličniki
za pobeg malega Hermana
zvedeli šele naslednji dan ob
9. uri. Herman Dergajner sta-
rejši je to pomanjkanje star-
ševske skrbi poskušal opra-
vičiti z naslednjimi beseda-
mi: »Prej nisem poklical mi-
ličnikov, ker sem mislil, da
ga bom sam našel. Celo noč
sem ga iskal.«
Deček je odšel od doma
v copatah in ne preveč toplo
oblečen. Zjutraj so v Celju
namerili minus 2 stopinji
Celzija. Če je ostal na pro-
stem, je zelo malo verjetno,
da je še živ, so razmišljali mi-
hčniki, ko so ob devetih zju-
traj le dobih obvestilo očeta.
»V Pečovje smo takoj po-
slah vodjo varnostnega oko-
liša, da dobi orientacijske
podatke, predvsem pa poiz-
ve, če so otroka kje opazili,«
je opisal začetek akcije ko-
mandir celjske postaje mih-
ce Srečko Krope. »Do ena-
ste ure smo preverili pri so-
rodnikih in sosedih, kamor
bi se lahko deček zatekel.
Ker ga nismo našli, se je za-
čelo iskanje.«
Akcijo sta na terenu vodila
pomočnika komandirja Mar-
ico Gaber in Zvone Kozjak.
»Poleg deset miličnikov, je
pri iskanju sodelovalo tudi
približno 35 občanov, je pri-
povedoval Marko Gaber.
Povsod, v šoli, v železarni, so
bili pripravljeni pomagati.
Imeh smo tudi srečo, da so
imeh ta dan sestanek in štir-
je so se udeležili akcije. Prav
planinci najbolje poznao te-
ren tam okoli.«
Miličniki so s seboj pripe-
ljali tudi psa, vendar je bilo
okoli hiše že precej drugih
sledi, tako da pes kaj prida ni
mogel pomagati. Čisto dru-
gače pa bi bilo, če bi oče po-
klical zvečer, ko še ni bilo
drugih sledi, je menil milič-
nik-vodnik psa. Takrat bi
pes še lahko izsledil dečka.
»Takega iskanja se moraš
lotiti načrtno, drugače osta-
ne preveč terena neraziska-
nega, je povedal Zvone Koz-
jak. Žato smo se razdehli
v več skupin; v vsaki je bil
en miličnik in štiri do pet ob-
čanov, teren okrog hiše pa
smo razdehli na več ob-
močij.«
Pravzaprav se je večina
miličnikov takrat že sprijaz-
nila s tem, da se jim bo ta
dan krepko podaljšal delov-
ni dan, toda ЬоЦ kot to jih je
skrbelo, če bodo našli dečka
živega.
Da bi vseeno nekoliko laž-
je iskali, so zahtevali podat-
ke s socialnega skrbstva,
ЬоЦ podrobno pa so izprašali
tudi starša.
Menili so, da je deček od-
šel nekoliko dlje; ker ga je
oče zvečer iskal, je verjetno
bežal pred njim stran od
hiše.
Bojan Šribar se pravza-
prav takšnih akcij najbolj
boji. Ker ima poškodovano
koleno, zelo težko hodi po
strmih bregovih kot so tam
okoh Pečovja. Imel pa je sre-
čo, daje bil v njegovi skupini
planinec, ki dobro pozna te-
ren. Zato tudi ni pomišljal,
ko je planinec predlagal, da
gredo še po ozki planinski
potki proti Teharju, čeprav
so menih, da bi se trileten
otrok težko podal po takšni
poti. Vztrajnostjo bila popla-
čana.
»Kamen se nam je odvahl
od srca, ko smo v kotanji sre-
di gozda zagledali otroško
glavico. Videlo se je, da je
deček premražen in v šoku.
Sprva se je zbal, toda potem,
ko smo prišh k njemu, se je
oklenil enega od reševalcev
in ga ni izpustil,« je pripove-
doval mihčnik Bojan Sribar,
ki je ob 13.05 uri po radiu že
lahko sporočil na postajo mi-
hce, da so dečka našh in da
je akcija zaključena. Prej kot
v štirih urah.
Začel se je boj za dečkovo
življenje. Hitro so ga prenesh
v dolino v Teharje in ga pre-
peljah v celjsko bolnišnico,
kjer so mu nudili najnujnej-
šo pomoč, potem pa ga odpe-
ljali na oddelek za otroško
kirurgijo. Ko so ga sprejeli
na oddelku, so mu že name-
rih temperaturo 36 stopinj
in podhladitev m bila več ta-
ko kritična.
»Pravzaprav je čudež, daje
preživel mrzlo noč na pro-
stem, je kasneje razglabljal
Bojan Šribar. Bil je precej
slabo oblečen in obut v copa-
te. Med potjo pa je še izgubil
copat. Vidi se, da je fant sa-
morastnik in verjetno bi
KaKSen mestni otrok težko
preživel kaj takšnega.«
V bolnišnici si je mali Her-
man hitro opomogel, čeprav
je še v četrtek zvečer kar na-
prej tarnal, da ga zebe. Prvi
znaki so tudi kazali na večje
omrzline, predvsem stopal.
Toda v petek dopoldne je
zdravnica Božena Medved-
Berk že lahko dala precej op-
timistično izjavo - deček je
noč na prostem preživel brez
posledic. Bojda tudi zato,
ker se pri majhnih otrocih
žile hitreje širijo in ožijo in se
telo hitreje regenerira.
Čeprav je še dopoldne vse
kazalo na tragedijo, se je na-
zadnje obrnilo, da se bolje ne
bi moglo. Miličniki, ki so po
telefonu stalno spremljali,
kakšno je zdravstveno stanje
malega Hermana, so bili
med najbolj veseUmi. Takoj,
še v četrtek popoldne, so
analizirali akcijo, da bodo
vse izkušnje lahko s pridom
uporabili pri drugih podob-
nih akcijah. Kljub vsej načr-
tovanosti akcije je imel Her-
man tudi malo sreče; gozd,
kjer so ga našli, naj bi teme-
ljito pregledah v drugi fazi,
torej po 13. uri in v tem pri-
meru bi ga odkrili kakšno
uro ah več kasneje.
Naj se Herman Dergajner
starejši še tako opravičuje, da
je sina že sam iskal ponoči,
verjetno nihče, ki kaj da na
starševsko skrb in ljubezen,
ne more razumeti, zakaj je
moralo miniti 17 (mrzlih) ur,
da je končno obvestil milični-
ke. Miličniki bodo zato starše
ovadili za kaznivo dejanje za-
nemarjanje mladoletne ose-
be, za katero je zagrožena ka-
zen do tri leta zapora.
Komandir je miličnikom,
ki so sodelovali v akciji česti-
tal, od nekod je privlekel tu-
di steklenico vina. Tu bi
zgodba lahko imela svoj ko-
nec, a, žal, ni tako. Miličniki
bodo starša ovadili javnemu
tožilcu po 96. členu Kazen-
skega zakonika SRS, ki go-
vori o zanemarjanju mlado-
letne osebe in surovem rav-
nanju. Za takšno ravnanje,
če roditelj hudo krši svoje
dolžnosti, je zagrožena kazen
do tri leta zapora.
Po vsej verjetnosti pa se
bo morala vmešati tudi soci-
alna služba, da malemu Her-
manu ne bo potrebno kar na-
prej bežati od doma, še pose-
bej, ker je bilo tokrat potreb-
no veliko sreče, da se pobeg
ni končal tragično.
SREČKO ŠROT
Sandra Kojnik
Srečko Krope, komandir
Postaje milice Celje: »Obve-
stilo o dečkovem pobegu
smo dobili zelo pozno, toda
potem smo se zelo hitro or-
ganizirali in akcijo uspešno
izvedli v zelo kratkem
času.«
Zvone Kozjak, pomočnik
komandirja milice: »Pri
takšnih iskanjih je zelo do-
bro vedeti, kakšen je značaj
pogrešanca. Tako lahko
sklepaš, kam bi se najprej
zatekel, in možnosti za
uspeh so precej večje.«
Marko Gaber, pomočnik ko-
mandirja milice: »Občani
so bili takoj pripravljeni
pomagati pri iskanju in so
dejansko veliko pripomogli
k temu, da smo dečka pravi
čas našli.«
Malega Hermana je v bolnišnici sprva predvsem zeblo, že v petek pa si je precej
opomogel. Kakšen mestni otrok bi tako mrzlo noč na prostem (in tako skromno oblečen)
težko preživel. K sreči pa je prav to noč mraz nekoliko popustil, tako da je bilo bolj toplo,
če lahko za minus 2 stopinji Celzija rečemo »toplo«.
NA KRATKO
Zmagal Je Stanko
Jerebic
Tudi letos je strelska druži-
na Franc Šteklič v Škofji vasi
pripravila družinsko tekmo-
vanje za prehodni pokal. To-
krat ga je osvojil Stanko Jere-
bic pred Darkom Krofičem in
Cvetom Glavanom, med mla-
dinci so bili najboljši Jani Pin-
ter, Bojan Hojnik in Darko
Ofentavšek, med članicami pa
Tatjana Grušovnik, Irena Me-
ke in Fanika Klokočovnik.
Celjani slabši od
Kovinarja
v predza^em kolu v 1. re-
publiški ligi z zračno puško so
strelci Celja doživeli poraz
s strelci Kovinarja Štore.
Za Celje so nastopili Ervin
Seršen, Matej Dobovičnik, Jo-
že Jeram in Tone Jager, za Ko-
vinarja pa Franc Hočevar, Ivan
Kočevar, Vili Ravnikar in
Branko Malee z znova odlični-
mi 383 krogi. Strelci Juteksa iz
Žalca so izgubili v Hrastniku
z Rudnikom, v ekipi pa so bili
Jani Pukmioster, Bernard
Martinovič, Mladen Melanšek
in Justin Smrkolj, ki je bil naj-
boljši posameznik s 372 krogi.
Strelci Uniorja iz Zreč so go-
stovali v Mariboru in izgubili
z vodečo ekipo Avgust Маде-
rič, nastopili pa so Irena Voler,
Vlado Keber, Jožica Borovnik
in Saška Lamut. Torej tri mla-
dinke in mladinec, kar je goto-
vo pravilna politika te strelske
družine za nadaljnji razvoj. Le-
stvica: 4. Kovinar Štore, 5. Ju-
teks Žalec, 9. Celje in 10. Uni-
or. Žal se bosta morali prav ti
dve ekipi v novi sezoni presen-
ti v drugoligaško konkurenco,
vendar se bo verjetno kmalu
vrnil med najboljše Unior zara-
di prej omenjene mladostno
sestavßene ekipe. V 3. republi-
ški ligi je Ingrad doma tesno
premagal Kajuh - TAM, nasto-
pih pa so Željko Arčan, Marko
Zatler, Marko Kobale in Željko
Lamut. Ingrad si je s to zmago
zagotovil, da bo prihodnjo se-
zono nastopal v 2. republiški
ligi, kar je za to strelsko druži-
no lep uspeh.
Maleo tretji
SD Avgust Majerič je v Ma-
riboru pripravila turnir ob
15-letnici obstoja, kjer je bila
izredno močna konkurenca,
saj je nastopilo kar 36 moških
in 14 ženskih ekip iz petih re-
publik Jugoslavije. Lahko za-
pišemo, da je bilo to neuradno
državno prvenstvo. Izreden
uspeh je dosegel član SD Kovi-
nar Štore Branko Malee, ki se
je po osmem mestu v play offu
uspel uvrstiti celo na odlično 3.
mesto (376 in 95 krogov). Eki-
pa SD Kovinar Štore je osvoji-
la 10. mesto (Ivan Kočevar,
Frane Hočevar, Vili Ravnikar,
Branko Malee), Celjani pa so
bili dvíyseti (Tone Jager, Jože
Jeram, Ervin Seršen).
T. JAGER
Eberlinc peta
Na tekmovanju republik in
pokrajin v umetnostnem drsa-
nju, ki je bilo v Zagrebu, je
med sedemn^stimi tekmoval-
kami edina predstavnica iz Ce-
lja Polona Eberlinc v slovenski
reprezentanci osvojila dobro 5.
mesto. Tako je prispevala tudi
svoj delež k uspehu ekipe Slo-
venije, ki je osvojila prehodni
pokal.
Dve zmagi celjskih
hokejistov
Celjski hokejisti, ki so po
zadnjih peripetijah uspeli se-
staviti člansko ekipo, so v 1.
В zvezni ligi odigrali dve tek-
mi. V Sisku so premagali INO
9:6 (1:2, 4:4, 1:3), strelci pa so
bili Milidragovič 3, Ostrožnik
2, Strašek, Voler, Kolar in Bu-
latovič po enega. Kazenske mi-
nute INA 12, Cinkana 6. V dru-
gi tekmi so Cinkarnaiji doma
premagali še Spartak 8:5 (4:1,
2:0, 2:4), strelci pa so bili Fili-
povič in Žolek po dva, Milidra-
fovič, Kelgar, Bulatovič in
,lof po 1. Izredno veliko je bilo
kazenskih minut: Cinkana 32,
Spartak 48! Hokejisti Cinkane
so trenutno na 4. mestu vi.
В zvezni ligi.
Naslednje srečarye bodo odi-
grali v soboto, 27. januarja do-
ma v Mestnem parku ob 18. uri
proti Jesenicami II, ki vodijo
na lestvici.
MARJAN SORŠAK
Vodi Žalec In
Pukmajster
Strelska zveza Žalec je tudi
letos pripravila občinsko strel-
sko tekmovanje za člane - liga
sistem. Nastopa sedem ekip,
tekmovanja pa so na strelišču
v Žalcu. Ekipni vrstni red po 3.
kolu: 1. Juteks Žalec I. 4176
krogov, 2. SD Slavko Šlander
Šempeter 4112, 3. Juteks Žalec
II. 4055 krogov itd. Posamez-
no: 1. Pukmajster (Juteks Žal.
I.) 1073 krogi, 2. Povše (SD
B.Juhad Šem.) 1058, 3. Flego
(Juteks Žal. I.) 1056 krogov itd.
T.TAVČAR
je nova telefonska številka
v oglasnem oddelku Novega
tednika, na katero lahko odslej
naročite mali oglas, oddate
obvestilo ter dobite vse
informacije o naročnini.
10. STRAN - 25. JANUAR 1990
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Leijaku in
njegovim
zagovorniicom
Res je, grozna so bila leta
med vojno. Vsaka vojna je
grozna politika in morija ne-
dolžnih ljudi. Kaj vse so po-
čeli (da ne omenjam fašistov)
naši slovenski belogardisti
in izdajalci, ki so mučili in
ubijali naše borce, pa tudi že-
ne, starčke in otroke. Ubijali
so na peklenski način s ško-
fom Rožmanom in pomaga-
čem Rupnikom na čelu. Ena
med številnimi mučilnicami
na Slovenskem je zloglasni
Urh nad Ljubljano. V cerkvi
sv. Urha so s sekirami ubijali
zavedne Slovence, jih še žive
metali v vodnjak, jih obešali
po drevju. In to vse zaradi
izdajalcev lastnega naroda.
In vi, mishm g. Leljaka, se ne
zavedate, da živite v svobod-
ni domovini in brskate po
starih ranah izpred štiridese-
tih let. Ali mogoče niste Slo-
venec? Vprašam vas, kaj
sploh hočete doseči s svoji-
mi dopisi. Vprašam vas, za
kaj so se borili belogardisti
in izdajalci svojega naroda
(borili so se za prazen nič). In
kaj mishte vi, Leljak?
Tudi meni se smilijo tisti,
ki so morah umreti na Tehar-
jah, posebno tisti, ki niso bili
nič krivi, to so starčki, žen-
ske in otroci. Pa kaj hočemo,
bili so pač žrtve svojih mo-
žev in očetov, ki se niso hote-
h boriti za svobodo, pač pa
nasprotno.
Vojna je pač vojna, kaj ho-
čemo brskati po starih časih
in spominih izpred 45 let.
Srh me spreletava, ko či-
tam vaše dopise. Zakaj vzne-
mirjate borce in druge za-
vedne ljudi. Kdor se ne zave-
da, kaj je mir in svoboda, ta
ni vreden, da hodi in živi
v naši prelepi domovini Slo-
veniji, ki so jo priborili naši
očetje borci, ne pa izdajalci
in belogardisti.
Dobro se še spominjam,
kaj nam je govoril tovariš
učitelj ob končani osemletki.
Rekel je, naj se zavedamo, da
smo sinovi svobodne Jugo-
slavije, kajti belogardisti
spet dvigujejo glave.
In res je tako; bolj ko jih
dvigajo, bolj je vse smešno
in slabše je za živeti. Sem
kmečki človek, ki s svojimi
žuljavimi rokami preživljam
družino. Nisem član ZB, pač
pa verjamem, kar meje učila
moja slovenska mati. Veseli
me, da sem sin borca, ki seje
boril za našo svobodno Ju-
goslavijo.
BORUT KOŽELJ
Rimske Tophce
Odmev na
»odmev«
Nekatera pojasnila k član-
ku - pisma bralcev gospe
V. A. O. iz Celovca, Objavlje-
no v N.T. št. 2 dne
11.01.1990. Menim, da je po-
trebno objaviti edino resnico
glede smrti prvoborca tov.
Ivana Farčnika-Buča, ki je
prikazana popolnoma neres-
nično in zlonamerno.
Tomšičeva brigada je bila,
po onemogočenem prehodu
čez Savo na Dolenjsko, po-
slana v zaključne operacije
na Koroško. Četrti bataljon
Tomšičeve brigade je Ы1 na-
stanjen vzhodno od Žitare
vasi. Dne 07.05.1945 smo
v bataljonu dobili obvestilo,
da sta v dolini sovražnikova
vojaka. Dobil sem nalogo, da
vodim patruljo in ugotovim,
kaj se v resnici dogaja. Pri
eni od bližnjih hiš smo zajeli
dva Vlasovca - Ukrajinca in
ju v resnici odvedli v štab
bataljona. Naslednjega dne,
to je 08.05.1945, pa se bom
za vedno spominjal. Bilo je
okrog poldneva, ko smo po-
čivali, pa je prišel iz štaba
bataljona tov. Buč - namest-
nik komisarja bataljona; za-
vriskal je in sporočil veselo
novico, da je Nemčija kapi-
tulirala. Po teh veselih do-
godkih, se je pričakovalo, da
se bo enota, kateri sta pripa-
dala zajeta Vlasovca, nasta-
njena v Žitari vasi, nam pre-
dala. Odšh smo v dolino in,
zavzeli položaje vzhodno od
vasi. Z enim od ujetnikov je
šla skupina partizanov v vas
s pozivom na predajo. Ker so
te enote operirale v naših
krajih, se nam niso hoteli
predati m so odgovorili z og-
njem. Že prve mine, ki so
padle, so zahtevale žrtve, ena
od njih je hudo ranila tov.
Buča. Čeprav je bilo njegovo
stanje brezupno, se je orga-
niziral prenos na varnejši
kraj, jugovzhodno od vasi.
Kmalu zatem, ko smo pri-
speh na neko kmetijo, je ra-
nam podlegel in bil poko-
pan, z vednostjo domačinov,
v njeni bhžini. Tov. Ivan
Farčnik-Buč je bil doma iz
okohce Vranskega in bil
znan kot borec od aprila 1941
in padel zadnji dan vojne.
Ko sem nekaj let po vojni
potoval po teh krajih, sem se
zanimal, kaj je z borci, ki so
padli na Avstrijskem Koro-
škem. Domačini so mi pove-
dali, da so vse padle partiza-
ne, za katerih grobove se je
vedelo kje so, prekopali
v skupno grobnico, na poko-
pališče v Žitari vasi.
IVAN KRIVEC
Vseicaicor javen,
jasen in
utemeijen
odgovor
, Pridružujem se ZZB NOV
Žalec in z njimi vztrajam, da
nam Leljak javno in jasno
pove z imeni prič, kar javno
v časopisu zatrjuje, da so po-
bili mladoletnike v Grižah;
ob enem пдј javno in jasno
pove, kdo je žive ljudi metal
v jašek Barbara v Hudi jami.
Sam Leljak verjetno ni bil
prisoten, zato naj pove ime-
na tistih, ki so to opravljali.
Živim namreč nepredaleč od
Hude jame, pa sedaj prvič
slišim oziroma čitam takšne
reči. Tega ne verjamem.
Pa naj Leljak ne mish, da
imam krvave roke, da je
mačka zacviUla, ko ji je sto-
pil na rep, ampak sem žen-
ska, na katero je eden od ta-
kih, ki jih Samarijan Leljak
pomiluje, pokazal s prstom
okupatorju name, da sem za
»spravit«. Takrat mi je bilo
komaj 15 let in res sem pre-
našala za partizane razno po-
što na javke, skrbela za razni
sanitetni material in druga
zdravila. Leta 1942 so na-
mreč k nam začeli prihajati
prvi partizani in tako je dve
trdi zimi vehkokrat kdo od
domačih zunaj stražil, da so
se partizani malo ogreh, se
posuših in najedli. Po izdaj-
stvu me je policija aretirala,
me spravila najprej v Celje,
nato pa v taborišče v Nem-
čijo.
Tudi eno mojih sester, sta-
ro 19 let, je nekdo od takih
izdal, da je bila zato kot par-
tizanka ujeta v Rožni dolini
pri Celju. Veliko je pretrpela
v zloglasnem »celjskem pis-
kru«, nato v mariborskih za-
porih, nakar je bila napol mr-
tva poslana v koncentracij-
sko taborišče Rawensbrück,
od koder se je oktobra 1945
vrnila kot težka vojna inva-
hdka, kar je še sedaj.
Tudi našim materam so tr-
gali otroke iz rok in jih po-
morih v plinskih celicah, pa
so bili otroci zavednih Slo-
venk in niso bih tudi ničesar
krivi. Kdor je zmogel biti iz-
dajalec in tako zvesti sodela-
vec okupatorju vsa štiri leta,
je pač vsa štiri leta služil to,
kar je kot zasluženo plačilo
potem tudi prejel. Kakršno
delo, tako plačilo.
Če bi ne bilo takih Leljako-
vih miljenčkov, ne bi Nemci
vedeh, koga zapreti in ne bi
imeli koga mučiti tako, da so
po zaporih mučeni molili in
prosili Boga za čimprejšnjo
smrt, za čimprejšnji smrtni
strel. Taki naši izprijenci in
izdajalci so bili krivi dosti
več kot Nemci sami. Nemci
so storili tisto, kar so jim po-
vedali in pokazah naši izrod-
ki, zaradi katerih bi nade-
budni Leljak rad postavil
partizane na zatožno klop.
Ne vem, če bi jih Leljak bo-
žal potem, ko bi zaradi njih
moral prestati nečloveške
muke v zaporih in taboriš-
čih. Dvomim, zelo dvomim,
da bi jim Leljak božal glavi-
ce, če so vsa štiri leta služih
okupatoru, pobijah naše lju-
di - tudi naše otroke. Če je
na vsem skupaj le kaj resni-
ce, so pač dobili, kar so za-
služili, a dobili so samo milo
za drago! Če Leljak ne bo vsa
svoja izvajanja dokazal jas-
no, utemeljeno s pričami,
mu bo treba trdno stopiti na
jezik za izmišljotine in laži
ter blatenje naših borcev.
In še to: Leljak ne bi smel
vseh borcev tlačiti v en koš,
ampak navajati samo tiste,
ki so opravljali tako delo in
pa tiste, ki so dali za taka
dejanja svoja naročila ali ka-
ko bi rekla, svoja povelja.
Tudi jaz sem članica ZZB
NOV pa nimam okoli tega
ničesar. Zaradi izdajstva sem
dve leti veliko pretrpela v ta-
borišču in tako na stotine ta-
kih kot sem bila jaz. In takim
izdajalcem bi Leljak postavil
celo spominska obeležja!?
Le k^ mu pride na misel?
Morda smatra, da so kot žr-
tve v borbi padli za nas...
VERA KALŠEK-
VRANEK
Brezno pri Laškem
Zavračamo
očitke
V vednost vam pošiljamo
trenutno zadnje vprašanje,
ki ga je v zvezi z avtocesto
Celje-Ljubljana postavila
naša skupina delegatov na
Zboru občin republiške
skupščine in odgovor nanj.
Hkrati s tem vas obveščamo,
da je glede izgradi e zadev-
ne avtoceste bilo doslej po-
sredovanih s strani naših de-
legatov v republiški skupšči-
ni že mnogo vprašanj, ne sa-
mo v tem, temveč tudi
v prejšnjih mandatnih ob-
dobjih, s čemer zavračamo
očitke, ki se včasih pojavlja-
jo, češ da se naši delegati
premalo zavzemajo za reše-
vanje te problematike.
Skupiria delegatov
za Zbor občin skupščine
SRS iz Celja,
tajnik Bojan Rebec,
vodja Marko Brezigar
Sanacija obstoječe
trase na odseku
Baba na cesti
Uubljana4:elje
Na 46. seji Zbora občin
skupščine SR Slovenije je
skupina delegatov iz občine
Celje postavila naslednje de-
legatsko vprašanje:
»Ker imamo informacijo,
da so pričeli z deh na sanaciji
obstoječe trase na odseku
Baba na cesti Ljubljana-Ce-
Ije, sprašujemo, ali so zaradi
tega res zastala dela pri načr-
tovanju in pridobivanju do-
kumentacije za traso bodoče
avtoceste na tej relaciji oziro-
ma, če ta dela vphvajo na za-
mik izgradnje predmetne av-
toceste.«
Izvršni svet Skupščine SR
Slovenije je posredoval na-
slednji odgovor:
Na podlagi zahtev za pove-
čanje varnosti prometa in
potovalnih hitrosti ob upo-
števanju prometnih obreme-
nitev in v skladu z dejansko
razpoložljivimi sredstvi dol-
goročni plan SR Slovenije
z vidika vključitve v jugoslo-
vanski in evropski sistem
cest opredeljuje dograjeva-
nje avtocestnega omrežja na
območju SR Slovenije. Med
drugim je na tem mestu na-
vedena avtocesta smer Šen-
tilj-Koper: v tej smeri sta že
zgrajena odseka Mari-
bor-Arja vas (49 km) in Ljub-
Ijana-Razdrto (53 km), med
nedokončanimi pa je tudi
odsek avtoceste Arja va-
s-Ljubljana.
Trasa avtoceste Arja
vas-Ljubljana je v družbe-
nem planu SR Slovenije za
obdobje 1986-1990, ki je bil
spremenjen in dopolnjen
v letu 1989, opredeljena
v planski fazi В (to omeni
plansko usklajevanje od po-
nudbe planskega dokumen-
ta do sprejetja območja iz-
ključne in omejene rabe pro-
stora v srednjeročnih planih
občin in SlS-a). Izvršni svet
Skupščine SR Slovenije
ugotavlja, da so se dela iz na-
vedene planske faze že zače-
la in da so opravljena v obse-
gu, ki je naveden v informa-
ciji Skupnosti za ceste Slo-
venije o gradnji avtomobil-
skih cest v Sloveniji. (Poro-
čevalec, št. 25. 21. 11. 1989).
V letu 1990 bodo izdelane
vse strokovne podlage, ki so
potrebne za uskladitev trase
te avtoceste v prostorskih se-
stavinah družbenih planov
občin, skozi katere poteka
avtomobilska cesta.
Do zgraditve avtoceste Ar-
ja vas-Ljubljana bosta do-
graditev tretjega pasu čez
Trojane in presek ostre krivi-
ne Baba, povečala prepust-
nost in varnost prometa med
Celjem in Ljubljana. Za fi-
nanciranje navedene rekon-
strukcije so se že začeh raz-
govori z Mednarodno banko
za obnovo in razvoj, ki bo
predvidoma odobrila sred-
stva v višini 7,25 mio USD.
Preostala potrebna sredstva
bo zagotovila LP-Temeljna
banka СеЦе.
Dinamika nadaljevanja del
na avtocestnem odseku Arja
vas-Ljubljana bo določena
v srednjeročnem družbenem
planu SR Slovenije za ob-
dobje 1991-1995. Podlaga za
določitev smernic bo anahza
razvojnih možnosti za ob-
dobje 1991-1995, ki jo je iz-
delala Skupnost za ceste Slo-
venije. Na osnovi meril iz
analize pa se bosta določila
obseg in prioriteta graditve
avtocestnih odsekov. Izvršni
svet Skupščine SR Slovenije
se bo kot predlagatelj repu-
bliškega družbenega plana
do nadaljnje dinamike gradi-
tve slovenskih avtocest
opredehl predvidoma v ma-
ju 1990, ko bo skladno z de-
lovnim programom priprave
družbenega plana SR Slove-
nije za obdobje 1991-1995
Skupščini predložil osnutek
tega plana.
Izvršni svet hkrati tudi
opozarja, da je vrsto podat-
kov v zvezi s problematiko
cestne povezave med Celjem
in Ljubljano oziroma rekon-
strukcijo na območju Trojan
in Babe že navedel v odgovo-
ru na delegatsko vprašanje,
ki ga je junija 1989 v imenu
vseh občin celjske regije po-
stavila skupina delegatov za
Zbor občin Skupščine SR
Slovenije iz občine Žalec in
objavljen v Poročevalcu, št.
20, 20. 9. 1989), in v stališču
do delegatske pobude, ki jo
je na 43. seji Zbora občin dne
26. julija 1989 dal delegat
Marjan Ašič iz občine Celje
in objavljen v Poročevalcu,
št. 21, 3. 10. 1989).
Kje SO očitki?
Odgovor h gornjemu mor-
da sploh ni potreben: avtoce-
ste še ni in je neglede na na-
pisano tudi kmalu ne bo. Če
pa seveda delegati iz Celja
menijo, da je v skupščini do-
volj vsake toliko zastaviti
vprašanje, bo najbolje, da ti-
ho kot miške počakajo iztek
svojih mandatov.
Uredništvo
PREJELI
SMO
Kako bomo volili
DPZ?
Dovolj je sicer še časa, da
se bomo vsi občani tako ali
drugače seznanili, kako bo-
mo letos volih. Pa vendarle
se mi zdi potrebno, da zaradi
mnogih nejasnosti že sedaj
seznanimo javnost na del te
problematike.
Največ pomislekov je še
vedno v zvezi z volitvami
delegatov v družbeno poli-
tične zbore občinskih
skupščin. Zaradi tega, pa
tud verjetno zaradi drugih
interesov, nekateri še vedno
ponujajo svoje ideje, kljub
temu, da je vsa volilna zako-
nodaja že sprejeta in da čas
postopkov kandidiranja po
razpisu volitev že teče. Naj-
prej seje pojavila ideja, da bi
vsaka politična organizacija
imela svojo glasovnico, kar
je sed^j (pred mesecem dni)
sprejeti zakonodaji nemogo-
če in tudi v svetu je ni takih
primerov. Pred dnevi pa
smo lahko med pismi bral-
cev zopet prebrali novo po-
nujeno rešitev. Predsednika
DEMOS-a in ZSMS Celje
v svojem pismu v NT opore-
kata smotrnosti rešitve, ki
jih določa občinski odlok ob-
čine Celje o več volilnih eno-
tah za volitve v DPZ, čeprav
tudi sama ugotavljata, da bi
bil za volilce »velik pro-
blem«, če bi v eni volilni eno-
ti na eni glasovnici bilo 125,
lahko pa tudi več imen. Isto-
časno pa predlagata (trenut-
no) nezakonito rešitev, da
naj bi se liste strank z imeni
kandidatov objavila javno na
plakatih (kot med NOB sez-
nam talcev), na volilnih listi-
čih-glasovnicah pa naj bodo
napisana samo imena
strank, ki se jih voli.
Ugotoviti je treba, da je
takšen predlog v trenutku
porajanja pohtičnega plura-
lizma nerealen, celo nede-
mokratičen, predvsem pa
nezakonit glede na tretji od-
stavek 79. člena zakona o vo-
litvah, S£y le ta volilcu omo-
goča, da pri vohtvah delega-
tov v DPZ voh tako, »da gla-
suje bodisi za posamezno li-
sto bodisi za največ toliko
posameznih kandidatov
z ene ali več list kolikor de-
legatov se voli v tej volilni
enoti«. Torej, pri teh voh-
tvah bo občan imel dve mož-
nosti, da se strankarsko
opredeljuje ah pa da izbira
(voli) posamezna imena kan-
didatov.
Listo kandidatov določi
posamezna politična organi-
zacija po postopku določe-
nem s pravili te organizacije
(55. člen). Občinska vohlna
komisija po prejemu stran-
karskih hst izvrši postopek
(51. člen) in jih pošlje pred-
sedniku OK SZDL v nadalj-
ni postopek (56. člen). Nato
predstavniki hst (strank)
z dogovorom v okviru SZDL
(sedaj SZ) določijo zbirno h-
sto oz. glasovnico v volilni
enoti tako, da z žrebom (58.
člen) določijo vrstni red po-
sameznih list strank (A, B,
C,). Na koncu zbirne hste pa
se vpiše še lista posamičnih
kandidatov (t. im. neoprede-
ljenih).
Vse druge ideje o tem po-
stopku žal nekaterim priha-
jajo« z vehko zamudo, smo-
trne bi bile v času priprav
vohlne zakonodAje. Sedaj,
ko so vohtve že razpisane in
ko nekateri postopki že teče-
jo, bi bilo nedemokratično
spremii^ati pravila igre,
kakor bi se komu zahotelo.
Res je, da je motiti se člo-
veško, toda nerazumljivo je,
da se nekateri motijo zavest-
no, da ne znajo ah nočejo (če-
prav so zainteresirani sode-
lovati na volitvah) niti pre-
brati določbe zakona in se
držati pravil postopkov.
Takšno »kasno paljenje«
z nesprejemljivimi predlogi
bi lahko opredelili kot zava-
janje občanov (bralcev) in se-
janje nezaupanje do obstoje-
če veljavne zakonod^e, ki se
sedaj v praksi že izvaja.
S tem pa ne izključujem
možnosti, da te ideje v pri-
hodnje ne bodo bolj smotrne
kot so sedanje rešitve. Na-
sprotno, predvsem bodo po
mojem mnenju aktualne ta-
krat, ko bodo občani že pre-
izkusih prvo obdobje pohtič-
nega pluralizma in že toliko
spoznali delovanje strank
v praksi, da bodo želeli gla-
sovati izključno le za ime
stranke. V tem prehodnem
obdobju, ko se stranke med
ljudmi še niso uveljavile in
dokazale kaj zmorejo, pa
mishm, da bodo volilce po-
leg programov strank zani-
mala predvsem imena njiho-
vih kandidatov, ki naò bi te
programe tudi uresničili.
mag. VIKI KRANJC
Opozoriio ceilsici
javnosti
oš s prilagojenim progra-
mom Ivanka Uranjek v Celju
v imenu učiteljev, učencev
in njihovih staršev poziva
odgovorne organizacije in
posameznike, da z odločnej-
šim in konkretnejšim kora-
kom pristopijo k reševanju
problema zaščite našega
zračnega prostora. To kar se
dogaja v zadnjem času v Ce-
lju nimamo pravice spregle-
dati.
Primer glasovnice
Opis načina glasovanja:
PISMA BRALCEV
25. JANUAR 1990 - STRAN 11
v okviru Združene osnov-
ne šole enotno nastopamo za
dvig življenjskega standarda
učencev in delavcev v šol-
stvu, sedaj želimo enotno in
resno nastopiti tudi v tem
primeru, ki je dolgoročno še
bolj potreben rešitve. Pred
nami so počitnice, ki se jih
bojimo, namesto, da bi se jih
veselili in si na svežem zraku
skupEÓ z učenci, oziroma na-
šimi otroki pridobili novih
moči za nadaljnje delo.
Šola Ivanka Uranjek daje
pobudo predvsem zato, ker
si večina naših učencev zara-
di skromnih socialno eko-
nomskih razmer v družin-
skem krogu ne more privoš-
čiti dragih počitnic v neokr-
njenem okolju.
Delavce in učence ZOŠ
prosimo za podporo v priza-
devanjih za čistejši zrak
v celjski in drugih ogroženih
občinah.
Ravnatelj
-ROMANA LEBIC
Odgovor Jožetu
Školču
Nedavno preoblikovanje
SZDL Slovenije v Sociah-
stično zvezo Slovenije kot
samostojno politično stran-
ko, ne povzroča zadreg in te-
žav samo znotraj organizaci-
je same pač pa je ta poteza
očitno odmevna tudi v šir-
šem političnem prostoru,
kar po svoje potijuje domne-
vo, da ta organizacija ni bila
tako nepomembna že doslej
in da je zlasti v prihodnje
lahko še kako pomemben
dejavnik nove politične sce-
ne na Slovenskem.
Vsak povprečno razmišlja-
joč poznavalec sedanjih poli-
tičnih dogajanj je seveda lah-
ko že davno in z veliko mero
verjetnosti predvideval ne-
izogibnost cepitve levih sil
na Slovenskem in v tem ok-
viru tudi osamosvajanje so-
ciahstov (SZ) od komuni-
stov, še zlasti potem, ko so
socialdemokrati svojo stran-
ko že ustanovili. Če naj bo
torej graditev pluralistične
parlamentarne demokracije
vsaj kohkor tohko resno po-
četje, potem je potrebno na
cepitev levih sil gledati kot
na nekaj najbolj normalne-
ga, kar se v večstrankarskem
sistemu lahko zgodi in se
v totalitarnem enostrankar-
skem pač ni moglo zgoditi.
Drugo je seveda vprašanje,
na kakšnih medsebojnih raz-
daljah se bodo v odnosu do
politične sredine razvrstili
socialdemokrati, socialisti in
komunisti, pri čemer je že
zdaj jasno, da teh razdalj ne
bo moč meriti z njihovimi
programi, pač pa z njihovo
konkretno dejavnostjo. Sa-
mo pohtično sredino pa je
v tem primeru potrebno raz-
umeti kot nekaj česar ni moč
vnaprej določati pač pa se
vzpostavlja kot posledica od-
nosov med političnimi sub-
jekti različnih idejnih izho-
dišč in predvsem delovanj.
In ker z vehko mero verjet-
nosti lahko predvidevamo,
da niti skrajno leve niti
skrbno desne politične opci-
je na Slovenskem ne bodo
prevladujoče, je jasno, da bo
sredinski prostor natrpan
s političnimi strankami, kar
pomeni, da bodo težave z nji-
hovo razpoznavnostjo. Tega
se velika večina pohtičnih
subjektov na Slovenskem
zaveda, zato vsak pojav ozi-
roma prodor sil bodoče sre-
dine dojemajo kot oženje
lastnega prostora. Od tod to-
rej razprtije med komunisti
in socialisti, od tod namere
novih zvez, naj bi SZDL po-
stala zgolj tehnični servis no-
vih zvez in od tod tudi najno-
vejša pobuda predsednika
ZSMS, Jožeta Školča, da se
sproži spor pred ustavnim
sodiščem, s katerim bi pre-
prečili samostojen nastop
socialistov na prihodnjih vo-
litvah.
Politika je po definiciji se-
stra pragmatike, načelnost
pa ima pri tem opraviti toli-
ko, kohkor služi pohtičnim
ciljem. Če predsednik ZSMS
že operira s terminološko
pravno spornostjo sedanje
Socialistične zveze, je prav,
da se pojasni, kaj ustavne
konstrukcije o statusu
SZDL dejansko pomenijo.
Te so predvsem ostanki ti-
stega, kar je zaradi zvezne
ustave v spremenjeni slo-
venski moralo ostati, pred-
vsem v temeljnih načelih, ne
pa tudi v normativnem delu.
Dejansko je nova »volilna«
pristojnost Socialistične zve-
ze (oziroma bivše SZDL) sa-
mo v tem, da tik pred voli-
tvami organizira žrebanje za
določitev vrstnega reda
strank na listah, kar bo vide-
ti približno tako, kot neke vr-
ste politični 3 X 3. Če je to
dejstvo ovira, da Socialistič-
na zveza samostojno nastopi
na volitvah, naj seveda pre-
sodi Ustavno sodišče. V So-
cialistični zvezi pa organiza-
cijo takšnega žrebanja lahko
mirno prepustimo ZSMS ali
katerikoli drugi stranki, če
jih to veseli. O tem, da Soci-
alistična zveze po spremem-
bah ustave ni več nikakršno
»kolektivno vohlno telo« pa
se lahko prepriča vsak, ki si
prebere Zakona o politič-
nem združevanju in o voh-
tvah.
P. S.:
V proračunu SR Slovenije
za letošnje leto je za naloge
SZDL, ki jih mora opraviti
v pripravah na volitve, na-
menjenih skupaj 155.000 din.
Predlog je bil kot ocena mož-
nih stroškov pripravljen že
v novembru 1989 in je zato
izhajal iz takratnih cen mate-
rialnih stroškov, kar pomeni,
da znesek ni valoriziran niti
z inflacijo niti z dvigom cen.
Takrat tudi še ni bilo ne za-
kona o vohtvah in ne zakona
o političnem združevanju.
Sredstva naj bi razdelili na
tista, ki bodo porabljena za
naloge, ki jih mora opraviti
Republiška konferenca in na
tista, ki bodo potrebna za na-
loge, ki jih morajo opraviti
občinske konference SZDL
na sedežih vohlnih enot.
Iz vsebine nalog sledi, da
po republiški zakonodaji So-
cialistični zvezi ne pripada
nobena pomembna vsebin-
ska naloga.
Socialistična zveze Slovenije
VOJKO VOLK
PRITOŽNA
KNJIGA
Bistro v Šentjurlu
pri Celju
Stanovalci vrstnih hiš Uli-
ca Dušana Kvedra 6, 6 a, in
6b v Šentjurju, smo se urad-
no pritožili proti izdaji obrt-
nega dovoljenja za gostinsko
dejavnost Barbari Moser,
lastnici vogalne vrstne hiše,
Ul. Dušana Kvedra 6 b.
Vsa adaptacijska in grad-
bena dela za gostinski lokal
so potekala v letu 1989 brez
vsakega lokacijskega in
gradbenega dovoljenja in
kljub prepovedi urbanistič-
nega inšpektorja, ki je izdal
tudi odločbo o prekinitvi
gradbenih del, je investitor
izpeljal gradnjo do konca.
Vse seje gradilo hitro, površ-
no, proti sanitarnim predpi-
som in proti odločnemu na-
sprotovanju sosedov, saj je
bila pri tem motena naša po-
sest. Občinski sanitarni in
požarni inšpektor sta zatisni-
la oči, da ne bi videla kako je
poskrbljeno za odplake in fe-
kalije in kako je vkopana ci-
sterna za olje.
5. decembra 1989 je prišla
komisija, ki ni smatrala po-
trebno poklicati zraven tudi
prizadetih strank, in zaklju-
čila ogled »nesoglasno«, da
je lokal primeren za gostin-
ski obrat »okrepčevalnico«.
19. 12. 1989 je lastnica vrst-
ne hiše 6b, Barbara Moser
dobila tudi začasno obrtno
dovoljenje za dobo treh let
(začasna izdéOa obrtnega do-
voljenja ni možna, če je mo-
tena tuja posest). Začasno
odločbo je podpisal predsed-
nik Komisije .za družbeno
planiranje in razvoj in s tem
kršil Zakon o upravnem po-
stopku, ki zahteva za prido-
bitev obrtnega dovoljenja tu-
di soglasje sosedov in odloč-
bo o spremembi namembno-
sti stanovanjskega prostora.
Odločba o spremembi na-
membnosti objekta ni bila
pridobljena tudi ne za prejš-
nje obrti, ki se v tej hiši
opravljao že od leta 1982 in
tudi brez soglasja sosedov
(frizerstvo, kozmetika, aku-
punktura, akupresura ter vi-
deoteka). Stanovanjska hiša
je še vedno registrirana kot
stanovanjski objekt in po ur-
banističnem načrtu, ki ga je
sestavil Razvojni ceriter Ce-
lje, v mestnem jedru Šentjur,
kjer leži naša parcela, ni
predvidenih nobenih spre-
memb in so vrstne hiše
»ILI« namenjene izključno
stanovanjski soseski.
Družina Čretnik smo prvi
in neposredni sosedje lastni-
ce lokala. Loči nas le tanek
zid vrstne hiše. Imamo skup-
ne inštalacije: vodo, odtoke,
greznico, zračnike in skupno
funkcionalno dvorišče.
Z otvoritvijo lokala imamo
emisijo dima, vonjav in hru-
pa v naše lastno stanovanje.
Lokal nima parkirnega pro-
stora in zaradi stalnega par-
kiranja avtomobilov pred lo-
kalom imamo moten prihod
na dvorišče do garaž. Gostje
nas dobesedno zaparkirajo
in celo psujejo, ko iščemo
prosto pot, in to je vir vsa-
kodnevnih sporov. Iščemo
zaščito človekovih pravic,
saj ne more nekdo za svoje
osebne koristi izvajati tako
agresijo nad vso najbližjo
okolico in jo tudi tako grobo
ekološko ogrožati.
Koristi pa tudi občina ne
bo imela od lokala, saj s taki-
mi in podobnimi lokah širi-
mo alkohohzem, kajenje in
ostale slabe razvade, zlasti
med mladino.
Ničesar nismo zakrivili;
nasprotno, pridno delamo
v službi in doma in čez noč
se nam je porušil lep, miren
dom, trpi naše zdravje zato,
da si bližnji sosed ustvarja še
večji »biznis«. Prepričani
smo, da v tem primeru ne
gre le za malomarnost, am-
pak za zlorabo položaja posa-
meznih upravnih organov
v Šentjurski občini.
MILAN ČRETNIK
in MILENA HUDINA
ČRETNIK
Šentjur
Koledar Novega
tednika
Sem naročnik Novega ted-
nika že пгОтагц 15 let, a letos
sem bil zelo presenečen, ker
naročniki nismo bih deležni
koledarja za leto 1990. Kriti-
ke na račun tega sem slišal
tudi od drugih.
JOŽE KRIČAJ
Vitanje
V redakciji smo se odločih,
da letos koledarja ne bomo
natisnih, denar, ki smo ga
s tem prihranili, pa smo na-
menili za pomoč v akcijah za
Damjana Skutnika in za ob-
novo Okrešlja. Menili smo,
da takšne in podobne kole-
darje bralci dobijo tudi od
drugod in da našega koledar-
ja ne bodo pogrešah. Očitno
smo se zmotili in bomo to
upoštevah v letošnji zadnji
številki Novega tednka.
Uredništvo
Zasvlnjani
Okrešeli
Na Okrešlju je ravno toliko
snega, da divjad in človek
puščata sled. Očitno je, da je
bilo pred zavetiščem GRS
Celje veselo na silvestrovo.
Čudno je le, da so polne stè-
klenice lahko prinesli gor,
praznih pa ne naz^j.
J. K., Celje
Gradbinci, pozor!
Trgovsko podjetje IZBIRA Laško,
poslovalnica DEBRO v Laškem
ima v času od 22. I. do 2. 2., veliko
prodajno akcijo v sodelovanju s TIM
Laško:
-	DEMIT fasade
-	stavbno pohištvo
-	ostali gradbeni material
vse dobite:
•	po ugodnih cenah
•	s popustom do 20%
•	na ugodno potrošniško posojilo
K nakupu vas vabi Trgovsko po-
djetje IZBIRA Laško, poslovalni-
ca DEBRO v Laškem.
GOZDNO GOSPODARSTVO
CELJE
-	delavski svet TOZD Pohorje in delavski svet
DSSS
razpisujeta
prosta dela in naloge
1.	Vodenje TOZD Pohorje
s sedežem v Vitanju
2.	Vodenje Splošno kadrovskega
sektorja v DSSS
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, mora-
jo kandidati izpolnjevati še naslednje:
Pod 1. - diplomirani gozdarski inženir s strokovnim
izpitom
-	5 let delovnih izkušenj
-	organizacijske sposobnosti vodenja
Pod 2. - diplomirani pravnik
-	5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih
-	organizacijske sposobnosti vodenja
Izbrani kandidati po razpisu bodo imenovani za
4 leta.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8. dneh od objave na naslov:
Gozdno gospodarstvo Celje, Celje, Ljubljanska c. 13.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8. dneh po spre-
jemu sklepa.
FARMIN
INŽENIRING p.o.
TITOVO VELENJE
s podjetniškim nemirom sporočamo vsem podjetjem in
drugim pravnim osebam, ki rabijo strokovno pomoč na
področju računovodstva in finančnega poslovanja, da
nudimo:
- izdelavo periodičnih in zaključnih
računov z vsemi analitičnimi knjigovodstvi
in sicer na področju:
glavna knjiga, saldokonti kupci in dobavitelji,
materialno knjigovodstvo, knjigovodstvo osnovnih
sredstev, obračun osebnih dohodkov in izdelava analiz
poslovanja;
- svetovalni in operativni finančni
Inženiring.
storitve opravljamo s pomočjo računalniško podprtega
sistema po konkurenčnih cenah in zagotavljamo
strokovnost, kvaliteto in pravočasnost ponuđenih
storitev.
Vse zainteresirane vabimo, da se oglasijo na sedežu
družbenega podjetja FARMIN INŽENIRING, Trg mladosti
6 v Titovem Velenju ali nas pokličejo po telefonu na št.:
063/853-271.
Združene osnovne šole Celje
osnovna šola Ivanke Uranjek
Razpisujemo prosta dela in naloge
pomočnika ravnatelja za dom
pri šoli s prilagojenim programom
Pol delovnega časa bo opravljal kot vzgojitelj nepo-
sredno z otroki.
Dela in naloge razpisujemo za štiri leta.
Dela in naloge bo delavec opravljal stalno v popol-
danskem času.
Pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri - spe-
cialni pedagog
-	strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj pri vzgoj-
• no izobraževalnem delu z duševno prizadetimi otroki
-	strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti
za opravljanje razpisanih nalog
-	osebnostno, moralne kvalitete
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev in program dela razpisni komisiji v 15.
dneh po objavi.
kovinOtehna
Delavski svet
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
direktor programa - logistike
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
-	VII. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri
-	5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in na-
logah
-	da so usposobljeni za vodenje, organiziranje in
razvijanje delovnega procesa
-	da predložijo program dela za mandatno obdobje
Dela in naloge razpisujemo za dobo 4. let.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa naj pošljejo
ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 30.
dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA Celje,
Mariborska c. 7, Kadrovska služba, za razpisno ko-
misijo podjetja Kovinotehna.
12. STRAN - 25. JANUAR 1990
REPORTAŽA
Ozna je bila prepozna
Spektakularna zgodba o pobegu Industrlalca Westna leta 1945
v petek, 9. 11. 1945 se je po razdrapani
cesti od Kočevja proti Ljubljani in Celju
pomikal star ameriški Ford. Potniki in šo-
fer so delovali nervozno in utrujeno. V bliži-
ni Celja se je avto zaustavil. Sovoznik je
stopil do bližnje hiše in se po nekaj minutah
vrnil z dvema kantama bencina. Hitro je
napolnil rezervoar požrešnega avtomobila.
Šofer je vžgal motor in avto je zapeljal na
glavno cesto proti Mariboru. V Framu je
izstopila potnica, se prisrčno pozdravila
z moškimi v avtu in vstopila v bližnjo hišo.
Avto je nadaljeval pot proti Šentilju. V bli-
žini meje je zavil na stransko cesto in se po
nekaj minutah vožnje približal osamljeni
kmetiji. Iz avta so izstopili trije moški. Šo-
fer je s težavo obrnil okorno limuzin'o in
počasi odpeljal. Iz hiše je prišel kmet sred-
njih let, pozdravil prišleke in jih napotil
proti jugoslovansko-avstrijski meji. Nekaj
minut strahu in skrivnostni potniki so bili
na varnem.
Najpomembnejši med njimi. Max Adolf
Westen, ki je bil nekaj mesecev poprej obso-
jen na I5-letno zaporno kazen s prisilnim
delom, se je že pozno zvečer znašel v krogu
svoje družine v Gradcu. Veselje je bilo nepo-
pisno. Akcija, ki je imela malo možnosti za
uspeh, je v celoti uspela.
Zmeda pri OZNI
Spektakularni pobeg Маха Adolfa Westna,
edinega iz družine Westen, ki je v Celju ostal
do osvoboditve, je povzročil pravo zmedo
v sicer odlično organizirani slovenski polici-
ji. OZNA se je vrgla na delo in že konec
novembra je bil aretiran Franc Ž., ki je bil 9.
II. 1945 eden izmed skrivnostnih potnikov
v starem Fordu. Čeprav mu je že čez nekaj
dni uspelo pobegniti, je preiskava potekala
naprej (OZNA sve dozna) in v drugi polovici
januaija 1945 je bilo aretiranih 13 oseb, ki so
na takšen ali drugačen način sodelovale pri
Westnovem pobegu. Zashševanje osumljen-
cev v celjskih preiskovalnih zaporih je trajalo
več kot pol leta. Preiskovalci OZNE so jim
znova in znova postavljali ista vprašanja in
na podlagi priznanj zbrah dovolj dokazov za
sestavo obtožnice. Javni tožilec celjskega
okrožja dr. Drago Ž. je dne I. 8. 1946 sestavil
obsežno obtožnico, v kateri je na podlagi iz-
jav obtoženih rekonstruiral potek dogajanja
in zanje predlagal najvišje možne kazni.
Prvoobtoženi Kari Ž., 27-letni nameščenec
v tovarni emajlirane posode iz Celja, je bil
obtožen, »da je jeseni 1945 organiziral in
izvedel pobeg obsojenega veleizdajalca in
vojnega zločinca ing. Westen Adolfa ml. iz
prisilnega dela v Kočevju čez mejo v Avstri-
jo« in sicer na ta način:
-	da je preko soobtožene Anice K. vzdrže-
val stalne zveze z Westnom, ki mu je pri
zadnjem obisku konec oktobra dal tudi di-
rektive za pobeg
-	da je Francu Ž., za katerega je vedel, da
spravlja ljudi čez mejo, poveril nalogo prevo-
za Westna iz Kočevja v Avstrijo, kar je ta
storil dne 9. 11. 1945
-	da je Anico K. zadolžil, da Westna obve-
sti o poteku pobega in da mu priskrbi West-
novo fotografijo, kar je le-ta tudi storila
-	da je na prometnem uradu v odsotnosti
uslužbenke z žigom opremil ponarejeni prija-
vi, od katerih je ena imela Westnovo fotogra-
fijo
-	da je organiziral vse potrebne vožnje za
Westnov pobeg s tovarniškimi avtomobih.
Prav tako je pri svojem zadnjem obisku pri
Westnu v Kočevju dal temu podatke o stanju
v tovarni, čeprav je vedel, da je bil obsojeni
Westen član SD, in omogočil, da je z West-
nom pobegnil preko meje tudi neki doktor iz
Kranja.
Drugoobtožena Anica K., 25-let stara go-
spodinja iz Ranč pri Framu, ki je bila od
decembra 1943 kuharica pri družini Westen
v Celju, je bila obtožena, da »je soorganizira-
la in najóle sodelovala s soobtoženim Kar-
lom Ž. pri izvedbi« Westnovega pobega v Av-
strijo in sicer na ta način, da je
- imela stalne stike z Westnom, ki ga je
osebno obiskovala v Kočevju in o vseh razgo-
vorih z njim poročala prvoobtoženemu Karlu
Ž., ki je z njeno pomočjo organiziral pobeg
MAX ADOLF WESTEN, sin Ad
Anemarije, roj. Hünermann, seje rod
1913 v Gradcu. Po končanem študiju
niški visoki šoli v Dresdenu (1935) in (
tvi vojaškega roka, se je zaposlil v
emajlirane posode kot obratovodja. (
1940 je vodil tovarno sam. Poročil sej
no, roj. Darobniček, kije bila (kot je
zaslišanju) hči komunističnega vodi
Koroško, Vincenca Darobničeka. V i
zakonu sta se rodila dva otroka. Dn
septembra 1944 zapustila СеЦе, Max
pa je vodil tovarno do osvoboditve, j
Pred okupacijo je bil ing. Max Adj
sten nemški obveščevalec. Svoja poil
neposredno pošiljal zastopniku nemi
veščevalne službe v Celovcu Webru, I
za zgledno delo, najboljše v Jugoslav
gusta 1940 pohvahl. Posredno pa je
poročila tudi za varnostno službo in j|
čal šefu nemške obveščevalne službe 4
trgovcu Wernerju Stigerju. Med okupj
neposredno vodil oddelek za vojno prd
njo in bil poveljnik tovarniške zaščitt
1944, ko seje nemška vojna ladja začel
držno potapljati, je poiskal zvezo s pj
V Tremeqih se je sestal z Ernestomj
kom, ki je vodil partizansko skladia
Šmohoijem in mu do osvoboditve!
nsgrazličnejši material (motor, avto, td
stroj). Ob nemški kapitulaciji je po'^
nemških enot v Celju posredoval zaha
bora OF za Celje, dne 8. 5. 1945 je
odbora OF z avtom odpeljal v štab r
divizije v Celju, ki je sprejel vse slo
zahteve.
Poleti 1945 je bil na vojaškem i
v Ljubljani obsojen na 15 let odvzema
sti s prisilnim delom. Od konca sep
1945 je kazen prestajal v delovnem ta
v Kočevju. Dne 9. 11. 1945 mu je-ob
nekdanjih sodelavcev uspelo pobegni
strijo. Od tam se je preselil v Argenti
je tudi umrl.
Mlad partizan je s konja
močno zamahnil z bičem.
Ne, to ni bil navaden bič, to
je bil tisti na koncu razveja-
ni. Možakarju se je vlila kri
in izgubil je zavest. Otrok
mu je padel iz rok. Kolona je
zastala, partizani so začeh
kričati, naganjah so jih na-
prej. Najbolj osupljive, groz-
ne in nečloveške so bile be-
sede mladega poba, partiza-
na, ki je udaril z bičem. De-
kletu, ki se je ruvalo z moža-
karjem, je ukazal: »Poberi to
kopilad in brcni tega vraga!«
Veselje svobode, zmago-
slavje je v nas zamrlo. Začel
nas je preganjati strah, strah
pred dogajanjem, ki bo sledi-
lo. Od ljudi, ki so počeli takš-
ne reči, nismo mogh priča-
kovati dobrote, humanosti
in vsega tistega, kar so novi-
narji v tistih časih tako po-
nosno opisovali v časopisju.
Bilo je kot da bi nam kdo
porival nož v prsi.
Med ljudmi so začele kro-
žiti razne govorice, in nimam
razloga, da jih ne bi sprejel
kot resnične. Ngjbolj naj bi
se streljalo prav v lagerju na
Teharjah. Pokopavali so jih
kar tam v močvirju, v gozd-
nih dolinah, ki jih je bilo obi-
lo v bližini lagerja.
Ljudje so si morah luknje,
skupne grobnice, kopati sa-
mi. To so opravljali večino-
ma moški, ki so bih dovolj
močni. Po izkopu lukenj so
v njih postrelili tudi ženske
in otroke. Veliko jih je tudi
umrlo zaradi bolezni, hudih
razmer, ki so bile v la-
gerju...«
Kdorkoli bi se danes spre-
hodil po tej Bukovžlaški ce-
sti, se ustavil pri starejših do-
mačinih, bi lahko obudil nji-
hove nadvse temne spomi-
ne, to ledeno dobo. Mnogi
vam bodo o tem govorili,
mnogo povedali, prikrili pa
svoje ime. Ne želijo se izpo-
staviti, hočejo imeti mir do
zadnjih dni.
Opozarjali vas bodo, da
o tem ne pišete, bali se bodo
za vašo usodo. Ljudje niso
zamorjeni z emigracijo, niti
pomislili ne bodo, da ste
eden od njih. Imeli vas bodo
predvsem za človeka, ki ho-
če izvedeti resnico, potožili
se vam bodo, a hkrati ohrani-
li svoj ponos. Mnogo so v živ-
ljenju prestali, mnogo tega
videli in doživeli. Ni stvari,
ki bi jih presenetila, ni stvari,
ki je ne bi mogh doumeti
navkljub letom.
Tako bi lahko zapisal za
vse Teharčane, ki so mirno
preživljali vojne čase, ki niso
bili direktno vpleteni v do-
godke. Direktno vpletenih
paje bilo malo, resnično ma-
lo in še ti so bili nasilno mo-
bilizirani pred koncem vojne
in so to dočakah v drugih
krajih Slovenije. Mnogi so se
vrnili domov po teh dogod-
kih, po razpustitvi nekaterih
enot KNOJ-a, predvsem iz
Ljubljanske pokrajine sep-
tembra 1945. Takrat pa so ra-
fali na Teharjih v glavnem
potihnili.
Tudi tukaj na Teharjah je
bila nasilna mobilizacija
v partizane nekaj vsakdanje-
ga. Posebna skupina partiza-
nov je v nočnih urah vdirala
v stanovanja, dvigovala spe-
če moške gospodarje iz po-
stelje in jih odvlekla s seboj.
Mnogi so preživljali te noči
v upanju, da njihove domači-
je ne bodo obiskah, da jim
bo uspelo uteči, se jim skriti.
Vsakdo od njih je natanko
vedel, da ni opravičila, da ni
gmotnih razlogov, ki bi za-
doščali, da jim ne bi bilo tre-
ba v gozd. Neverjetno je, go-
vorijo domačini, da smo vse
to lahko prestah, da pri tem
nismo oslabili ali izgubili po-
guma in vere v prihodnost.
Bilo je mnogo hladnokrvno-
sti in močne volje v nas,
mnogo zaupanja v svoje ide-
ale, ki pa so bih mnogokrat
navzkriž z uradno veljavno
partizanščino.
Duševno stanje je res bilo
grozno, življenje strašno.
Lažnih prijateljev, ovaduhov
je bilo mnogo. Izdajah so na-
ša skrivališča, tako imenova-
ne nočne spalnice, v katerih
smo se skrivali pred nočnimi
obiski partizanov. To so be-
sede, ki še danes ozvanjajo
v mojih ušesih.
Ljudje so bih usoda časa,
bi lahko zapisali. Njihove
misli so se skrivoma širile,
da partizanska oblast ne bi
doumela njihove vsebine ali
prepričevanja.
Druga smer vodenja ujet-
nikov je bila iz smeri samih
Teharij. Med današnjo celj-
sko in štorsko železniško po-
stajo, na mestu, kjer je danes
postavljena propadla tovar-
na štorskih traktorjev, so se
takrat ustavljah vlaki, polni
zapornikov. Nihče ne ve, od
kod vse so prihajali. Zagoto-
vo pa je, da ne samo iz slo-
venskih, ampak vehko tudi
iz južnih, hrvaških krajev.
To je bila pot uniformira-
nih ujetnikov. Bila je to
zmešnjava takrat obstoječih
uniform. Bilje to kraj pravih
vratolomnih reči, vladal je
zakon boga maščevanja. Po-
sebno so bile na udaru sku-
pine uniformiranih ljudi
z brado in šajkačo. Ti so bili
deležni posebnih obravnav
pred smrtjo. Nastrojenost
proti njim, ki je bila res po-
sebna in nevzdržna, je bila
posledica dogodka konec
aprila 1945. Dolge kolone
četnikov so se takrat valile
v smeri proti Velenju (kasne-
je so bih ti pobiti v Hudih
Jamah) in tedaj so brez razlo-
ga ustrelili dva brata, doma-
čina. Uprla sta se jim zaradi
kokoši, ki so jih pobirali med
potjo.
Ta dogodek je bil posebno
izkoriščena in se je jemal za
opravičilo za vse maščeva-
nje. Umor naj bi bil edini na-
čin stvarnega maščevanja,
samo on je lahko potešil pre-
lito kri, so trdili v političnih
govorih. Nizkotnost, ki so jo
morali preživljati na poti do
lageija, dolgi samo dva kilo-
metra, do svoje smrti, je bila
več kot sramotna. Pravo pre-
kletstvo maščevanja, ošabna
strast ubijanja je bila zabiča-
na in vlita v razum likvida-
torjev. Udarci so deževali
kot v najhujši nevihti. Z nji-
mi se ni ravnalo kot z ljudmi,
bili so oropani tega naziva,
bili so samo izmeček. Daleč
je bil čas pravice, pravice, da
se pritožiš; ni bilo mogoče
kriče razlagati krivice, ki se
jim je godila, niso mogli niti
molče prenašati svojih muk
tistih nekaj kilometrov
v smrt. Z neba je padala sa-
mo smrt, ki ni izbirala, pod
njeno sekiro, kopiti, so umi-
rali tudi tisti naključno pri-
peti na verigo tako ali dru-
gače.
Prezirali so se isti ljudje, iz
iste krvi, grizli so se med se-
boj, eni s kopiti, drugi s po-
nosom. Likvidatorji so bih
vsak dan deležni moralne
podpore elitne oblasti, ki se
je sklicevala na zločine, izda-
jo in politično bedo. Pohab-
ljene politične besede so de-
lovale kot dražljiva čusta,
razdražljiva sluznica. Nauk
je bil čedalje bližji apatiji,
največji, najgloblji moralni
bedi in misticizmu. Bih so
okrutni, hladni in nesamo-
bitni. Nič se jim ni studilo,
nič jim ni bilo mučno in nič
jih ni moglo odvrniti od kr-
vavih vsakdanjih dejanj. Sa-
tanska domiselnost je bila
prav neverjetna, izvohali so
tudi najodurnejše načine iz-
ničevanja in omaložavanja.
V zadnjem Icrogu
pélela
žrtve, ki so preživele po-
kol na Teharju, nimajo kaj
prikrivati, vendar pa je takih
malo. Eden med redkimi je
H. I., ki je pretrpel vse po-
stopke do zadnjega, do po-
boja. Njegovo pričevanje je
pripoved z dna, hujšega člo-
vek ne more doživeti:
Sedemindvajsetega тцја
1945 ob štirih zjutrag je nek-
do pozvonil pri naših vratih.
Z očetom sva tisto noč pre-
spala v sprejemni sobi.
Prejšnji večer sva prišla poz-
no, morala sva opraviti nuj-
na dela v gostilni, ki so nas
vedno čakala še po zapira-
nju. Nisva želela prebuditi
mame, zato sva polegla kar
na kavče.
Mishm, da se je oče zbudil
prvi. Pokhcal me je in dejal.
da nekdo močno zvoni;
Vprašal me je, če sem s kom
dogovorjen. Ni bilo v navadi,'
da bi tako rano zjutraj hodili
na obisk. Nekaj se je moralo
zgoditi, je menil oče.
Tiste dni smo imeli polne
roke dela, gostilna je bila!
polna od jutra do večera.;
S pijačo smo bili pri koncu.
Vino in žganje smo dobivali!
od kmeta iz Litije. Njihova!
hčerka nas je obvestila, da soj
ga zaprli in odpeljali v nezna-|
no. To nam je precej otežilo j
nabavo pijače. Medtem koi
sem ves zaspan poskušal po-|
iskati copate, je oče stopil do ¡
vhodnih vrat.	j
Takrat se je pričelo. V hišo i
so vdrli vojaki v partizanskih
uniformah. Brez obrazloži- '
tve so naju z očetom zvezali
in posadili na kavča, kjer sva
spala. Iz spalnice je nekdo
pripeljal mamo in jo zvezal
kot naju. Vsi trije smo sedeli
in čakali, kaj bo. Oče se je
pričel razburjati, zahteval je,
da mu nekdo razloži, kaj se
dog^a. Odgovorih so mu le, ■
da naj molči, da bi že sam
moral vedeti, kaj je zakrivil.
Začeh so premetavati po
stanovanju. Poslovnih knjig
niso pregledovali, kar me je
presenetilo. Prva misel mi je
bila, da so sprejeli kak nov
pravilnik in so iznenada žele-
li preveriti zaloge in poslova-
nje gostilne. Toda ne! Iz
omar so metali oblačila, ne-
кдј so iskali. Toda кго? Pre-
iskave takrat nisem povezo-
val s kmetom, od katerega
smo kupovali vino in žganje.
To sem doumel kasneje, ko
sem bil že daleč iz Ljubljane.
Spomnim se, da so nam de-
nar, ki so ga našh, zaplenili-
Oče je zahteval potrdilo, to-
da ni ga našel. Za mamino
zlatnino in srebrnino ne
vem. Verjetno so si jo tudi
prilastili.
Ko so menih, da so pre-
iskali vse, so nam hladno po;
vedali, da nas bodo odpeljali
in da nas čaka ljudsko so-
dišče.
LJUDEJ - FELJTON
25. JANUAR 1990 - STRAN 13
po nalogu Karla Ž. dobavila fotografijo
Adolfa Westna v svrho falsificiranja
lav
osebno obvestila Westna, da bo po njega
Sel Franc Ž. dne 9. 11. 1945 in mu razložila
1 načrt pobega ter spremljala Westna na
od Kočevja do Frama.
"retjeobtoženega Franca S., tridesetletne-
Soferja iz Spodnje Hudinje, kije po naroči-
iCarla Ž. odpeljal »dve kanti bencina k svo-
gli« Frančiški M. (bencin je kasneje Franc
uporabil pri prevozu Westna do meje) in
Ictobru 1945 dvakrat obiskal Westna v Ko-
QU, je obtožnica bremenila sodelovanja
organiziranju Westnovega pobega. Viktor
brat Franca Ž., ki je 9. 11. 1945 izvedel
istnov pobeg čez mejo, je bil obtožen zara-
tega, »ker je vedel za osebe, ki so spravile
sojenega veleizdajalca in vojnega zločinca
f. Westena Adolfa ml. čez mejo v Avstrijo,
da bi o tem obvestil državne organe«, in
rje sodeloval s svojim bratom Francem in
tetom Š. »pri spravljanju političnih zločin-
[preko meje v Avstrijo«. Sestindvajsetlet-
^ojni tehnik Franc Z., 34-letni stavbenik
ibert K., oba iz Celja, in 26-letna frizerka
Btina M. iz Studencev pri Mariboru, so bili
bženi, ker so vedeli za osebe, ki so spravi-
^eleizdajalca Westna in druge reakcionar-
elemente čez mejo v Avstrijo. Ostale obto-
ice, Draga Z., Jožefa Š., Julijano M., Evge-
0., Ulriha Š. in Gabrijelo P., je obtožnica
»menila posrednega sodelovanja pri West-
vem pobegu iz Kočevja, ker so vedeli, da
anc. Ž. redno prehaja mejo in niso obvesti-
iiiavnih organov. Kasneje aretirani Alojz
, tridesetletni šofer iz Zg. Hudinje, ki je
tobra s tovarniškim avtomobilom peljal
dco K. in Franca S. Westnu v Kočevje in
ñ pred pobegom, s katerim je bil v celoti
panjem, Francu Ž. izročil svojo šofersko
ptimacijo, paje bil uvrščen med neposred-
sodelavce prvoobtoženih.
Rušili so novo oblast
Javni tožilec celjskega okrožja je v obrazlo-
žitvi obtožnice poudaril, da so se obtoženci
s storitvijo navedenih kaznivih dejary »tudi
sami pokazali kot pripadniki onih fašističnih
ostankov, ki skušajo zrušili obstoj in ugled
naše nove demokratične države«. Glavni zlo-
čin, pri katerem je večina obtožencev nepo-
sredno ah vsíy posredno sodelovala, organi-
zacija pobega Маха Adolfa Westna, paje po-
trebno vrednotiti na podlagi »vloge, ki jo je
igrala rodbina Westen v nedavnih razdobljih
na jugoslovanskem ozemlju«. »Ta rodbina, ki
ji je uspelo z izkoriščanjem delovne sile slo-
venskega delavca ustvariti eno izmed največ-
jih kapitalističnih podjetij na jugoslovan-
skem ozemlju, je že od vsega početka stavila
svoje sile in ves svoj kapital v službo germa-
nizacije slovenskega ozemlja. Po nastopu
Hitleijevega fašističnega režima v Nemčiji,
se je rodbina Westen takoj vdinjala nacional-
socializmu... Rodbina Westen je s finančni-
mi sredstvi podpirala pristaše fašizma v Ju-
goslaviji ter aktivno in moralno delovala
s peto kolono in zlasti z veleizdajniškim dru-
štvom KB (Kulturbund), ki je pripravljal tla
fašizmu... Ing. Adolf Westen ml. se je kot
peteokolonaš udejstoval že v predaprilski
Jugoslaviji ter tako pripravljal pot fašizmu za
njegov pohod proti jugoslovanskim naro-
dom. Bil je izrazit nacional-socialist, ki je
s svojim delom podpiral nacistične okupacij-
ske oblasti in je kot tak soodgovoren za vsa
nasilja, ki so se izvršila nad slovenskim naro-
dom ... Sovražil je vse kar ni bilo nemško in
fašistično ter je skladno s tem svojim nastro-
jenjem tudi uravnaval svoje delo in početje
za časa okupacije... Dočim je že pred zmago
nad fašizmom in pred osvoboditvijo uspelo
drugim članom rodbine Westen, da so pobeg-
nili v inozemstvo, pa je ing. Adolf Westen ml.
padel v roke pravici in bil kot hitlerjanski
vojni zločinec obsojen od našega ljudskega
sodišča. Svojo kazen je izdržal v kazenskem
taborišču v Kočevju. Povsem jasno je, da so
se v inozemstvo pobegli člani rodbine We-
sten, ki so izgubili svoje kapitalistične pozici-
je v Jugoslaviji, povezali z onimi fašističnimi
ostanki, ki še danes poskušajo izpodkopati in
rušiti od zunaj našo demokratično ljudsko
državo ter njen ugled... Dasi je bilo vse to in
zlasti delo rodbine Westen v inozemstvu do-
bro znano obtoženjemu in zlasti glavnima ob-
tožencama Karlu Ž. in Anici K., sta organizi-
rala ob sodelovanju ostalih obtožencev po-
beg ing. Adolfa Westna ml. iz kazenskega
taborišča v Kočevju... Njihovih dejanj ni
vrednotiti le kot oprostitev navadnega zlo-
činca ali obsojenca, torej zgolj kot dejanje
zoper pravosodje, temveč kot sodelovanje
z vojnim zločincem, ki so mu ravno z omogo-
čitvijo pobega iz kazenskega zavoda omogo-
čili nadaljnjo rovaijenje in delo proti varnosti
in obstoju naše demokratične ljudske drža-
ve... Ker so se s svojimi dejanji pokazali kot
saboteiji, kot sovražniki naše nove ljudske
oblasti, ki podpirajo vso podtalno delo tako
fašistično nastrojenih elementov v tuzem-
stvu, kakor v inozemstvu«, je zaključil javni
tožilec,« vsi obtoženci brez izjeme zaslužijo
strogo kazen«.
Zadnji zagovori
Dne 5. 9. 1946 se je na celjskem okrožnem
sodišču pričela javna ustna razprava, na kate-
ri so obtoženci lahko podah še zadnje zago-
vore in dah pripombe na zapisnike, ki jih je
ob zashševanju vodila OZNA. Prvoobtoženi
Kari Ž., ki je potrdil večino svojih izjav iz
preiskovalnega postopka, je odločno zavrnil
.tisti del obtožbe, ki ga je inkriminirala kot
glavnega organizatorja Westnovega pobega.
»Na vprašanje, če sem organiziral pobeg
Westna povem, da ga nisem organiziral, mar-
več sem pri tem pobegu samo sodeloval«.
Glede motiva za sodelovanje pa je ponovil
staro izjavo iz preiskovalnega postopka, češ
daje Westnu pomagal iz hvaležnosti,« ker me
je on v jeseni leta 1944 obvaroval aretacije, ki
mije grozila od gestapa«. Poudaril je, da mu
je bila znana obsodba Westna na 15 let odvze-
ma prostosti s prisilnim delom, in da se je
govorilo, daje član Kulturbunda, ni pa vedel,
ali ima zveze z gestapom in SD. »Mislil pa
sem, potem, ko je bil obsojen na 15 let pris,
dela, da ni imel zvez z gestapom, ker ni dobil
večje kazni«.
Drugoobtožena Anica K. je prav tako od-
ločno zanikala trditev javnega tožilca, češ da
je bila poleg Karla Ž. organizatorka Westno-
vega pobega. »Krivdo priznavam«, je pouda-
rila nekdanja Westnova kuharica, »zanikam
pa, da bi to dejanje storila iz kakšnih pohtič-
nih motivov, marveč sem vse delala za to, ker
se mije Westnova družina, pri kateri sem bila
v službi... smilila«. In nadaljevala. Iz Celja
sem odšla z Westnovimi za Avstrijo v sep-
tembru 1944. Odšli smo tja radi bombardira-
nja in ne radi tega, da bi pobegnili pred na-
rodnoosvobodilno vojsko... Za pot v Jugo-
slavijo sem se odločila vsled tega, ker sem
izvedela, da je prišel domov (iz nemške voj-
ske, op. p.) moj mož. Nisem pa šla v Jugosla-
vijo za to, da bi tu vohunila ali da bi organizi-
rala Westnov pobeg... Odkar sem prišla ile-
galno v Jugoslavijo sem bila samo enkrat
v Avstriji. Sla sem tja predvsem po svojo
prtljago ter nesla tja dve pismi. Obenem pa
sem šla tudi radi tega, da bi Westnovo ženo
obvestila o tem, kar sem izvedela v Celju,
kako je z uslužbenci za katere se je ona zani-
mala ... Na vprašanje kdo je organiziral po-
beg, ne morem navesti nobenih imen, ter
povem, da so pač prilike tako nanesle«.
Obtoženi Franc S. je zavrnil obtožbo sode-
lovanja pri pobegu in poudaril, da ni vedel,
da bo bencin, ki ga je po naročilu Karla Ž.
spravil pri svoji teti, »služil za prevoz ing.
Westna preko meje.« »Jaz sem glede tega
bencina mislil, da gaje Kari Ž. prodal na črni
borzi kakemu šofeiju«. Viktor Ž. je priznal,
da mu je brat Franc na dan volitev 11. 11.
1945 »mimogrede omenil, da je Westen že
preko meje«. »Ni mi pa povedal kaj več o tem
kdo ga je spravil preko,meje«. »Pripomi-
njam«, je zaključil Viktor Ž.,,»da sva se z bra-
tom bolj redko kdaj dobila. Živel je bolj zase
in sva govorila le malokdaj«.
Nadaljevanje in konec prihodnjič
»Z Westenom smo se sestali v vratarjevi
sobici. Navzoči so bili: Westen, Anica, K. in
jaz. V splošnem razgovoru se je Westen zani-
mal za dogodke v Celju, največ pa o razme-
rah v tovarni. Zanimal se je, kdo je iz tovarne
zaprt, kakor tudi kdo je na odgovornih me-
stih v tovarni. Pri tem pogovoru so bili nav-
zoči vsi. Največ se je interesiral, če imamo na
razpolago dovoljno kohčino surovin. Pri od-
prtem omizju, to je v navzočnosti vseh, We-
sten ni omenjal, da namerava pobegniti, tem-
več je rekel meni, da ima z menoj za govoriti.
Govorila sva potihoma, Anica in K. pa sta
imela svoj pogovor. Če sta slišala razgovor
med menoj in Westenom, ne vem.
Pri tem razgovoru mi je Westen povedal,
da namerava pobegniti ter mi dal direktive,
da organiziram njegov pobeg in naj se o tem
porazgovorim s H. Prvotno je vprašal mene,
če bi ga jaz lahko pripeljal z avtom ali kdo od
ostalih šoferjev, nakar nisem mogel pristati,
ker nisem imel možnost, da bi dobil na razpo-
lago avto tako, da ne bi vedel nihče o tem.
Pristal sem na prve direktive«.
(Iz zashšanja Karla Ž.)
iiw.se želel upreti.
» ;wskakovati, po-
ise z brcami rešiti
Mati in oče se ni-
. Končalo se je ta-
f oficir, kije vodil
kopitom ruske
ril v spodnji del
sta me prijela in
ven kot vrečo,
nas na tovornjak,
kal zunaj.
lobilu smo doži-
10 presenečenje,
ot smo bili mi,
am naše sosede,
Njihov sin, ki je
t, je 1943. leta od-
1 Slovenske ljud-
je k domobran-
mene je mikalo
mi je oče prepre-
fm ostati doma in
v gostilni. Očeta
spoštoval in ubo-
la hotel pustiti sa-
Jkih časih, ko je
i čutiti sovraštvo.
Ь nas je streljanje.
' Nemci, streljala
streljali so parti-
I
Zgodnjih urah so
[Ja so komunisti
Hdirali. S tem
[vsak dan. Odpe-
» na drugi konec
¡'Moste. Pričako-
^ nas bodo tam
da bomokma-
'(^esa nas obtožu-
"ilo tako. Ustavili
faselju, takoj ob
fan, ki je sedel
na tovornjaku,
P' in stražaril na-
za tem smo za-
^fije, upiranje in
" Pripeljah so še
Bilo jih je več,
je bila to ena
družin.
[siïieli pogovarja-
Pevali smo se sa-
j.-. Eden od treh
jih pripeljali s še-
«mi, veijetno še
' leta. Ves čas je
spraševal, kam
Nasvidenle nad
zvezdami
Dramska skupina Kulturnega društva
Ivan Cankar s Tabora je imela v soboto
premiero in nato v nedeljo reprizo kome-.
dije Toneta Partljiča Nas videnj e nad zvez-
dami. Delo je režiral Janez Kozmelj.
»Komedija je za režijo zelo zahtevna.
Nanjo smo se pričeh pripravljati poleti.
Najprej smo imeli bralne vaje, nato je bilo
malo premora v jesenskem času. Lani pa
smo pričeh s prvimi víyami. Bilo jih je kar
60,« v pravi Kozmelj. »Pogoji dela so bili
zelo slabi. Dvorana GD v Kapli, kjer smo
imeh tudi premiero in ponovitev je mrzla,
tako smo imeli v^je tudi pri minus osem
stopinj, vendar smo vzdržah. S komedijo
bomo tudi gostovali.«
V igri nastopajo: Peter Cestnik, Branko
Verdelj, Marina Ropas, Anica Zupančič,
Nataša Sternad, Branko Ribič, Fihp Te-
kavc, Mojca Križnik, R^ko Ribič, Jože
Zupančič, Miran Drolc, Dušan Uranjek,
Mile Gržina, Darja Savinek, Branko Kov-
če, Ivan Juhart, Lojze Kovče, Jože Golav-
šek, Anton Lukman, Pavla Urankar, Ju-
Ijana Juhart, Slavica Tekavc, Darko Kav-
če in Jernej Lukman.
Na sliki: Nastopajoči v komediji Nasvi-
denje nad zvezdami.	»p. TAVČAR
Značke za ples
v soboto zvečer je Celjska
folklorna skupina Železni-
čarsko prosvetnega društva
France Prešeren na odru
Slovenskega ljudskega gle-
dališča Celje pripravila
redni letni koncert ljudskih
plesov in pesmi.
Predstavila je štiri sklope
plesov in pesmi jugoslovan-
skih narodov in narodnosti,
program pa so vsebinsko do-
polnili in popestrili člani fol-
klorne skupine Sava iz Kra-
nja. Obiskovalce so navduši-
h tako štajerski kot gorenj-
ski, rezijanski in bunjevski
plesi, pa glamočko kolo,
ljudski napevi. Celjska fol-
klorna skupina je s sobotnim
nastopom praznovala 16. le-
to delovanja. To je bila tudi
priložnost za podelitev jubi-
lejnih priznanj Zveze kultur-
nih organizacij Slovenije.
Maroltove bronaste značke
za petletno plesanje so preje-
И: Jerica Preložnik, Vesna
Klavžar, Zdenko Novak, Mi-
ha Gubenšek, Martin Bračko
ter harmonikar Jože Vincelj.
Srebrna priznanja za deset-
letno delo: Marjeta Kumper-
ger, Miha Urek, Mitja Ocvirk
in harmonikar Lojze Žnidar.
Za petnajstletno zvestobo pa
je zlato priznanje prejel har-
monikar Dušan Suhadolčan.
Celjski folkloristi so se na
koncu zahvalili ustanovite-
lju in dolgoletnemu strokov-
nemu vodji Edu Gabršku-
Ježu.
Plesalci
s spričevalom
s prvimi urami šole klasič-
nega baleta so v plesnih skupi-
nah Ane Vovk-Pezdir, ki vadi-
jo v Pionirskem domu Cvetke
Jerinove v Celju, pričeli že fe-
bruarja leta 1987. Njihovemu
povabilu k sodelovanju se je
rad odzval znani plesni peda-
gog in koreograf dr. Henrik
Neubauer. Tako so vse do letos
ure klasičnega baleta pripelja-
le do celovitega programa,
takšnega, kot ga opravljajo
učenci prvega letnika glasbe-
no-baletne šole v Mariboru ali
v Ljubljani.
Prva skupina osemnajstih
celjskih plesalk je pred izpitno
komisijo strokovryakov ljub-
ljanske baletne šole lani de-
cembra uspešno zaključila pr-
vi letnik tega šolskega progra-
ma v klasičnem baletu, nasled-
•дја se pripravlja za izpt letos
spomladi. Spomladi bodo tudi
sedanji »absolventi« prvega
letnika opravljali izpit za drugi
razred in tako naprej. Gre torej
za formalno obliko, ki zlasti
nadarjenim plesalcem omogo-
ča nadaljnje šolanje na sredryi
baletni šoli, seveda ob sočas-
nem sodelovanju z Glasbeno
šolo iz Celja in nadaljryem so-
delovanju tudi z mariborsko
srednjo baletno šolo.
M. AGREŽ
Zlata Kraljeva
Kot se ob takih prilikah
spodobi je bilo ob ponov-
nem izrečenem DA na obči-
ni v Celju za ženitni par Ka-
rolina in Štefan Kralj ter
njune sorodnike, sila slo-
vesno.
Zdaj, pred kratkim, ko
smo ju obiskali na domu, je
slovesnost minila, ostali pa
so spomini na zadnjo poroko
in na ono, pred petdesetimi
leti, ki je prav tako bila v Ce-
lju, a le v cerkvi.
»Zd^ sva se poročila za-
res,« sta nam dejala v razgo-
voru in njuno veselost ter či-
lost in optimizem prenesla
na vse.
Oče Štefan bo letos dopol-
nil osemdeset let, a še vedno
vdeva niti in sešije obleko.
Izučil se je namreč za kroja-
ča, a te obrti ni opravljal, ker
pred vojno ni dobil mesta.
Zaposlil se je kot delavec
v Emu in tam delal sedemin-
trideset let. Ileglano se je
pred vojno vključeval v ko-
munistično gibanje, po vojni
pa pomagal graditi porušeno
domovino. Vseskozi mu je
zvesto stala ob strani žena
Karolina-Draga in ustvarila
sta si gnezdo v Čretu, v njem
pa pošteno vzgojila dva sino-
va - Danila in Friderika.
Njun vsakdan razveseljuje
pet vnukov, zlasti pa vnuki-
nja Petra, ki živi pri njiju.
Kraljeva sta bila vse življe-
nje skromna, ker sta morala
biti. Tako je tudi danes, szy
skromna pokojnina ne zado-
stuje za preživetje, zato oče
Štefan še vedno vleče nit in
tako poskrbi za dodatni di-
nar v hiši, mama Draga pa ga
večkrat obrne, predno ga
izda.
Takšen je zlat par Kralje-
vih iz Celja. Skromen, a no-
tranje bogat in prežet z mo-
ralnimi načeli, ki danes niso
več v modi. Znata povedati,
da se pred otroki nista nikoli
skregala in tudi sinova to po-
trdita. Enako velja za vnuke,
katere je mama Draga vse
spravila iz plenic, bogato do-
to skrbi zanje in babičine to-
plote pa čutijo še danes.
Močno upamo, da jo bosta
še dolgo izžarevala, vse tja
do biserne poroke!
ZDENKA STOPAR
14. STRAN - 25. JANUAR 1990
OTROŠKI VRTILJAK
Iz gledališke lože
Hodite radi v gledališče?
Vsako leto pripravi celjsko
gledališče tudi nekaj predstav
za niomlajše gledalce. Ponava-
di eno predstavo naštudirajo
celjski igralci, v goste pa pova-
bijo tudi druge gledališke hiše.
Seveda tudi celjsko gledališče
gostuje po drugih krajih. Pre-
berite danes, kaj so mladi gle-
dali povedali o petih predsta-
vah, ki so jih pred kratkim
gledlai v celjskem gledališču.
Androkles In lev
Predstava je zanimiva, razgi-
bana in prepletena z glasbo in
petjem. Po predstavi je bilo
v avli slišati: »Bila je res super,
ful dobra!« Mne^e vseh je
enako: predstava je super. Ne-
kateri so jo z zanimanjem gle-
dali dvakrat. Igro je prevedel
Veno Täufer, režirala pa jo je
Helena Zaje.
Žogica marogica
Predstava je bila otrokom
všeč. Tudi zato, ker so lahko
zraven peh. Tudi scena se jim
je zdela zelo domislena. Pose-
bej zanimiva pa je bila primer-
java igralke, na odru in na film-
skem platnu. To je bila igralka
Vesna Jevnikar, ki jo mladi
gledalci dobro poznajo iz filma
Nobeno sonce.
Za vrati le zalee
Predstava je bila nekaterim
všeč, mnogim pa tudi ne. Oči-
tali so ji, da je bilo v njej pre-
malo glasbe, igralci pa so govo-
rili potiho. Naslov predstave je
marsikaterega mladega gledal-
ca pritegnil, potem pa so bili
razočarani.
Daleč od dvorca
Predstavo sestavljajo tri
pravljice: Svinjski pastir. Stara
in stari ter Kralj in njegova no-
va oblačila. Med drugo in tret-
jo zgodbo je stopil pred zaveso
igralec in vprašal: »Ah želite še
eno zgodbo?« Skoraj vsi so
glasno zavpili: »Jaaaaa!« To
pomeni, da je bila večini mla-
dih gledalcev predstava všeč.
Otroci so menili, daje bila sce-
na izvrstna, očarali pa so jih
tudi kostumi. Najbolj všeč pa
jim je bila igralka Anica
Kumer.
Andres Valdes
Pantomima je prav posebna
vrsta igralca. Igralci namreč
ne uporabljajo besed niti pred-
metov, ampak vse izriizijo le
z gibi. Andres Valdes je naš
n^boljši in n^bolj znan panto-
mimik. Otroci so bih navduše-
ni, saj so se pri predstavi zelo
zabavali. Nekateri so menih,
da je zelo težko opisati neko
stvar samo z gibi. Andres Val-
des je po njihovem mnenju to
odlično opravil.
Biti mlinar le lepo
šli smo v Novake pri Poljča-
nah. Naš namen je bil raziskati in
poslikati še delujoči mlin na vod-
ni pogon, kajti te priložnosti na
Polzeli nimamo.
Sprejel nas je prijazen lastnik
valjčnega mlina Ciril Pečnik.
Mlinarstvo se pri njih prenaša iz
roda v rod že celih tristo let. Ciril
je ta mlin kupil leta 1956, ga pre-
uredil in usposobil za delovanje.
Njegova posebnost pa so stroji za
brušenje mlinskih valjev, saj so,
kot kaže, edini v Sloveniji. Ker
pa mu velikost mlina 10 krat 27
metrov ne zadošča več za potre-
be okoliških kmetov, ga namera-
va drugo leto preurediti in obno-
viti. Tradicijo mlinarstva bo še
nadaljeval. Žal mu je, da se mladi
ljudje ne odločajo za poklic mli-
narjev, čeprav je danes to lepo
delo pa tudi zaslužek ni slab.
V mlinu se vedno kaj dogaja, te-
če pogovor, srečujejo se ljudje in
se krešejo mnenja. Biti mlinar
v urejenem mlinu je nekaj пад-
lepšega.
Ker smo prišli v Pečnikov mhn
ravno opoldne, ko je bilo dela na
pretek, se je moral naš pogovor
počasi zaključiti. Poslovili smo
se od Cirila Pečnika polni novih
spoznanj o mlinu in življenju
v njem.
Cirila рогпгцо vsi vaščani v No-
vakah kot dobrega in prijaznega
človeka. Iz njega veje pravi mli-
nar, ki spoštuje delo in kruh. De-
la njegove prijaznosti pa smo bili
deležni tudi mi.
MAGDA KAČ
OŠ Vera Šlander
POLZELA
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Aticina zanica
Še vedno govorimo o zemlji. Zemeljsko kroglo
obkroža pribhžno 500 kilometrov debela plast zraka.
To je ozračje ah atmosfera. Zrak sestavljajo mnogi
plini, med njimi tudi kisik, ki ga živa bitja potrebujejo
za dihanje. Sprašujemo pa vas: če se vzpenjamo
postna zrak redkejši ali gostejši?
Sporočite nam odgovor do torka, 30. januaija 1990,
na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa За, 63000 CELJE.
Enega med reševalci čaka nagrada AERO.
Če bi po ekvatorju potovah s hitrostjo 55 km na uro,
bi za pot ckoh zemlje potrebovali mesec dni. Nagrado
za pravilni odgovor prejme: PETRA ARČAN, Proseni-
ško n. h., 63230 Šentjur pri Celju.
»Zarja« Petrovce
TOZD Modna konfekcija
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
trgovski zastopnik
za področje SR Slovenije in del SR Hrvatske -1 izva-
jalec
POGOJ:
-	V. ali VI. stopnja zahtevnosti ekonomske ali tekstil-
ne smeri,
-	1 leto delovnih izkušenj
-	lastnik osebnega avtomobila,
-	vozniški izpit В kategorije
-	da ima telefonski priključek v stanovanju
konfekcionar I.
-	4 izvajalci
POGOJ:
-	KV konfekcionar,
-	1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas,
s polnim delovnim časom. Vsi interesenti naj pošlje-
jo pisne prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev
v 8. dneh od dneva objave na naslov:
»Zarja« Petrovče - 63301 Petrovče - TOZD Modna
konfekcija.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15. dneh po
zaključenem zbiranju prijav._
Komisija za delovna razmerja
DP FOTOLIK CELJE
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	vodja komerciale
Pogoji:
višja šola ekonomske ali komercialne smeri (VI.
stopnja)
3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
aktivno znanje nemškega jezika
delo za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece
2.	terenski komercialist za prodajo
razglednic
Pogoji:
srednja šola komercialne smeri (V. stopnja)
2 leti izkušenj na podobnih delih
prednost imajo kandidati z izpitom В kategorije in
lastnim vozilom
delo za nedoločen čas s poskusnim delom 2 meseca
3.	ofset tiskar
Pogoji:
ustrezna izobrazba IV. stopnje
dve leti delovnih izkušenj
delo za nedoločen čas s poskusnim delom 2 meseca
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 8. dneh Komisiji za DR FOTOLIK
CELJE, Muzejski trg 8. O izbiri bomo kandidate ob-
vestili v roku 30 dni od dneva objave.
EKSTILNA TOVARNA
PREBOLD
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD
vabi k sodelovanju in želi sprejeti na delo
sodelavce naslednjih profilov:
1.	diplomirani inženir tekstilne
tehnologije ali kemije
2.	inženir tekstilne tehnologije ali
kemije
3.	diplomirani ekonomist ali
ekonomist
Vabimo vse, ki se zanimate in imate veselje delati na
razvojnem, tehnološkem in proizvodnem področju;
v strokovnih službah pa v gospodarski službi, v pro-
dajni službi na izvoznem področju ter v marketing
službi. Razporeditev k delom in nalogam po dogo-
voru.
Morda boste prav v našem podjetju našli delo na
delovnem področju, ki vas posebej zanima in veseli,
mi pa vam nudimo možnost strokovnega izpopolnje-
vanja ter napredovanja. Nudimo tudi pomoč pri reše-
vanju stanovanjskega vprašanja.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in trimesečnim poskusnim
delom.
Prijave pričakujemo v roku 8 dni po objavi; sicer pa
velja rok do zasedbe del in nalog. Lahko se oglasite
tudi osebno ali po telefonu na štev. 063/723-122 ali
pošljete pisno ponudbo na naslov:
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD, 63312 PREBOLD.
ZA RAZVEDRILO
25. JANUAR 1990 - STRAN 15
Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka, 30. januarja 1990 do 9. ure dopol-
dan. Rešene križanke lahko prinesete
tudi osebno, na vhodnih vratih je pošt-
ni nabiralnik. Na kuverto napišite:
NAGRADNA KRIŽANKA in svoj to-
čen naslov.
Rešitev icrižanice
Vodoravno: COSTA, SVORA, ASTA
NIELSEN, PRESTAJANJE, TREN-
TA, AGENT, LEDA, ROLA, I. O.,
KRIM, ARN, TANK, V. Š., LOPA, KA-
JAK, DAKOTA, ENEIDA, ADOUR,
RAVI, ČOLNAR, KANJA FLOR.
Izid žrebanja
1.	nagrado 100 din prejme: Maijana
Zibret, Hrušovje 2, 63225 Planina pri
Sevnici.
2.	nagrado 50 din prejme: Mojca
Fric, Prebold 100, 63312 Prebold.
3 nagrade po 3 din pa prejmejo: Pe-
ter Regoršek, Proseniško 59, 63230
Šentjur pri Celju; Ivanka Vuzmek,
Ljubljanska 54, 63000 Celje in Irena
Ribič, Latkova vas 120, 63312 Prebold.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeh po pošti.
HOROSKOP
Nikar ne prehitevujte časa, vse bo prišlo ob svojem času in na svoje mesto.
Zapletli se boste z novim prijateljem, ki vam želi samo dobro, čeprav mu
v začetku niste ravno najbolj verjeli. Videli boste, da se stvari razpletlo kar
same od sebe, torej so bile vaše skrbi popolnoma odveč. Bolje bi bilo, če bi
s tako vnemo poskrbeli tudi za svoje zdravje!
•	BIK__
Poskusite malo bolj tvegane poteze, snj je sreča zagotovo na vaši strani.
Izkoristite nastalo situacijo in si zagotovite stabilnost, ki si jo že dolgo
želite. Partnerju pokažite, da cenite njegovo pomoč - bogato vas bo
»poplačal*. Konec tedna vas čaka prijetno presenečenje, ki ga vaši prijatelji
že dalj časa pripravljajo.
•	DVOJČKA_
Pazite, dane boste » и tonili * v množici ljudi in poslov v ka tere ste se zapletli.
Prav vam bodo prišli vaši prijatelji, zato čimprej navežite stare stike. Tudi
za zdravje Ы lahko malo bolj poskrbeli, ker vam v nasprotnem primeru
iahko vaši veliki načrti kaj hitro padejo v vodo.
•	RAK_
Počasi začenjate verjeti v stvari, ki so vam bile nekoč le prijetno razvedrilo.
Nekdo vam bo ponudil zanimiv predlog in z veseljem ga boste sprejeli.
Obeta se vam prijeten večer, ki vam lahko v prihodnosti še veliko pomeni,
tako v poslovnem življenju kot tudi v povsem osebnih interesih. In nikar ne
nasedate na navidezno hladnost svoje okolice...
• LEV
Vse ЬоЦ se zapletate v stvari, za katere se naprej sploh niste mislili
zanimati. Vaše poslovne sanje lahko postanejo tudi resničnost, potrebno
bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh vam enostavno ne more pobegniti.
Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki jo boste z veseljem realizirali.
• DEVICA
Strah vas je resnice, zato jo poskušate na vsak način preglasiti. Takšno
početje pa lahko kßj kmalu rodi negativne posledice, ki bodo še kako
vplivale na prihodnji potek dogodkov. Posebej neugodno je lahko na
področju ljubezni, seveda pa niso izključene tudi posledice v vašem
poslovnem življenju.
• TEHTNICA
Nabolje bi bilo, če bi se za nekaj časa umirili ter pustili stvarem, da se same
postavijo na svoje mesto. Partner vam bo sicer stal ob strani, toda glavne
nevšečnosti pričakujete s strani vaših »prijateljev*, ki bodo na vsak način
hoteli izkoristiti vaáo trenutno ranljivost. Ne popustite: kdor se zadnji
smeje, se nujslujše smeje.
• ŠKORPIJON
Zgodilo se vam bo tisto, za kar ste še nedavno tega zatrjevali, da se vam
enostavno ne more zgoditi. Vaši namigi so vse preveč prozorni, da bi lahko
še dalje igrali nezainteresirano osebo. Toda vprašanje je, ali bo vaš
»poslovni* partner privolil v razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene
zveze. Pazite torej, da se preveč ne zapletete.
• STRELEC
vse bolj se zapletate v stvari, kijih prav malo obvladate. Nov partnerje za
vas še popolna uganka, zato ravnate z njim previdno in diskretno. Pod
pogojem, da izpeljete vse tako kot je v vašem načrtu, se vam lahko obeta
fantastičen poslovni uspeh. Vsekakor pa je dejstvo, da se izredno radi
igrate z ognjem.
• KOZOROG
Ne razmišljajte o tem, zakaj se vam je posrečilo, temveč poskušajte čimprej
izkoristiti nastalo situacijo. Je pač tako, da so vaši poslovni uspehi v dok^jš-
nji meri vezani tudi na vaše ljubezenske priložnosti. Železo je potrebno
kaliti, dokler je vroče, ampak s čim manj ognja, da se sluči^no ne opečete.
• VODNAR
Vaáa hladnost in nedostopnost podirata vse rekorde. Le kako si zamišljate
svojo prihodnost, ne da bi se vsaj poskusih odpreti in končno pokazati
svoja nagnjenja. Nekdo vas sicer prav rad vidi, toda vaša nedostopnost ga
drži na varni razdalji. Vs^j majhen namig vam lahko samo koristi.
• RIBA
Prepustite se ljubezenskemu zanosu in si privoščite prijeten konec tedna,
daleč od vseh vsakdanjih in dolgočasnih obveznosti. Čas za delo boste
lahko še vedno našli, čeprav se vam zdi trenutna poslovna situacija popolna
zrneda. Vse kaže, da seje stara zgodba ponovno začela, le da so tokrat osebe
firugačne - mogoče ravno tiste prave...
Udarec
Ravno ko so se močno
zvišali prispevki za otroško
varstvo in so se starši spet
začeli bolj ozirati proti sta-
rim mamam in babicam,
jim je slovenska skupnost
pokojninskega zavarovanja
zadala hud udarec.
Starim mamam in babi-
cam je močno dvignila pen-
zije. Pa je zanimanje za po-
stranskim zaslužkom spet
manjše.
Vzgoja
v Celju je že od konca
lanskega leta pajek, pa ven-
dar še ni pričel svojega pro-
metno-odstrajevalnega de-
la. Pravijo, da se na njem še
učijo.
Mogoče bi ga pa radi
udomačili, da ne bi delal
škode.
Ogrevanje
Predstavitev nove knjige
in pogovor o cestni aferi se
je v Narodnem domu priče-
la v hladni dvorani.
Očitno so tisti, ki so ogre-
vanje obljubili, mislili, da
bo že sama tema dovolj
ogrela udeležence.
Javno
Velenjski Zeleni terjajo,
da na treh javnih mestih
v občini uredijo sistem, kjer
se bodo lahko občani vsak
čas prepričali, kakšen zrak
vdihavajo.
V Celju tako javno prika-
zovanje je, pa ni za ljudi nič
kaj zanimivo in so podatki
osamljeni. Ko pa je prehu-
do, ni treba hoditi gledati.
Tedaj to čutijo.
Rešitve Iz preišnje številke
MAGIČNA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. HAMBURG, 8. MOTIKA, 14. ARRETER,
15. ANATOM, 16. MRKVA, 17. AARAU, 19. RA, 20. BEVK,
21. AHLIN, 22. SED, 23. UTA, 24. OGABA, 25. DAVE, 26.
RE, 27. AGAME, 28. AALTO, 29. GRAHAM GREENE, 32.
ALBERTO TOMBA, 35. MARIA, 37. EOZIN, 38. AL, 39.
ONAN, 40. AETIJ, 41. KRI, 42. TAU, 43. DANON, 44.
ŽARA, 45. KVAN) T(AVČAR), 46. SALEM, 47. KAMIN, 48.
KOREVT, 50. BARRIOS, 52. AMADEO, 53. ALIANSA.
ANAGRAM
AJDA KALAN
ANAGRAM V STAVKU
JOŽE SMOLE
SKRIVANKA
PO-S-TER, POSTER
SKRIVANKA
PROST-ATA. PROSTATA
Nekateri so že prešli na evropski delovni
čas. Zdaj je potreben še en korak.
Da bodo tudi začeli delati po evropsko.
Brez meja
Pogovor o cestni aferi je
v Celju pripravila ZSMS
-'bivša_ mladinska organi-
zacija. Že tedaj, verjetno pa
bo enako tudi danes, pa je
bilo med poslušalci največ
odraslih. To pomeni, da
starejši res sledijo progra-
mu ZSMS.
Programu - predavanj!
Kjer je dim...
V celjski Cinkarni so bili
spet prizadeti, ker so ljudje
ob zadnjem večjem ones-
naženju pomislili, da so
zanj krivi oni. Pa je to ven-
darle nekaj čisto človeške-
ga. Vsi pač lahko vidijo, da
se iz cinkarniških dimnikov
vedno nekaj kadi.
Pogovor pa jih uči, da
kjer je dim, je tudi ogenj.
Ko gledam v trgovini ceno plota iz lat,
si mislim, da so proizvajalci in trgovci
res malo skregani s stvarnostjo in novci:
je cena taka res, kot da bil bi zlat.
Ko gledamo kongrese, seje
in druge mlačve prazne slame,
sprašujemo, kje so le meje
in koliko to vse skupaj stane.
Pa ni samo denar vprašanje,
ko en na drugega tam plane,
ko bije se besedno klanje:
kaj to zares lahko nas stane!
TUDI NEKATERI KRATKI
RAFALI DOLGO ODMEVAJO!
Obračun s preteklostjo
Utopija ali atdezZ
Vprašanje ni brez smisla - od tega je bodočnost odvisna!
16. STRAN - 25. JANUAR 1990
SEJEM MODE
M club zimske kolekcije sicer še ne bo povsem opustil, vse več pozornosti pa posveča
letnim modnim trendom, predvsem za moške.
Zadnja leta dosegajo kreatorji preboldskega MIK vidne rezultate pri proizvodnji oblačil
oziroma pri ženski modi. Letos jim je revija Jana podelila posebno priznanje za dosežke.
Paša s praznim žepom
Obiskali smo sejem Moúa 90 ¥ LJubiJani
Na gospodarskem razsta-
višču v Ljubljani so se
prejšnji teden zbrali proiz-
vajalci tekstila, oblačil in
modnih dodatkov na jubi-
lejnem, 35. sejmu Moda. Na
16 tisoč kvadratnih metrih
razstavnega prostora je
svoje izdelke predstavilo
220 razstavljalcev iz Jugo-
slavije in pet iz tujine. To-
krat so se na sejmu prvič
predstavili tudi butiki, ki
so razstavo izkoristili tudi
za prodajo svojih izdelkov.
Sprehod po sejmu mode je
zanimiv, a tudi zelo naporen.
Nevajeno oko težko sledi
vsem številnim vtisom, ki se
vrstijo pred obiskovalcem
v nekaj urah ogleda. Tisti, ki
sejem spremljajo že vrsto let,
vedo povedati, da je letošnji
presegel vse dosedanje, in da
so se naši konfekcionarji pa
tudi drugi izdelovalci teksti-
la in modnih dodatkov s svo-
jo modo pravzaprav že vklju-
čili v Evropo. V resnici je
mogoče videti mnogo lepe-
ga, malo zares ekskluzivno-
ga, pa tudi nekaj takega, kar
na sejem mode resnično ne
sodi. Morda bi kazalo proiz-
vajalcem nekoliko zameriti
to, da so premalo poskrbeli
za aranžiranje svojih razstav.
Z nekoliko več domiselnosti
bi posamezni paviljoni po-
stali mnogo privlačnejši,
s tem pa vzbudili tudi več
pozornosti. Med tistimi, ki so
v tem pogledu resnično iz-
stopali, je bil tudi celjski bu-
tik Petra.
Razstavljalci s Celjskega
so se na sejmu Moda 90 do-
stojno predstavih. Kar štirje
pa se vračajo domov tudi
s priznanji oziroma nagrada-
mi: Tovarna nogavic Polzela
je za svoj program nogavic
že četrtič prejela najvišje se-
jemsko priznanje Ljubljan-
skega zm^ja, preboldski
MIK je za kolekcijo LADY,
ki jo je oblikovala Mojca Be-
seničar, prejel posebno pri-
znanje Zlato Jano, Toper in
velenjski M Club pa sta za
svoji kolekciji prejela diplo-
mi ljubljanski zmaj. Kar lepa
bera za proizvajalce z našega
konca, če vemo, da je bila
v devetih kategorijah pode-
ljena po ena nagrada in po
ena diploma.
Vse, kar je bilo mogoče vi-
deti na sejmu, bomo v krat-
kem našli tudi v trgovinah.
ProizvEyalci so namreč zatr-
dili, da gre za izdelke iz rwi-
hove redne proizvodnje. Če
to drži, potem lahko trdimo,
da se bomo letos lahko mo-
derno in lepo oblekli tudi
v domačih trgovinah, ne le
za mejo. Kakšne pa bodo ce-
ne doma v primerjavi z oni-
mi v tujini, pa je že drugo
vprašanje.
M Club
Moški postna spet moški:
eleganten in urejen, vendar
ne v strogih barvah, ampak
v umirjenih raznobarvnih to-
nih. Moška kolekcija, ki jo je
na sejmu predstavil M Club
iz Titovega Velenja, je bila
nagrajena s sejemsko diplo-
mo. V bodoče bo ta velenjski
proizvajalec b^e skrbel tudi
za modo in obleko sloven-
skih politikov, tudi za Dr-
novškovo.
Toper
v športu bodo letos pre-
vladovali živahni, veseli toni.
Vehko bo fluorescentnih
barv v najrazličnejših kom-
binacijah. Pisana paleta bar-
va tudi Toprove izdelke za
rekreacijo in šport. Prednost
v svojem programu d^ejo
oblačilom za tenis, izdelujejo
pa pravzaprav opremo za vse
vrste športov. Njihova ko-
lekcija je na Modi 90 prejela
diplomo Ljubljanski zmaj.
Metka
Po zaslugi celjske Metke,
se je v Ljubljani predstavil
tudi proizv^alec, ki z oblače-
njem nima nič skupnega: Al-
pos. Metka je namreč raz-
stavljala v paviljonu, ki ga je
izdelal ta šentjurski proizva-
jalec. Pri Metki pravijo, daje
paviljon iz kovinskega ogro-
dja sila praktičen in upora-
ben. Sicer paje Metka požela
pozornost predvsem s svoji-
mi modnimi tkaninami pa
tudi s konfekcijo, ki ji v zad-
njem času namenjajo vse več
pozornosti v proizvodnji.
MIK Prebold
Eksluzivna kolekcija La-
dy, ki jo v preboldskem Mi-
ku izdelujejo v majhnih seri-
jah, je na tržišču že nekaj me-
secev in je pri ženskah, ki
želijo biti včasih nekohko
drugače oblečene, že nalete-
la na ugoden odziv. Kolekci-
jo, ki jo je oblikovala Mojca
Beseničar, je nagradila tudi
posebna komisija družinske
revije Jana z zlatim odličjem
za posebne oblikovalske do-
sežke.
Zarja Petrovče
Zarja iz Petrovč se je na
sejmu predstavila s svojo
modno konfekcijo. Po izkuš-
nje, znanje in ideje hodijo na
tuje sejme, tako da sledijo
vsem modnim tokovom
v svetu. Zato so njihovi iz-
delki priljubljeni tudi pri
kupcih.
ElkroJ
Mustang in Formula El sta
že uveljavljeni blagovni
znamki, ki prihajata iz Elkro-
ja. Najbolje poznamo Elkro-
jeve hlače, čeprav imajo
v svojem proizvodnem pro-
gramu tudi nekatere druge
izdelke. Zvezdico za razstavo
v Ljubljani je Elkroj v očeh
obiskovalcev dobil tudi z le-
po urejenim razstavnim pro-
storom.
Tovarna nogavic
Polzela
že četrtič je Tovarna noga-
vic Polzela prejela nsuvišje
priznanje Ljubljanskega
zmaja za kolekcijo svojih iz-
delkov. Paleta barv in vzor-
cev je tako široka, da resnič-
no ni težko izbrati nekaj
pravšnjega za vsake noge i^
vsak okus. O kakovosti iz-
delkov pa priča tudi sejem-
ska nagrada in pa, seveda,
zaupanje kupcev, ki ga la-
stovka s Polzele uživa že vr-
sto let.
Tekstilna tovarna
Prebold
Iz tekstilne tovarne Pre-
bold prihajajo na tržišče vse
vrste modnih tkanin. Mod-
nim trendom sledijo po na-
potkih najvplivnejših sve-
tovnih proizv^alcev, čeprav
je včasih trendom težko sle-
diti s tehnologijo. Da so se
tudi letos izkazali s svojo
proizvodnjo, je dokazoval tu-
di nenehno poln paviljon po-
slovnih partnerjev in poten-
cialnih kupcev.
NADA KUMER
Foto: EDI MASNEC
Domiselno in zanimivo. Toper si je poleg svojega »štanta« omislil tudi svojo modno
revijo, ki je bila povezana predvsem z odlično koreografìjo, plesom in glasbo.
Vedno med najboljšimi - Polzela.
Nekaj dragocenosti Elkroja na letošnjem sejmu Moda.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
25. JANUAR 1990 - STRAN 17
ZDRAVILNE RASTLINE
Verbena
Verbena ali navadni sporiš spada v družino sporiš-
nic (Verbenaceae), ki obsega 100 rodov z 2600
vrstami. Družina je razširjena v tropskih in subtrop-
skih območjih, pa tudi v zmerno toplih pokrajinah
južne poloble. Na severni polobli jo najdemo le
poredko. Poleg dreves in grmov, ki so deloma liane,
spadajo v družino tudi zelišča. Rod verben obsega
kakih 200 vrst, ki skoraj vse rastejo divje v tropski in
subtropski Ameriki.
Verbena (Verbena officinalis L.) je edina vrsta rodu,
ki raste divje v srednji Evropi in pri nas. Sicer je to
evrazijska vrsta, ki je razširjena zlasti v Sredozemlju,
kot plevel pa jo srečujemo po vsem svetu. Pri nas raste
ob poteh in zidovih, po prašnikih, robijah, in na podob-
nih mestih. V starem veku je rastlina uživala vehk
sloves kot zdravilna rastlina, posebno za pripravljanje
balzama, s katero so zdravih rane, prizadejane s hlad-
nim orožjem. V Grčiji še danes verujejo, da prinaša
rasthna srečo. Sredi mračnega 16. stoletja so čarov-
nice, vrači in vedeži pri svojih ceremonijah radi upo-
rabljah to krepko zelišče, ki ljubi toploto in sonce.
Verbena je pokončna in kak meter visoka rastlina.
Ima nasprotno stoječe liste z nazobčanim robom. Ste-
blo se razrašča, številni stranski poganjki se končujejo
z ozkimi klasi vijoličastih drobnih cvetov, ki so medse-
bojno precej razmaknjeni. Cvetni venec je cevast in
dvousten. Cvetove oprašujejo čebele, metulji in drugi
dvokrilci. Cveti od junija do septembra, ko tudi nabi-
ramo cvetoče rasthne brez korenin in spodnjih delov
stebla. Povežemo jih v snope in posušimo v senci na
prepihu ali v posebnih sušihh, ki se že dobijo pri nas.
Verbena vsebuje iridoidglikozide, kot sta verbenahn
in hastatozid, derivate kavne kishne, kot je verbasko-
zid, sledove eteričnega olja, grenčine, čreslovine in
nekgj sluzi ter v vodi topne kremenčeve kisline.
Rastlina se uporablja za lajšanje želodčnih težav, za
ustavljanje drisk in spodbujanje teka. Ljudsko zdravil-
stvo pa ceni verbeno tudi kot diuretik, galaktogog,
ekspektorans pri kroničnem bronhitisu in tudi kot
antirevmatik. Pri poizkusih na živalih so ugotovili pro-
tivnetne, protibolečinske učinke in Kitajci so ugotovili
da ima verbena sinergistični učinek na prostaglandin
E2. Verbena je krepčilna, poleg tega pa tudi čisti orga-
nizem, pospešuje сеЦегце ran, zmanjšuje bolečine
živčnega izvora in znižuje visoko temperaturo. Upo-
rabljamo jo za č^ ali za pripravo alkoholnega izvlečka.
Eno zvrhano malo žličko poparimo s skodelico vrele
vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Nato prece-
dimo in s tekočino lahko grgramo pri vnetju mande-
Ijev, vnetju grla. Pripravimo si lahko tudi obkladke, ki
jih dajemo na čelo pri migreni, oziroma tudi na
modrice, ki jih dobimo pri padcu ipd. Сгу iz verbene
koristi tudi pri nevralgiji, vrtoglavici in duševni pre-
utrujenosti. Razredčeno tinkturo lahko uživamo pri
slabi prebavi, pri zgagi in napenjanju. Primerna je tudi
za zunanjo uporabo, za masiranje trebuha pri krčih.
BORIS JAGODIČ
NASVETI ZA DOM
Pečenka ali močnata jed
se ne prismodi, če jo pokrije-
mo z mokrim papiijem.
S krofov in drugega cvrtja
odstranimo, preden jih da-
mo cvreti, moko s čopičem,
tako se v masti ne dela črna
usedlina, mast se ne pri-
smodi.
Orehe namakamo v mrzli
vodi, nakar se da kožica lah-
ko sneti. Tako niso grenki in
imajo izvrsten okus.
Jedrca marelic, breskev
in češpelj nadomeščajo
grenke mandlje. Pečke spra-
vimo nerazbite, da se jedrca
ne posušijo. Razbijemo jih
z lahkoto, če jih udarimo po
ostrem robu.
Trdo meso se pri kuhanju
ali paljenju hitreje mehča, če
prilijemo malo kisa.
Moka navlažena z hmono,
očisti roke, ki smo si jih
umazali s katranom, krom-
pirjem, sadjem ali korenjem.
Moko hranimo na suhem
in temnem. Včasih jo prese-
jemo, če je imamo več na za-
logi.
Porcelanaste fígurice
umijemo z vodo, zmešano
s salmijakom, zatem izpla-
knemo z mlačno vodo.
Jelenje usnje peremo
v slani vodi, usnje se ne
strdi.
Volneno in polvolneno pe-
rilo ne sme viseti na mrazu.
Mraz razteza volnena vlakna,
tako da se prično kmalu tr-
gati.
Rjave robove na posodi
hitro očistimo, če jih tremo
s soljo.
Barvo na rokah raztopi
terpentin. Barvo iz čopičev
izperemo v terpentinu.
Sadne in vinske madeže na
prtu odstranimo, če takoj po-
ložimo nanje namočeno sre-
dico kruha. Sredica naj bo
v kosu, voda mrzla.
Madeži pri čiščenju z ben-
cinom ne puščajo kolobar-
jev, če damo v bencin malo
soli.
Mastne madeže na čistih
tkaninah odstrani čisti eter.
(pozor, gori!).
RECEPT TEDNA
Domači široki rezanci s špinačo
Potrebujemo 250 g širokih domačih rezancev, 750 g
mlade špinače, 2 stroka česna, žlico olja, 2 žlici masla,
žličko soli, ščepec sveže naribanega muškatnega oreščka,
noževo konico popra, 50 g naribanega sira.
Rezance skuhamo v dovolj vehki količini vode skor£g do
mehkega. Med tem zdušimo špinačne lističe, jih ohladimo
in drobno sesekljamo. V dovolj veliki posodi segrejemo оЦе
in žhčko masla ter opečemo oba stroka česna ter ju nato
vzamemo ven. Dodamo špinačo, jo posolimo ter popopramo
ter dodamo še nariban muškatni orešček. Vse zdušimo do
mehkega. Rezance odcedimo in stresemo v ogreto skledo,
dodamo preostalo maslo. Na rezance damo špinačo in jed
potresemo z naribanim sirom.
PRAVNA POSVETOVALNICA
Vprašanje:
Jeseni 1989 mi je umrl oče,
ki ni napravil oporoke. Ker
sem njegov edini še živeči
sorodnik menim, da mi edi-
nemu pripada pravica do de-
dovanja za očetom. Pri po-
kojnem očetu je zadnjih
osem mesecev njegovega
življenja živela ženska, ki je
zanj skrbela, saj ni bil več
sposoben, da bi sam skrbel
zase, ni se pa tudi želel prise-
liti k moji družini v mesto.
Sed^ ta ženska trdi, da se je
imel moj oče z njo namen
poročiti, ter da sta živela v iz-
venzakonski skupnosti. Zato
da ji pripada dedna pravica
po očetu. Ob smrti je bil oče
star 79 let.
Zanima me, ah tej ženski
pripada dedna pravica po
mojem očetu ali ne?
Odgovor:
v kolikor dotični tovarišici
ne priznavate, da je živela
z vašim pokojnim očetom
v izvenzakonski skupnosti,
bo zapuščinsko sodišče na-
potilo enega od vaju (stran-
ko, katere pravico bo štelo za
manj verjetno), da v pravdi
dokaže obstoj oziroma neob-
stoj izvenzakonske skupno-
sti med vašim očetom in do-
tično tovarišico. Ker je odlo-
čitev o pravici do dedovanja
odvisna od vprašanja obsto-
ja izvenzakonske skupnosti,
se o tem vprašanju odloči
v posebnem postopku.
Izvenzakonska skupnost
pa pomeni dalj časa trajajočo
življenjsko skupnost moške-
ga in ženske, ki se dejansko
izpolnjuje kot skupnost mo-
škega in ženske, ki sta skle-
nila zakonsko zvezo, le da
v tem primeru ni bila formal-
no sklenjena zakonska zve-
za, ob pogoju, da ni razlogov,
zaradi katerih bi bila zakon-
ska zveza neveljavna. Pogoja
izvenzakonske skupnosti sta
dolžina trajanja in življenj-
ska skupnost. Za izvenza-
konsko skupnost je šteti
skupnost življenja in dela
trajnejšega, trdnejšega in
tesnejšega značaga. Partnerja
morata imeti skupno gospo-
dinjstvo in ekonomsko
skupnost.
V kolikor bo ugotovljeno,
da je med vašim očetom in
dotično tovarišico obstajala
izvenzakonska skupnost, ob-
staja tudi dedna pravica le te
po vašem pokojnem očetu,
ter bosta dedovala vsak do
ene polovice od celote za-
puščine. V primeru pa, da
obstoj izvenzakonske skup-
nosti ne bo ugotovljen, ted^
dotična tovarišica seveda ni-
ma dedne pravice po vašem
očetu.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
iVIoška moda
YU - fanUe po pariško (2)
Zadnjič smo to-
rej ostali pri tistem
падтапј potreb-
nem oblačilnem
detajlu, kravati.
Letošnja je iz čiste
svile, z majhnim
vozlom, drobnega
vzorca, krajša in
širša.
Kljub temu, da si
jo večina moških
prav nerada zave-
zuje, še naprej
uporno ostaja
v modi kot pojem
statusa, ugl^eno-
sti, perfekcije. No,
del te večine se bo
verjetno oddahnil
ob novici, da se le-
tos najpogosteje
pojavlja kravata-
metuljček.
Hlače so ostale iste, morda
so v pasu še nekoliko širše
od lanskih, klasična moška
obleka pa koketira z modo
petdesetih let. Kroj je diskre-
ten, od barv pa ngjbolj ljubi
vse odtenke rjave, črno, pe-
trolej zeleno, ekstravagantno
barvo pistacije za tiste po-
gumnejše, vinsko rdečo za
mlade veseljake in barvo
medu za podjetneže.
Kaj pa za noge? Kavbojski
škornji kajpada, vendar brez
kovinskih ali prešitih okra-
skov. Čevlji so v glavnem
športni z gumijastim podpla-
tom, ni6 posebnega, če izvza-
memo elegantne lakaste za
večerne svečanosti in dvo-
barvne iz antilopjega usnja
za že ЬоЦ izbrane priložnosti!
je nova telefonska številka
v oglasnem oddelku Novega
tednika, na katero lahko odslej
naročite mali oglas, oddate
obvestilo ter dobite vse
informacije o naročnini.
ORGANIZACIJSKO
TURISTIČNA AGENCIJA
63230 Šentjur
Dušana Kvadra 12, p.p. 24
Telef. (063) 741-035
RIM
4-dnevni izlet, odhodi vsak četrtek zvečer,
od 1. 2. do 15. 3. 1990
CENA: 1.600.-din
MÜNCHEN
(velike razprodaje)
Odhodi: 26. 1., 2. 2. in 15. 2. - en dan
CENA: 330.- din
BENETKE
veliki pustni karneval
Odhod 24. 2. - en dan
Organizacijsko turistična agencija
OREL
POPOTNIK
_g (063) 24-015, 24-019, 29-251
POPOTNIK • KOCENOVA 2 • CEUE Telex: 55884 popot yu
POLETJE 1990
RAZMIŠLJAJTE O VAŠEM
DOPUSTU ŽE POZIMI
LETOVIŠČE SAVINJA
MAKARSKA (bungalovi,
počitniške prikolice,
zasebne sobe)
CENA: od 880,00 din tedensko dalje
ZAGOTOVLJENE CENE
- PLAČILO V 6 OBROKIH
OBiSKi KULTURNIH
PRIREDITEVV ZAGREBU:
2.2.	MUSICAL JALTA, JAL TA,
v gledališču Komedija
23.2. SATIRIČNI KABARET: IZHOD 12
SITUACIJE v satiričnem gledališču
Uâz3vâс
2.3.	Gundulić-Gotovac: DUBRAVKA
v gledališču Komedija
ABC POMURKA
Podjetje MESOIZDELKI
TRBOVLJE
ponuja v Trbovljah, Trg svobode 14,
diskontno prodajo svežega mesa in
mesnih izdelkov
lastne proizvodnje in dopolnilnih programov
znanih proizvajalcev, kot je Mesna industrija
Primorske iz Nove Gorice in Kras iz Sežane ter
drugi
Pri prodaji svežega mesa priznamo 10%, za
mesne izdelke pa 20% popusta.
Diskont je odprt vsak dan, razen nedelje in
ponedeljka, od 7. do 18. ure, in ob sobotah od
7. do 12. ure.
Telefon (0601) 23-016.
18. STRAN - 25. JANUAR 1990
GLASBA - RADIO
Otroški
festivai vedre
pesmi
Festival otroške pesmi je
bil dosedaj bolj ali manj za-
prt v ozke okvire nekaterih
skladateljev. Kot kaže pa se
tudi tudi stvari obračajo
navzven. To lahko sodimo
po razpisu, ki vabi k sodelo-
vanju vse tiste avtorje, ki že-
Пјо sodelovati. Avtorji otro-
ških vedrih pesmi morajo
poslati klavirski izvleček
skladbe s podpisanim bese-
dilom ter ime in priimek in
naslov na: »Micom« Ljublja-
na 61000, Poljanska 36, s pri-
pisom »za Otroški festival«.
Izmed prispehh skladb, rok
je 6. marec 90, bodo izbrali 12
skladb, ki jih bodo predsta-
vih 15. septembra 1990 na
VI. otroškem festivalu vedre
pesmi v Krškem.
Ansambei Dan in noč s pevico
Velenjski ansambel Dan in noč seje v zadnjem času lepo uveljavil na našem območju in
tudi v sosednji Avstriji, saj je lani večkrat igral tudi preko meje. Vzrok temu je prav gotovo
njihovo univerzalno igranje, sgj igrajo vse od sodobnih zabavnih uspešnic do narodnoza-
bavne glasbe s »fr^tonerico«. V ansamblu prepeva tudi mlada pevka Irena Polko iz
Šoštanja, ki je s svojo svežino še popestrila glasbo ansambla Dan in noč.	I. J.
RADIO CELJE
Četrtek, 25. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ)i
13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki iri
odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.30 Odprto z violinskim klučem - disco, 19.00 Zaljuček.
Petek, 26. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila,
10.15 Žveplometer, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do
13-tih, 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek.
Sobota, 27. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.15 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 12.00 Kmetij-
ska oddaja, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RU), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
zabavnih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
STUDIO CE - Za evropsko kakovost rolanja
Tromesečna agonija sredinih večerov, ki ni zaslužila naziva Studio
CE je svoj konec doživela prvi petek devetdesetih. Pod sloganom
»Za evropsko kakovost rolanja« se je formiralo leteče uredništvo (U-
CE), ki zagovarja koncept ohranjanja preizkušenih metod z eksperi-
mentiranjem v smeri improvizacije. Shemo nove podobe Studia CE
sestavlja šest »stalnih« rubrik: Pravila igre (tematsko neoprede-
ljena), Politična tržnica (intervjuji ali krajše reportaže), Bučke iz
lokalnega ringa (humorno zabeljene blitz informacije), Strip-tease
(filozofija, kultura, pornografija), Ne umrite iz obupa (servisne infor-
macije) in Alter-vic. V uri in pol programa je razmerje med govornimi
prispevki in glasbo 40:60, praviloma pa je poslednje pol ure zadnje
oddaje v mesecu posvečene novostim z glasbenega undergrounda
-	tako se »stalnost« običajnih rubrik zavrti po ruleti aktualnosti.
Poleg omenjenih rubikonov obstaja še šifra Rezervirano, pod katero
se skrivajo predvsem (nepredvidljiva) naključja.
Nedelja, 28. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
Horoskop, 9.00 Nedeljsko dopoldne, 10.00 Poročila, 12.30 Iz doma-
čih logov (Jure Krašovec), 13.00 Vesti, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 29. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto
z violinskim ključem - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek.
Torek, 30. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.15 Nove plošče, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem, 19.00 Zaključek.
Sreda, 31.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RU), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto
z violinskim ključem - rock gverila, 19.00 Zaključek.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od
8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9 MHz
-	stereo in na SV frekvenci 963 kHz.
Sicupina Paima žeii preico me]e
Ena mlajših skupin, ki se ukvarjajo s pop-disko glasbo, je tudi skupina Palma s Polzele.
Sestavljajo šest članov in sicer pevka Ines Slokar, Franci Mirnik, ki igra bas, kitarist Matjaž
Vrtnik, ki tudi prepeva, prav tako Boris Bizjak, ki obvlada klaviature in Ciril Skahč, ki igra
na bobne. S skupino igra tudi Tomaž Pečnik in sicer klaviature, vendar je trenutno v JLA.
Kot je povedala Ines Slokar, duhovni vodja skupine, ki tudi piše skladbe, zdaj pripravljajo
kaseto. Pravzaprav čakajo le še na primernega sponzorja, da bi jo posneh, minuli teden pa
so v kino dvorani na Polzeli snemali video spot, s katerim se bodo odpravili na glasbeno
agencijo v Nemčijo. Nekaj njihovih skladb poznao poslušalci Radia Celje, s pesmima
Palma in Ciao-Ciao pa so se uvrstih pod vrh na lestvici koroškega radia.
Želimo jim, da bi s svojim video spotom in petjem pri glasbeni agenciji v Nemčiji vzbudili
dovolj pozornosti, da bi jim bila odprta pot tudi na tuje glasbeno prizorišče.
T.TAVČAR
• Tomaž Domicelj, novi
mož Ucenčne produkcije
RTV Ljubljane, je dobro
zastavil svoje delo pri tej
založbi, čeprav je zapo-
slen samo polovično.
V hišo je pripeijal več tu-
jih založb, kar se seveda
pozna tudi pri imenih iz-
vajalcev, ki sedaj izdajajo
za ljubljansko produkci-
jo. Del tega programa bo
Tomaž predstavil tudi no-
coj v diskoteki Hipodrom
v Ljubljani • Štefan Fre-
ce je postal pravi univer-
zalni glasbenik, ki rad
priskoči na pomoč kjer ga
potrebi^ejo. Po gostova-
nju pri ansamblih Zeme
in Kline, je pomagal tudi
ansamblu Lojzeta Slaka
in mogoče se bo prav tudi
ustalil. Vsßj za nekaj časa.
OGLEDALO MEDIJEV
RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH
četrtek, 25. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Iz domačih krajev, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 17.30 Lestvica domačih, 19.00 Zaključek.
Petek, 26.1.: 13.00 Napoved, 13.30 Zabavnoglasbeno popoldne in
prispevki o mladih, 14.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RU), 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Sobota, 27. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Za vsakogar nekaj, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Nedelja, 28. 1.: 8.00 Napoved, 9.00 Za najmlajše, 10.00 Poročila,
11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Zdravstveni nasveti, 13.00 Naši poslu-
šalci čestitajo in pozdravljajo.
Ponedeljek, 29. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Šport, 14.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 17.00 Poročila, 18.30 Novice,
19.00 Zaključek.
Torek 30. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Kultura in turizem, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Sreda, 31.1.: 13.00 Napoved, 13.30 Aktualno, 14.00 Novice, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovaiovnem območju na
frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 (oddajnik Plešivec).
PETEK, 26. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi
imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in
pozdravi; 17.30 V imenu sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 28. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od
Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom
med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše
čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 29. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15
Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj,
kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov
šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 31. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje,
kaj; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo); 18.00 Novosti na področju
zabavne glasbe.
NOVI TEDNIK - RADIO CEUE
Telefonske številke: redakcija, naročnine,
oglasi: 29-431,29-438, 29-419, 29-409.
Direktna številka studia Radia Celle: 21-250.
MERX
PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA
AVTOTEHNIKA p o
Bežigrajska ul. 13, CEUE
Program vozil: - IMV - RENAULT - CIMOS
-	CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI
-	WARTBURG - ŠKODA
V	CLUBU CASABLANKA
V	dvorani Golovec v Celju
bo v petek, 26. januarja gostoval
ansambei DON JUAN
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	ANOTHER DAY iN PARADISE - PHIL COLLINS	(5)
2.	THE WAY THAT YOU LOVE ME - PAULA ABDUL	(7)
3.	ZATE - POP DESIGN	(5)
4.	OBRIŠI SUZE GENERACIJO - NOVI FOSILI	(7)
5.	WE DIDN'T START THE FIRE - BILLY JOEL	(3)
6.	GIRL I'M GONNA MISS YOU - MILLI VANILLI	(2)
7.	NAJSLAJŠI POUUBI - MOULIN ROUGE	(3)
8.	MIXED EMOTIONS - ROLLING STONES	(8)
9.	KAD ODU SVI - JASNA ZLOKIĆ	(1)
10. SENSUAL WORLD - KATE BUSH	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	ZA MATERIN PRAZNIK-BRATJE IZ OPLOTNICE	(5)
2.	KO MLADA SVA BILA-ŠTAJERSKIH 7	(7)
3.	TEBI, MAMA NAJDRAŽJA-MATEJ KOVAČIČ	(3)
4.	RECI, ALI VERJAMEŠ-ALPSKI KVINTET	(3)
5.	TVOJA LJUBEZEN ME VODI DOMOV-MIHELIČ	(6)
6.	MUZIKANT IMEJ ME RAD-PTUJSKIH 5 IN SESTRI POTRČ (6)
7.	ZAPELJIVA NATAKARICA-VESELI ZASAVCI	(2)
8.	VSAK JE SAM-MITJA KAPŠ	(2)
9.	NAJIN TANGO-AVSENIK	(1)
10. SLOVENCI SMO VESELJAKI-RUPAR	(10)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij;
A TRAIN TO NOWHERE - BAD BOYS BLUE
SACRIFICE-ELTON JOHN
TI BOŠ MOJA - BOŽIDAR WOLFAND-WOLF
Predlogi za lestvico domačih melodij:
čE BI BIL DELEGAT-KRT
VEČ NE BOM ČAKALA - HENČEK
DOM JE ZAVETJE SREČE - LIPA
KUPON
lestvica zabavnih melodij----
izvajalec---——-
lestvica domačih melodij---
izvajalec-—--
ime in priimek---
naslov____—--
Nagrajenca: Andreja Jazbec, Vrtna ulica 36, Štore
Darja Breznik, Skaletova 5, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - radio Celje
Trg kongresa За, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
TELEVIZIJSKI SPORED
25. JANUAR 1990 - STRAN 19
Sobota,
27. ¡anuar
LJUBLJANA I
8.35-1.00 TELETEKST RTV LJUBUA-
NA. 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 IZBOR
TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNO-
STI; 9.00 RADOVEDNI TAČEK: KU-
HALNICA; 9.20 LONČEK. KUHAJ: PO-
HORSKA OMLETA; 9.30 BIS: I.Zor-
man: STORŽKOVO POPOLDNE, 2.
del: DOLGI FILIP; 9.45 CICIBAN, DO-
BER DAN: IGRAJTE SE Z NAMI; 10.00
MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH UUD-
STEV: KAJ TO ISLAM, oddaja TV Beo-
grad, 1/13; 10.15 POJDI NEKAM, NE
VE SE KAM: JAJCE-JUNAK, lutkovna
Igrica TV Zagreb, 4/8; 10.30 MLADI
SHERLOCK, 3. del angleške nada-
Ijev.; 10.35 PO SLEDI PTICE DODO, 9.
del oddaje TV SA; 12.00 J. Bitenc: DE-
SET MEDVEDJIH; 12.15 WENGEN
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU - SMUK (M), prenos; 13.15/
13.20 RISANKA; 13.25 VIDEO STRANI;
13.35 VIDEOGODBA, PONOVITEV;
14.20 LASSIEJEV SIN, ameriški film;
15.55 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.25 EP
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.45 RISANKA; 16.55 BEOGRAD: DP
v KOŠARKI - CRVENA ZVEZDA:ÇIBO-
NA, prenos, Reporter: Miha Žibrat
OFF; 18.25 EP VIDEO STRANI; 18.30
IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZ-
DA: GOZD ALI POLJA, dokumentarna
serija, 3/6; 19.00 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 UTRIP; 20.14
EPP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30
KRIŽKRAŽ; 22.00 EPP; 22.05 TV
DNEVNIK 3, VREME; 22.25 L.Greer:
LEPI UPI, francoska nadaljevanka, 2/
13; 23.15 NEDOLŽNA ŽENSKA, fran-
coski film; 0.50 VIDEO STRANI
LJUBLJANA il
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.30 DANES
SKUPAJ, oddaja TV Zagreb; 19.00
SKUPŠČINSKA KRONIKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.10 PREMOR, 20.15
FILMSKE USPEŠNICE, NEKOČ JE BIL
DIVJI ZAHOD, ameriški film; 22.50 SA-
TELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI (do 1.30)
ZAGREB I
8.50 TV KOLEDAR; 9.00 IZBOR IZ
ŠOLSKEGA PROGRAMA: 9.00 ZBUDI-
TE SE Z NAMI; 9.05 PTICE, Dokumen-
tarna serija, 2. del; 10.00 TAJVANSKI
SINDROM; 10.30 ČEBELICA MAJA, ri-
sana serija; 11.00 SA 1, INFORMATIV-
NO REVIJALNA oddaja; 13.00 TELE-
VIZIJSKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 14.30
CIKLUS FILMOV W.DIsneya: OPICE
SE VRAČAJO DOMOV, ameriški film;
16.00 KRITIČNA TOČKA; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.45 NARODNA GLAS-
BA; 17.30 BOUŠE ŽIVUENJE, pono-
vitev TV nadalj.; 18.25 TELEOBJEK-
TIV, dokumentarna oddaja; 19.10 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.10
EPP; 20.15 NEDOLŽNOST, italijan-
sko-ameriškl film; 21.45 TV DNEVNIK
3; 22.00 SMEHOTVORCI, humoristič-
na serija; 22.50 ŠPORTNA SOBOTA;
23.10 POROČILA V ANGLEŠČINI;
23.15 NOČ IN DAN, MURPHY BROWN,
ameriška nanizanka, ROMANCE, an-
gleški TV film. SLAVNI PLESALCI;
1.30 POROČILA
ZAGREB II
9.30 TEST; 9.45 KOLEDAR; 9.55 Santa
Katarina: Veleslalom (Ž), 1. tek.; 10.55
Val D Isere: VELESLALOM (M); 11.00
SVET TIŠINE, oddaja za slušno priza-
dete; 12.35 DANES SKUPAJ, zabavno-
informativna oddaja; 13.10 Santa Ka-
tarina: VELESLALOM (Ž), 2. tek; 13.50
NOČ IN DAN, ponovitev; 15.55 PRED-
STAVA ZA OTROKE; 16.55 Košarka:
CRVENA ZVEZDA - CIBONA, prenos;
18.30 Bor: NAMIZNI TENIS (četrtfina-
le); 19.30 TV DNEVNIK; 19.59 UTRIP;
20.05 GLASBENI VEČER; 21.50 VITA!
VITA!; 22.35 DEDIŠČINA ZA PRIHOD-
NOST: V. VELIČKOVIČ; 23.20 TV MIX;
23.40 ZGODBE GRAHAMA GREENA
KOPER
10.00 TENIS, avstralsko odprto prven-
stvo; 13.30 TV NOVICE; 13.40 TENIS;
16.00 NOGOMET, angl. prvenstvo;
17.45 JUKE BOX; 18.15 FISH EYE;
18.50 TV NOVICE; 19.00 RAZISKO-
VALNA BAZA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 NOGOMET, špansko prvenstvo;
21.45 TENIS
Netlelja,
28. januar
LJUBLJANA 1
8.05-22.50 TELETEKST RTV LJUB-
UANA
8.20 VIDEO STRANI, 8.30 OTROŠKA
MATINEJA; 8.30 ŽIV ŽAV; 9.25
A LINDGREN: PIKA NOGAVIČKA,
švedska nanizanka, 19/21; 9.55 ST.
CATERINA: SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU - SUPERVELE-
SLALOM (Ž), prenos; 10.50 EP VIDEO
STRANI; 10.55 VAL DISERE: SVE-
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU - SUPERVELESLALOM (M), pre-
nos; 11.50 VIDEOMEH; 12.20 KMETIJ-
SKA ODDAJA TV SARAJEVO; 13.20
M. BAYER: DEDIŠČINA GULDEN-
BURGOVIH, nemška nadaljevanka, 4/
14; 14.05 PRISLUHNIMO TIŠINI; 14.45
KOLO SREČE, ponovitev; 16.25 EP
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1 ;
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.45 SLOVENIJA, DOKUMENTARNA
ODDAJA; 17.05 TELEVIZIJA - TUKAJ
IN ZDAJ; 19.05 RISANKA; 19.20 TV
OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
G.MIHIČ-E.KUSTURICA: DOM ZA
OBEŠANJE, nadaljevanka TV Saraje-
vo, 1/5; 20.55 EPP; 21.00 ZDRAVO;
22.20 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.40
VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za
JLA; 13.00 SATELITSKI PROGRAMI
-	poskusni prenosi; 15.30 ROŽNATI
PANTER, ameriški film; 17.25 NE-
DEUSKO ŠPORTNO POPOLDNE;
17.30 LJUBUANA: DP V KOŠARKI
-	SMELT OLIMPIJA : JUGOPLASTI-
KA, prenos Reporter: Miha Žibrat
(med odmorom: EPP); 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 PREMOR; 20.00
KARTOTEKA ZEMUE, ameriška do-
kumentarna serija, 7/13; 20.30 SIJAJ
V TEMI, dokumentarna oddaja (ob
500-letnici Idrije); 21.10 SATELITSKI
PROGRAMI - poskusni prenosi; 22.55
ŠPORTNI PREGLED (do 23.25)
ZAGREB I
9.30 POROČILA; 9.35 RAKUNI, pono-
vitev risane serije, 4/12; 10.00 NE-
DEUSKO DOPOLDNE ZA OTROKE;
11.10 KMETIJSKA ODDAJA; 12.10
KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA
SLOVENICUM NA 37. MEDNAROD-
NEM POLETNEM FESTIVALU; 13.10
CH. DICKENS: PUSTA HIŠA, angleška
nadaljevanka, 2/8; 14.05 POROČILA;
14.10 NEDEUSKO POPOLDNE; 16.20
PO LETU 2000, poljudnoznanstvena
serija; 17.10 GAZEBO, ameriški film;
18.45 RAKUNI, risana serija, 5/12;
19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK
2; 20.00 G. MIHIČ-E. KUSTURICA:
Dom za obešanje, tv nadaljevanka, 1/
5; 20.55 ROMANCE: BOŽANSKI VAL-
ČEK, angleški tv film; 22.35 TV DNEV-
NIK 3; 22.55 ŠPORTNI PREGLED;
23.25 POROČILA V ANGLEŠČINI;
23.30 NOČ IN DAN COSBYJEV SHOW,
ameriška nanizanka, NOČNI KLICI,
ameriška nanizanka SLAVNI PLESAL-
CI; 0.45 POROČILA
ZAGREB II
7.10 TEST; 7.30 TV V KOLEDAR; 7.35
POROČILA; 7.45 NOČ IN DAN, pono-
vitev; 10.00 DANES ZA JUTRI: MOZA-
IK; 13.00 ŠPORTNO POPOLDNE: Val
DIsere: SUPERVELESULOM (M);
Santa Katarina: SUPERVELESLALOM
(Ž); 16.00 DP v vaterpolu: BEČEJ
-	POŠK; 17.30 Košarka: SMELT
OLIMPIJA - JUGOPLASTIKA, PRE-
NOS DP v boksu; ŽEUEZNIČAR - RI-
JEKA, reportaža; 19.30 TV TDNEVNIK;
20.00 TV MIX; 21.10 TV POSTER:
HANKA PALDUM; 21.40 POLITIČNI
SPORI V JUGOSLAVUI MED DVEMA
VOJNAMA, 3. del; 22.50 SATELIT
-	ARGUMENTI II
KOPER
10.00 TENIS, avstralsko odprto prven-
stvo; 13.30 TV NOVICE; 3.40 Ml V NE-
DEUO; 18.50 TV NOVICE; 19.00 KO-
ŠARKA NBA; 20.30 OD IGRIŠČA DO
IGRIŠČA, 22.00 KOŠARKA NBA; 23.30
OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA; 0.45 JUKE
BOX
Ponetleljeli,
29. januar
LJUBLJANA I
8.35-14.25 in 16.05-23.45 TELE-
TEKST RTV UUBUANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZIMSKI PO-
ČITNIŠKI SPORED; 9.00 RISANKA;
9.10 SMRKCI: VAJENEC SMRK, SMR-
KETA; 9.35 ŽIV ŽAV; 10.35 PERI-
SKOP: ČRNA GORA, 1. DEL; 11.20
KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI;
11.25 SOKOLI, angleška animirana
nanizanka; 11.50 BELLAMY NA VRHU
SVETA: Potovanje na severni tečaj,
angleška dokumentarna serija; 12.15
RISANKA; 12.25 MORNAR SINDBAD,
ameriški film; 14.15 VIDEO STRANI;
16.20 VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEV-
NIK 1 ; 16.40 POSLOVNE INFORMACI-
JE; 16.45 TV MOZAIK: ZDRAVO, po-
novitev; 18.05 EP VIDEO STRANI;
18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE; 18.10 RADOVEDNI TAČEK: KONJ;
18.25 MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH
UUDSTEV: KAJ JE ISLAM, oddaja TV
Beograd, 1/13; 18.40 PREPROSTE
BESEDE: V GROBOVIH NEMIH TEH
(pesniško ustvarjanje mladih); 18.55
RISANKA, 19.17 EPP. 19.20 TV OKNO;
19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 B.
BRECHT: MALOMEŠČANSKA SVAT-
BA, priredba predstave drame SNG
Ljubljana; 21.35 EPP, 21.40 OSMI
DAN; 22.20 EP VIDEO STRANI; 22.25
TV DNEVNIK 3, VREME; 22.45 ČLO-
VEK IN GLASBA, 8. oddaja; 23.35 VI-
DEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po
skusni prenosi; 19.00 PUSTOLOVŠČI-
NA - SLIKARSTVO, švicarska izobra-
ževalna serija, 1/13; 19.30 TV DNEV-
NIK; 19.55 PREMOR; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 ZNANOST, kanadska znanstve-
na serija, 1/37; 21.00 SEDMA STEZA;
21.15 KONCERT UNICEFA; 22.45 SA-
TELITSKI PROGRAMI - poskusni pre-
nosi (do 0.00)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 GOZDNE ZA-
BAVE, oddaja za otroke; 8.45 RADO-
VEDNI, ZDRAVO, oddaja za otroke;
9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM:
ZNAMENITOSTI NARAVE: GORSKI
KOTOR; TV GALERIJA: SECESIJA NA
HRVAŠKEM; SKRIVNOSTNI OTOK, 5.
del; 10.30 POROČILA; 10.35 ZIMSKI
ŠOLSKI PROGRAM: LIKOVNA UMET-
NOST; SEDMO ČUDO; ANGLEŠČINA,
15. lekcija; 11.30 ZIMSKI IZOBRAŽE-
VALNI PROGRAM: GLEDALIŠČE PO-
EZUE; DRUŽINSKI MAGAZIN; 12.35
POROČILA; 12.40 SMEŠNI UUDJE,
sovjetski film; 14.35 POROČILA; 14.45
NOČ IN DAN, ponovitev nočnega pro-
grama; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20
NEKAJ VEČ, izobraževalna oddaja;
17.50 GOZDNE ZABAVE, oddaja za
otroke; 18.05 RADOVEDNI. ZDRAVO,
oddaja za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN
ČRKE, KVIZ; 18.40 RISANKA; 18.45
DOKUMENTARNA ODDAJA; 19.15 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
PANONSKI VRH, TV DRAMA; 21.35
ARGUMENTI, ZUNANJA POLITIKA;
22.05 TV DNEVNIK 3; 22.25 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 22.30 NOČ IN
DAN, ČRNI GAD, angleška nanizanka,
NOČNI KLICI, ameriška nanizanka,
ALFRED HITCHCOCK VAM PRED-
STAVUA; 0.45 POROČILA
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.45 POROČILA; 17.50
TV KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAMI; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
ZGODBICA ZA LAHKO NOČ; 20.00
SVET ŠPORTA; 20.50 TV MIX; 21.00
EUROSONG '90; 21.45 DELO NA ČR-
NO; 22.30 DOKUMENTARNA ODDAJA
KOPER
13.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA; 15.30
TENIS, avstralsko odprto prvenstvo;
17.30 KOŠARKA NCAA; 18.15 ROKO-
BORBA; 18.45 TV NOVICE; 19.00 OD-
PRTA MEJA, 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 NOGOMET
NFL; 22.30 TV NOVICE; 22.40 TENIS
Torek, 30. januar
LJUBLJANA I
8.35-13.35 in 15.30-22.45 TELE-
TEKST RTV UUBUANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZIMSKI PO-
ČITNIŠKI SPORED; 9.00 RISANKA;
9.10 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 5. oddaja;
9.40 SMRKCI: KRAU SMRK, ZDRAVI-
LO ZA VICKA; 10.05 PERISKOP: ČR-
NA GORA, 2. del; 10.50 KAM, KJE,
KAKO MED POČITNICAMI; 10.55 SO-
KOLI, angleška animirana nanizanka;
11.20 BELLAMY NA VRHU SVETA:
TEŽAVE Z LEDENIMI GORAMI, angle-
ška dokumentarna serija; 11.45 RI-
SANKA; 11.55 NAŠE GOSTOUUBJE.
ameriška komedija (ČB); 13.10 TV
MOZAIK: SEDMA STEZA, ponovitev;
13.25 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO
STRANI; 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev;
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1 ; 16.40 POSLOVNE INFOR-
MACIJE; 16.45 HALPERJEVA IZ
ORAŠCA, dokumentarna oddaja;
17.25 EP VIDEO STRANI; 17.30 SPO-
REED ZA OTROKE IN MLADE; 17.30
LONČEK, KUHAJ: OCVRTA ZELENJA-
VA; 17.40 PREPROSTE BESEDE: PRI-
SLUHNI, MAMA! (PESNIŠKO
USTVARJANJE MLADIH) 17.55 EX Ll-
BRIS: JAZZ PLES, PONOVITEV; 18.50
EPP; 19.00 RISANKA; 19.17 EPP;
19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 G. KELLY: VEDNO POPOLDNE,
4.-ZADNJI DEL AVSTRALSKE NADA-
UEVANKE; 21.00 EPP; 21.05 TOP
HAT SHOW (DAVOR BOŽIČ), ZABAV-
NOGLASBENA ODDAJA; 21.40 EP VI-
DEO STRANI; 21.45 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.05 HITI MESAM-A '89, za-
bavnoglasbena oddaja; 22.35 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 17.40 SVET ŠPORTA,
ODDAJA TV ZAGREB: 18.30 TELESKI
'90, PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE,
12/13; 19.00 FOLKART: MME MARIE
CURIE SKLODOWSKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 PREMOR; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 ŽREBANJE LOTA; 20.35
MINKUS: DON KIHOT, BALET; 22.05
SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI (do 0.00)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MALI, VELIKI,
oddaja za otroke; 9.00 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM: KNJIGA ZA DANES;
ZANIMIVOSTI NARAVE: KRAS TV GA-
LERUA: DALMATINSKA ARHITEKTU-
RA; SKRIVNOSTNI OTOK, 6. del;
10.30 POROČILA; 10.35 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM: BLUFONCI, RISAN-
KA, NEMŠČINA. 1. lekcija; ZDRAVIL-
NE RASTLINE MEDITERANA, RISAN-
KA, PO BREZKONČNOSTI SVETA:
AFRIKA; 12.35 POROČILA; 12.40 ZIM-
SKI ŠOLSKI PROGRAM; 14.35 PORO-
ČILA; 14.45 NOČ IN DAN, PONOVITEV
NOČNEGA PROGRAMA; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRAŽEVALNA
ODDAJA; 17.50 MALI, VELIKI, oddaja
za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE,
KVIZ; 18.40 RISANKA; 18.45 ZNA-
NOST; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA;
20.05 DIALOGI, KONTAKTNI MAGA-
ZIN; 21.40 TV DNEVNIK 3; 22.00 OBI-
UE. AMERIŠKI FILM, 23.50 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 23.55 NOČ IN
DAN. NOČNI KLICI, ameriška nanizan-
ka; 2.10 POROČILA
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.45 POROČILA; 17.50
TV KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
ZGODBICA ZA LAHKO NOČ; 20.00
FESTOVE PREMIERE: ČAKAJ ME NA
NEBU; 21.45 TV MIX; 21.50 PRETE-
KLOST V SEDANJOSTI, dokumentar-
na oddaja; 22.20 ZABAVNI MAGAZIN;
23.00 EKRAN BREZ OKVIRA, nočni
program kulture
KOPER
13.45 NOGOMET, argentinsko prven-
stvo; 15.30 JUKE BOX; 16.00 NOGO-
MET NFL; 18.15 ROKOBORBA; 18.45
TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 POSEBNA ODDAJA O BOKSU;
21.30 SUPERVOLLEY, oddaja o od-
bojki; 22.15 TV NOVICE; 22.25 SMU-
ČARSKI TEDNIK; 23.15 EUROGOLF;
0.15 NOGOMET, špansko prvenstvo
Sreda,
31. januar
LJUBLJANA I
8.35-13.45 in 15.00-23.05 TELE-
TEKST RTV UUBUANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZIMSKI PO-
ČITNIŠKI SPORED; 9.00 RISANKA;
9.10 SMRKCI: ASTROSMRK; 9.35
STUDIO JE VAŠ: NE POHODI GA, ZA-
BAVNOGLASBENA ODDAJA; 10.05
KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI;
10.10 SOKOLI, angleška animirana
nanizanka; 10.35 BELLAMY NA VRHU
SVETA: ZAPISI NA SKALAH, angleška
dokumentarna serija; 11.00 RISANKA;
11.10 TV MOZAIK; 11.10 В BRECHT:
MALOMEŠČANSKA SVATBA, PRI-
REDBA PREDSTAVE DRAME SNG
UUBUANA; 12.40 G. KELLY: VEDNO
POPOLDNE, 4. - zadnji del avstralske
nadaljevanke; 13.35 VIDEO STRANI;
15.15 VIDEO STRANI; 15.25 TELESKI
•90, PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE;
ponovitev 12. oddaje; 15.55 ŽARIŠČE,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 TV MOZAIK;
16.45 SIJAJ V TEMI, DOKUMENTAR-
NA ODDAJA (OB 500-letnici Idrije);
17.25 ZNANOST, KANADSKA ZNAN-
STVENA SERIJA, 1/37; 17.55 EP VI-
DEO STRANI; 18.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.00 ZBIS: I.
ZORMAN: STROŽKOVO POPOLDNE,
3. del: VRNITEV; 18.10 C. COLLODI
- I SVETINA: OSTRŽEK, 3. - ZADNJI
DEL PREDSTAVE SMG UUBUANA;
18.40 OTROCI GLASBE, ameriška za-
bavnoglasbena oddaja; 19.05 RISAN-
KA; 19.17 EPP; 19.20 TV OKNO; 19.24
EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VRE-
ME; 19.59 EPP; 20.05 FILM TEDNA
HLADNO POLETJE '53, SOVJETSKI
FILM; 21.40 EPP, EP VIDEO STRANI;
21.45 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.05
ZVEZDNI PRAH, ZABAVNOGLASBE-
NA ODDAJA TV BEOGRAD, 6. DEL;
22.55 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 19.00 DIVJI SVET ŽI-
VALI: PTICE OTOKA BORNEA, PO-
UUDNOZNANSTVENA SERUA; 19.30
TV DNEVNIK; 19.55 PREMOR; 20.00
ŽARIŠČE; 20.30 U. VRABEC: TOL-
MINSKI PUNTARJI, OPERA; 22.40
SVET POROČA (do 23.40)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 A. LIND-
GREN: PIKA NOGAVIČKA, švedska
nanizanka, 18/21; 9.00 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM: ŠPORT ZA DOBRO
JUTRO, ZLATA ŽIVALICA, TV GALE-
RUA, LIKOVNA AKADEMIJA V ZA-
GREBU, SKRIVNOSTNI OTOK, 7. del;
10.30 POROČILA; 10.35 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM: KONCERT, RISANKA,
NEMŠČINA, 2. lekcija; 11.30 ZIMSKI
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, GLEDA-
LIŠČE POEZIJE, DRUŽINSKI MAGA-
ZIN; 12.35 POROČILA; 12.40 STAREC
IN MORJE, AMERIŠKI FILM; 14.35
POROČILA; 14.45 NOČ IN DAN, PO-
NOVITEV NOČNEGA PROGRAMA;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 ŽIVETI
SKUPAJ. IZOBRAŽEVALNA ODDAJA;
17.50 A. LINDGREN: PIKA NOGAVIČ-
KA, švedska nanizanka, 18/21; 18.20
ŠTEVILKE IN ČRKE, KVIZ; 18.40 RI-
SANKA; 18.45 POTOPIS; 19.15 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
FILMOSKOP, ODDAJA O FILMU IN
SMRT LEPIH SRNJAKOV, ČEŠKO-
SLOVAŠKI FILM; 22.35 TV DNEVNIK
3; 22.55 POROČILA V ANGLEŠČINI;
23.00 NOČ IN DAN, COSBYJEV
SHOW, ameriška nanizanka NOČNI
KLICI, ameriška nanizanka, ZGODBA
O ROCK'N'ROLLU, ameriška dok.
ser.; 1.15 POROČILA
ZAGREB II
16.30 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
TV KOLEDAR; 17.00 REGIONALNI
PROGRAM; 18.00 Leningrad: EP
V DRSANJU - PARI PROSTO; 20.30
GLASBENI VEČER; 21.45 TV MIX;
21.50 SCIENTIA JUGOSLAVICA
KOPER
13.45 ZADETKI TEDNA; 14.45 POSEB-
NA ODDAJA O BOKSU; 15.45 KOŠAR-
KA NBA; 17.15 SMUČARSKI TEDNIK;
18.15 ROKOBORBA, 18.45 TV NOVI-
CE; 19.00 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 KOŠARKA NBA. 22.00
TV NOVICE; 22.10 BOKS; 22.45 ZLATI
JUKE BOX; 0.15 SUPERVOLLEY
Četrtek,
1. februar
LJUBLJANA I
8.35-13.50 in 15.30 - 0.40 TELE-
TEKST RTV UUBUANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZIMSKI PO-
ČITNIŠKI SPORED; 9.00 RISANKA;
9.10 SMRKCI: SMRKCI IN ZMAJ; 9.30
PERISKOP: TA ČUDOVITI ŽIVALSKI
SVET; 10.25 KAM, KJE, KAKO MED
POČITNICAMI; 10.30 SOKOLI, angle-
ška animirana nanizanka; 10.55 PO-
POTOVANJA PO VELIKIH ŽELEZNI-
CAH SVETA: OD OBALE DO OBALE,
angleška dokumentarna serija; 11.55
RISANKA; 12.05 UUBEZEN PRVA-
KOV, ameriški film; 13.40 VIDEO
STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55
ŽARIŠČE, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45 EP
V UMETNOSTNEM DRSANJU - PAR!
PROSTO, posnetek iz Leningrada;
17.55 EP VIDEO STRANI; 18.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00
CICIBAN, DOBER DAN: PO LOVČE-
VIH STOPINJAH, 1. del; 18.15 PRE-
PROSTE BESEDE: POBEGLO OTRO-
ŠTVO (pesniško ustvarjanje mladih);
18.30 MLADI SHERLOCK, angleška
nadaljevanka, 4/9; 19.00 RISANKA;
19.12 EPP; 19.15 TV OKNO; 19.30 DO-
BRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.20 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 D. BAKER: PARACELSUS, an-
gleška nadaljevanka, 3/7; 20.55 EPP;
21.00 TEDNIK; 22.00 EP VIDEO STRA-
NI; 22.05 TV DNEVNIK 3, VREME;
22.25 RETROSPEKTIVA: KOMEDUA
NA SLOVENSKEM ODRU, IVAN CAN-
KAR: ZA NARODOV BLAGOR, PO-
SENTEK PREDSTAVE SLG CEUE;
0.30 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 17.30 TELESKI '90,
PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE 13.
- zadnja oddaja; 18.00 REGIONALNI
PROGRAMI TV LJUBUANA, studio
Ljubljana; 19.00 ALO ALO, angleška
humoristična nanizanka, 5/12; 19.30
TV DNEVNIK; 19.55 PREMOR; 20.00
ŽARIŠČE; 20.30 V HRIBIH SE DELA
DAN ..SKOZI ZGODOVINO NA TRI-
GLAV, dokumentarna oddaja, 5/8;
21.05 MALI KONCERT. ROK KLOP-
ČIČ, VIOLINA; 21.20 TA SVET JE PE-
SMI VREDEN, dokumentarna oddaja;
22.00 VEČERNI GOST; 22.45 SATE-
LITSKI PROGRAMI - poskusni preno-
si; 23.05 EP V UMETNOSTNEM DR-
SANJU - ŽENSKE PROSTO, posnetek
iz Leningrada (do 0.05)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MITI IN LE-
GENDE, oddaja za otroke; 9.00 ZIM-
SKI ŠOLSKI PROGRAM: KNJIGA ZA
DANES; LEDENA NARAVA; TV GALE-
RIJA: DVORCI HRVAŠKEGA ZAGOR-
JA; SKRIVNOSTNI OTOK, 8. del; 10.30
POROČILA; 10.35 ZIMSKI ŠOLSKI
PROGRAM: BLUFONCI, RISANKA,
NEMŠČINA, 3. lekcija, PO BREZ-
KONČNOSTI SVETA: AFRIKA; 12.35
POROČILA; 12.40 BAJKA O ZAUUB-
UENEM PLESKARJU, sovjetski film;
14.35 POROČILA; 14.45 NOČ IN DAN,
ponovitev nočnega programa; 17.00
TV DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRAŽEVAL-
NA ODDAJA; 17.50 MITI IN LEGENDE,
oddaja za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN
ČRKE, kviz; 18.40 RISANKA; 18.45
DOKUMENTARNA ODDAJA; 19.20 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
PANORAMA, politični magazin; 21.05
KVIZKOTEKA; 22.20 TV DNEVNIK 3;
22.40 POROČILA V ANGLEŠČINI;
22.45 NOČ IN DAN, ČRNI GAD, angle-
ška nanizanka, NOČNI KLICI, ameri-
ška nanizanka, ALFRED HITCHCOCK
VAM PREDSTAVUA; 1.00 POROČILA
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.40 POROČILA; 17.45
TV KOLEDAR; 17.55 REGIONALNI
PROGRAM; 18.55 Poznan: NECH
-	JUGOPLASTIKA, PEP v košarki;
20.30 ZA ZDAJ BREZ PRAVEGA NA-
SLOVA. domači film; 21.55 TV MIX;
22.10 TV RAZSTAVA; 22.20 ODDAJA
RESNE GLASBE; 23.20 Leningrad:
EP V UMETNOSTNEM DRSANJU
-	ŽENSKE PROSTO
KOPER
13.45 NOGOMET; 15.30 SUPERVOL-
LEY; 16.15 NOGOMET, špansko pr-
venstvo; 18.15 ROKOBORBA; 18.50
TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 RAZISKOVALNA BAZA. 22.15
TV NOVICE; 22.25 MON-GOL-FIERA,
oddaja o nogometu; 23.15 KOŠARKA
NBA; 0.45 JUKE BOX
Petek, 2. februar
LJUBLJANA I
8.35-14.05 in 15.00-1.25 TELETEKST
RTV UUBUANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZIMSKI PO-
ČITNIŠKI SPORED; 9.00 RISANKA;
9.10 SMRKCI: SMRK ČAROVNIK, ZA-
ČARANI DUH; 9.35 STUDIO JE VAŠ:
SLADOLED ZA PLESALCE; 10.00
KAM. KJE, KAKO MED POČITNICAMI;
10.05 SOKOLI, angleška animirana
nanizanka; 10.30 POPOTOVANJA PO
VELIKIH ŽELEZNICAH SVETA: DOL-
GA IN RAVNA PROGA, angleška dok.
serija; 11.30 RISANKA; 11.40 TV MO-
ZAIK; 11.40 V HRIBIH SE DELA
DAN ... SKOZI ZGODOVINO NA TRI-
GLAV, ponovitev dokumentarne od-
daje, 5/8; 12.15 E. REITZ: DOMOVINA,
ponovitev, 11.-zadnjega dela nemške
nadaljevanke; 13.55 VIDEO STRANI;
15.15 VIDEO STRANI; 15.25 TELESKI
'90, PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE,
ponovitev 13.-zadnje oddaje; 15.55
ŽARIŠČE, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45 TV
MOZAIK; 16.45 TEDNIK, ponovitev;
17.45 FOLKLORNI ANSAMBEL PIRIN;
18.10 EP VIDEO STRANI; 18.15 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.15
POJDI NEKAM, NE VE SE KAM; STA-
RA BUKEV, LUTKOVNA IGRICA TV
ZAGREB, 5/8; 18.30 A. LINDGREN: PI-
KA NOGAVIČKA, švedska nanizanka,
20/21; 19.00 RISANKA; 19.12 EPP;
19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VE-
DETI; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TED-
NA; 20.14 EPP; 20.20 NAFTA, angle-
ška dokumentarna serija. 5/8; 21.10
EPP; 21.15 O. BARSKI: PLAČANEC,
francoska nadaljevanka, 1/3; 22.05 EP
VIDEO STRANI; 22.10 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.30 OČI KRITIKE; 23.10 CI-
KLUS FILMOV FEDERICA FELLINUA:
IN LADJA PLOVE, italijansko-franco-
ski film (čb); 1.15 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 17.55 REGIONALNI
PROGRAMI TV UUBUANA, STUDIO
MARIBOR; 19.00 VIDEOMEH, ponovi-
tev; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PRE-
MOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ČLOVEK
IN GLASBA, ponovitev 2. oddaje;
21.20 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 22.50 EP V UMET-
NOSTNEM DRSANJU - MOŠKI PRO-
STO, posnetek iz Leningrada; 23.50
SATELITSKI PROGRAMI - poskusni
prenosi (do 1.30)
БШИ
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 ŠARAM BA-
RAM, oddaja za otroke TV Skopje;
9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM:
ŠPORT ZA DOBRO JUTRO; HE-MAN
IN OSVAJALCI VESOUA, RISANKA;
ARHITEKTURA; SKRIVNOSTNI OTOK,
9. del; 10.30 POROČILA; 10.35 ZIMSKI
ŠOLSKI PROGRAM: GLEDALIŠČE
POEZIJE; DRUŽINSKI MAGAZIN;
12.35 POROČILA; 12.40 PREZRLI
STE, POGLEJTE; 13.15 KVIZKOTEKA,
ponovitev; 14.35 POROČILA; 14.45
NOČ IN DAN, ponovitev nočnega pro-
grama; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20
MATEMATIKA, izobraževalna oddaja;
17.40 RISANKA; 17.50 ŠARAM BA-
RAM. oddaja za otroke TV Skopje;
18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 18.40
RISANKA; 18.45 MUPPET SHOW;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.00 ZAKON V LOS ANGELESU.
ameriška nanizanka, 10/20^ 20.55 ZA-
BAVA VAS HARI DŽINOVIC; 21.40 TV
DNEVNIK 3; 22.00 KULTURNI MAGA-
ZIN; 23.00 POROČILA V ANGLEŠČINI;
23.05 NOČ IN DAN, DOM, UUBI DOM,
angleška nanizanka. NOČNI KLICI,
ameriška nanizanka; SKRIVNOSTNI
SVET ŽIVALI; 1.20 POROČILA
ZAGREB II
17.10 TEST; 17.30 POROČILA; 17.35
TV KOLEDAR; 17.45 IZ SVETA ZNA-
NOSTI; 18.00 ZAGREBŠKA PANORA-
MA; 18.20 REGIONALNI PROGRAM;
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 ZGODBICA
ZA LAHKO NOČ; 20.00 ČRNA GORA
V	20. STOLETJU; 20.40; TV MIX; 20.50
EN AVTOR. EN FILM: MOJSTRI ANI-
MACIJE; 21.25 NASIUE NA ULICAH,
ameriški film; 22.25 Leningrad: EP
V	UMETNOSTNEM DRSANJU - MO-
ŠKI PROSTO
KOPER
13.45 MON-GOL-FIERA; 15.00 BOKS;
15.45 SPEEDY; 16.15 JUKE BOX;
16.45 KOŠARKA NBA; 18.15 ROKO-
BORBA; 18.45 TV NOVICE; 19.00 OD-
PRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ZLATI JUKE
BOX; 21.30 TV NOVICE; 21.40 SOT-
TOCANESTRO, oddaja o košarki;
22.15 TENIS; 0.15 EUROGOLF; 1.25
JUKE BOX
je nova telefonska številka
v oglasnem oddelku Novega
tednika, na katero lahko odslej
naročite mali oglas, oddate
obvestilo ter dobite vse
informacije o naročnini.
20. STRAN - 25. JANUAR 1990
INFORMACIJE
DA BOSTE LAŽJE OSTALI NAŠ NAROČNIK
V letu 1990 boste vsi naročniki lahko naročnino za Novi tednik plačevali mesečno. Vsi
naročniki imajo 10 odstotni popust na ceno posameznega izvoda časopisa, povrhu pa še en
brezplačni mali oglas in kot darilo še brezplačno čestitko v sporedu Radia Celje.
DA BOSTE LAŽJE POSTALI NAS NAROČNIK
Novi tednik je bran, Novi tednik je iskan.
Zagotovite si svoj izvod! Izpolnite priloženo
naročilnico in postanite član družine
odlične hiše, v kateri imate vse naše ugod-
nosti.
NOVI TEDNIK
63000 CELJE
Trg V. kongresa За
NAROČILNICA
Podpisani---
kraj_ ulica- št--
pošta_— naročam časopis »NOVI TEDNIK«
Začnite ml ga pošiljati dne-
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
V_ dne_ _
podpis naročnika
»Svet in planine naj bodo od tistega, ki tam prebiva«
dr. Johannes Frischauf
Pomagamo
planincem obnavljati dom na
Okrešlju
Doslej smo zbrali že 15.640 din, akcija pa še
traja
Vse posameznike, delovne organizacije in društva
naprošamo za pomoč.
Prispevke za obnovo Frischaufovega doma na
Okrešlju lahko nakažete na žiro račun:
Sklad skupne porabe NT in RC
50700-720/3-21198
s pripisom - za obnovo Frischaufovega doma.
INFORMACIJE
25. JANUAR 1990 - STRAN 21
PRIREDITVE
V	Muzeju revolucije v Celju je odprta stalna razstava
CELJE 196^-1980, s katero celjski Muzej revolucije za-
okrožuje podobo Celja od 1945 pa do 1980 leta. Avtor
razstave je Rolanda Fugger-Germadnik.
V	Likovnem salonu v Celju razstavlja svoja dela sli-
karka Jana Vizjak. Razstavo njenih slik si lahko ogledate
do 6. februarja.
V	prodajalni MOZAIK v Zidanškovi ulici 3 bo vse do 20.
februaija odprta prodajna razstava slikarja Rudija Sko-
čirja iz Idrije. Na razstavi so na ogled originalne risbe, ki so
nastale po motivih iz nagrobnih spomenikov idrijskih ru-
darjev.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek ob 19.30 gostovalo Primorsko dramsko gleda-
lišče iz Nove Gorice z delom Niccola Machiavellija MAN-
DRAGOLA. Predstava bo za abonma četrtek in izven.
Jutri, v petek 26. januarja ob 19.30 bo predstava MAN-
DRAGOLA za abonma premiera.
V	soboto ob 19.30 bodo MANDRAGOLO izvedli še za
abonma sobota večerni in izven.
V	dvorani zdraviliškega doma na Dobmi bo danes,
v četrtek zvečer ob 19.30 uri družabni večer s tombolo.
Jutri, 26. januarja pa bo prav tako v dvorani zdravili-
škega doma na Dobmi od 19. uri koncert moškega pev-
skega zbora iz Vojnika.
V	Občinski matični knjižnici v Šentjurju bo danes,
v četrtek zvečer ob 18. uri literarni večer z Ivanko Pod-
g^ski.
V	razstavnem salonu Pivnica v Rogaški Slatini raz-
stavlja likovna dela na temo: notranjost cerkva, akadem-
ski slikar Slavko Kores. Razstava bo odprta do 2. febru-
arja.
V	Muzeju grañénih umetnosti v Rogaški Slatini si
lahko le še do sobote, 27. januarja ogledate razstavo
BOŽIČNE PODOBE V STARIH GRAFIKAH.
V	Muzeju grafične umetnosti bo v ponedeljek, 29. janu-
arja ob 19.30, otvoritev nove razstave - grafičnih listov
v različnih tehnikah od 16. do 19. stoletja, poimenovali pa
so jo ZIMSKI ŠPORTI IN VESELJE NA SNEGU. Ob
otvoritvi bodo nastopili učenci glasbene šole iz Šmarja pri
Jelšah. Razstava bo odprta do 12. marca.
V	galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem
Velenju (krvjižnica) je odprta razstava akrylov Vojka Poga-
čarja. Ogledate si jo lahko do 15. februarja.
V	Domu kulture v Titovem Velenju bo danes, v četrtek
zvečer ob 19. uri predavarxje z diapozitivi z naslovom
ZGODBA z ZAHODNE STRANI. O svoji poti med ameri-
škimi Slovenci, ter o zanimivostih New Yorka, Washing-
tona, Pittsburgha, Clevelanda in о Niagarskih slapovih bo
pripovedoval Marjan Marinšek, ki je z razstavo Gasparije-
vih razglednic mesec dni preživel v Združenih državah
Amerike.
V	soboto, 27. januarja pa bo v Domu kulture v Titovem
Velerxju ob 10. in 16. uri uprizoritev lutkovne igrice
KOZLIČKOVE DOGODIVŠČINE.
V	stari šoli v Loki pri Taboru v Savinjski dolini bo
v soboto, 27. januarja ob 19. uri uprizoritev komedije
Toneta Partljiča NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI
v izvedbi dramske skupine Prosvetnega društva Ivan Can-
kar iz Tabora. Igro je režiral Janez Kozmelj.
V	Glasbeni šoli v Celju bo v četrtek, 1. in v petek, 2.
februarja koncert godalnega kvarteta Glasbene mladine iz
Zap-eba v organizaciji Zavoda za kulturne prireditve
Celje. Izvíóali bodo dela Mozarta, Firšta in Brahmsa.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 31. 1.: KDO JE POTUN-
KAL ROGERJA ZAJCA
-	ameriški film
26. 1.: TATOVI PORSCHE-
JEV - ameriški film
MALI UNION
do 27. 1.: NEDOTAKLJIVI
-	ameriški film
29. 1.: MODEL - ameriški
film
METROPOL
25. 1.: GOLA PIŠTOLA
-	ameriški film
29. L: PERVERZNA SLUŽ-
KINJA - italijanski film
26 do 29. L: POLTRON - ju-
goslovanski film
Matineje
25.	1.: CIVILNA PATROLA
-	ameriški film
26.	L: SARTANA PROSI ZA
SMRT - ameriški film
27.	1.: RACMAN JAKA
-	ameriški film
29.	L: MLADI VOLKOD-
LAK II - ameriški film
30.	L: GLASNIK SMRTI
-	ameriški film
31.	1.: ČUDEŽNI GRM
-	ameriški film
KINO DOM
25.	L: NORE POČITNICE
V	EVROPI - ameriški film
26.	do 29. L: MLADI VOL-
KODLAK II - ameriški film
26. do 29. 1.: VRAGOLIJE
V	ŠOLSKIH KLOPEH
-	ameriški film
30. L: CIVILNA PATROLA
-	ameriški film
KINO VOJNIK
28.	L: GOLA PIŠTOLA
-	ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
25.	L: STRAŠNE SANJE
V	ULICI BRESTOV III.
-	ameriški film
26.	1.: NIN JA III - ameriški
film
27.	in 28. 1.: TEQUILA SUN-
RISE - ameriški film
29.	1.: NINJA III. - ameriški
film
30.	in 31. 1.: MOJA MAČEHA
JE Z DRUGEGA PLANETA
-	ameriški film
ob 10. uri vsak dan počitniški
program
Nočni kino
25.,	26. in 28. 1.: ROSEMA-
RIE - ameriški film
27.	in 29. L: IZČRPAN-ame-
riški film
DOM KULTURE TITOVO
VELENJE
25.	1.: STRAŠNE SANJE
V	ULICI BRESTOV III. del
-	ameriški film
28.	1.: TO SO GAD JE - slo-
venski film
29.	1.: MOJA MAČEHA JE
Z DRUGEGA PLANETA
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
27. L: TO SO GADJE - slo-
venski film
28.1.:	NINJA III. del - ameri-
ški film
29.	.: TEQUILA SUNRISE
-	ameriški film
Nočni kino
27.	L: ROSEMARIE - ameri-
ški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
26.	1.: STRAŠNE SANJE
V	ULICI BRESTOV III. del
-	ameriški film
28.	L: TO SO GADJE - slo-
venski film
30.	1.: TEQUILA SUNRISE
-	ameriški film
Nočni kino
28. 1.: ROSEMARIE - ameri-
ški film
KINO RADEČE
28. L: SMRTONOSNA MISI-
JA - ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
25.	1.: TEKSAŠKI GRANI-
ČAR - ameriški film
26.	1.: LJUBEZENSKE SA-
NJE - švedski film
28.	L: KOKAIN NE OPROŠ-
ČA - ameriški film
31.	1.: U-2 - ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
25. in 26. 1.: NADINA - ame-
riški film
27.	in 28. 1.: HIDDEN - ame-
riški film
29.	in 30. 1.: AVTOCESTA
Nočni kino
26.	in 27. L: SINJORA
-	španski film
KINO DOM MOZIRJE
25.	L: POPER IZ MIAMIJA
-	ameriški film
27.	in 28.1.: TRIJE AMIGOSI
-	ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
27. in 28. 1.: PIRAMIDA
STRAHU - ameriški film
31. 1.: KRVAVA BORBA
-	hongkongški film
KINO LJUBNO
26.	1.: VONJ GREHA - ame-
riški füm
27.	in 28. 1.: DVOJNA
UGRABITEV - ameriški
film
30. 1.: ČUDEŽ V OSMI ULI-
CI - ameriški film
KINO ŽALEC
25.	1.: SRCE ZA ROCK&
ROLL - ameriški film
26.	1.: DINAMIT JACKSON
-	ameriški film
27.	L: BMX BANDITI - ame-
riški film
28.	L: DINAMIT JACKSON
-	ameriški film
30. 1.: PRIČE NASILJA
-	ameriški film
KINO PREBOLD
25.	L: AMERIŠKI NINDŽA
-	ameriški film
26.	1.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA IV. del - ameriški
film
28.1.: SALSA-ameriški film
KINO POLZELA
25.1.: SALSA - ameriški film
27.	1.: SRCE ZA ROCK&
ROLL - ameriški film
28.	1.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA IV. del - ameriški
film
30.1.: BMX BANDITI - ame-
riški film
KINO LIBOJE
27. 1.: DINAMIT JACKSON
-	ameriški film
KINO UNIOR ZREČE
25. 1.: CONNAN I. del - ame-
riški film
27.	1.: D.O.A. - ameriški film
28.	L: CONNAN П. del
-	ameriški film
29.	L: POLETJE V ŠKOLJ-
KI II. del - slovenski film
KINO ŠENTJUR PRI CELJU
27. in 28. 1.: NAZAJ V ŠOLO
-	ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
25.	1.: SLADKO DOZORE-
VANJE - španski film
26.	L: BILOXI BLUES
-	ameriški film
27.	in 28. 1.: OBRAČUN
V HONG KONGU II. del
-	hongkonški film
Šentjur pri Celju
Poročil se je en par.
Titovo Velenje
Poročili so se trije pari in si-
cer: Miran GAJŠEK iz Žalca in
Uršula SALOBIR iz Titovega
Velenja; Janko ČESNIK iz Bo-
letine in Romana JELEN iz Ti-
tovega Velenja ter Desimir
NOVAKOVIČ in Radinka
KRALJEVIČ oba iz Titovega
Veleria.
Žalec
Poročii so se: Božidar BU-
KOVEC iz Polzele in Lidija
ZORKO iz Dolenje vasi ter
Franc ROMIH iz Podg^a in
Irena ARZENŠEK iz Arje vasi.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija ŽIBRET, 89
let iz Vodic pri Kalobju, Jožefa
BELAK, 70 let iz Planinske va-
si, Adolf GRAČNAR, 85 let iz
Večjega brda in Ana CIMER-
MAN, 91 let iz Stopč.
Šmarje pri Jelšah
Umria sta Neža MLAKAR,
78 let iz Bodriše vasi in Jožefa
MARENČIČ, 80 let iz Bistrice.
Titovo Velenje
Umrli so: Jožef ŽUŽEK, 75
let iz Šmartna v Rožni dolini,
Ana KOŠUTNIK, 65 let iz Slo-
venj Gradca, Marija GRUBER,
86 let iz Titovega Velenja,
Franc ŠOPAR, 68 let iz Laz,
Ivan JAKOP, 54 let iz Škal, Ju-
stin VANOVŠEK, 62 let iz
Bevč, Marija KLEPEJ, 86 let iz
Šaleka, Anton GERMADNIK,
92 let iz Griž, Veronika PLEV-
NIK, 62 let iz H^nskega in Ma-
rija FIJOLIČ iz Šentjurja pri
Celju.
Žftlec
Umria sta Jožef LESKOV-
ŠEK, 75 let iz Celja in Martin
NOVAK, 61 let iz Žalca.
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celje
Ob sobotah je v tem mesecu
dežurna samopostrežna trgovi-
na Savica, ki je odprta od 7.30
do 19. ure. Merx Blagovni cen-
ter ima odprti diskontni proda-
jalni na Mariborski 128 in
v Šempetru v Savinjski dolini,
vsako soboto od 7.30 do 17. ure
popoldan, ob nedeljah pa od 8.
do 12. ure. Diskont na Ljub-
ljanski cesti je ob sobotah prav
tako odprt od 7.30 do 17. ure.
Ob nedeljah pa so dežurne
prodéyalne v Celju še: Diskont
na ^ubljanski, diskont v Can-
karjevi in diskont na Maribor-
ski od 8. do 12. ure, prod^alna
Štručka od 7. do II. ure, mes-
nica v Linhartovi od 7. do 11.
ure ter kiosk pri celjski bolniš-
nici v času obiskov, to je od 13.
do 15. ure.
Laško
V	občini Laško so dežurne
Merxove trgovine z živili v La-
škem in Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah do 14. ure, tr-
govina na Otoku pa je vsako
prvo soboto v mesecu odprta
do 16. ure.
V	Radečah je Merxova Bla-
govnica odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ostiile trgovine
z živili pa so odprte samo do
12. ure. Tako je tudi v Zidanem
mostu.
Ob nedeljah so vse trgovine
z živili v Laškem in Radečćih
zaprte. V Rečici pri Laškem je
ob sobotah do 17. ure odprt
zasebni diskont Komi, ob ne-
deljah pa od 7.30 do 12. ure.
Šentjur pri Celju
V	šentjurski občini so vse tr-
govine z živili odprte le do 12.
ure, vsako prvo soboto v mese-
cu pa je do 15. ure popoldne
odprta trgovina Kmetijskega
kombinata Šentjur.
V	nedeljo je od 7. do 10. ure
odprta zasebna mesnica in de-
likatesa Юanjšek v Efenkovi
ulici.
Šmarje pri Jelšah
V	občini Šmarje pri Jelšah
so v soboto trgovine z živili od-
prte od 7. do 14. ure, vsako dru-
go nedeljo pa je od 7.30 do
10.30. ure odprta trgovina Jel-
ša-prehrana. Ob nedeljah so
dežurne še trgovine: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Jelka od 7. do II. ure (vsa-
ko drugo nedeljo). Prehrana
od 7. do 11. ure, Turist Roga-
ška Slatina od 7. do II. ure,
Ratanska vas od 7.30 do 10.30.
ure. Mesnica Ko^e od 7.30 do
10. ure, Merkur Bistrica ob
Sotli od 8. do 11. ure in Atom-
ska vas od 8. do 12. ure.
Slovenske Konjice
V	občini Slovenske Konjice
je bo sobotah do 16. ure po-
poldne odprt Market Sloven-
ske Konjice, ob nedeljah pa
Merxov diskont od 8. do 11.
ure. V Zrečah je ob sobotah do
12. ure odprta trgovina Kmetij-
ske zadruge Slovenske Ko-
rxiice.
Mozirje
Ob sobotah je do 14. ure od-
prta Blagovnica Mozirje.
Titovo Velenje
Ob sobotah je do 15. ure od
prta poslovalnica Gorica.
Žalec
Ob sobotah so od 7. do 16.
ure odprte naslednje prodajal-
ne: Blagovnica Savinjka, sa
mopostrežna Petrovče, bla-
govnica Šempeter, Prebold in
Polzela (živilski oddelki) ter
samopostrežna trgovina na
Vranskem. Ob nedeljah pa je
v Žalcu v Cankćirjevi ulici od-
prt diskont in sicer od 8. do 11.
ure.
Dežurstvo
Elektra Celie
Elektro Celje ima dežurno
službo non-stop, telefonska
številka, kamor jih lahko po-
kličete, paje 25-841.
Veterinarska dežurstvd
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.31, redna
dopoldanska ambulanta za male živali paje od 8. do 10. ure, sicer
pa imigo redno dežurno sužbo organizirano v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
qutrgj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
koncu tedna. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postćgi je redni delovni čas veterinarjev vsak dan razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do nedelje, 28. januarja je dežuren dipl. vet. Ciril
Kralj, Ljubno, telefon 840-112, od 29. januarja dalje pa dipl. vet.
Drago Zagožen, Ljubno, telefon 840-179.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. do 7. ure zjutrćO naslednjega dne paje organizi-
rano dežurstvo. Danes bo še dežural dipl. vet. Franci Zapušek,
telefon 741-935, od jutri dalje pa dipl. vet. Gregor Bezenšek,
telefon 741-264.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutr^ naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je vete-
rinarska služba v rednem delovnem času od 7. do 15. ure na
veterinéirskih postajah v Laškem in v Radečah. Dežurstvo od 15.
do 7. ure qutraj naslednjega dne je za celo občino na veterinar-
ski postni v Laškem, telefon 731-485. V primeru odsotnosti
veterinarja v času dežurstva lahko pustite sporočilo pri vratarju
Pivovarne, telefon: 731-121.
UPORABA SEZONSKE KARTE V RTC UNIOR ROGLA
Prepričani smo, da pri nas na Rogli lahko kljub pomanjkanju snega, s katerim se srečujemo
v večini zimskih športno rekreativnih centrov, preživite prijeten dopust, ki bo ob pravilni
izbiri iz naše bogate športne ponudbe enako kakovosten in za zdravje bolj koristen kot
smučanje na umetnem snegu.
Vsem, ki ste nam zaupali tudi letos in kupili smučarsko karto za smučišča v našem Centru,
nudimo v nadomestilo uporabo športnih objektov iz naše bogate ponudbe: medico storitve,
namizni tenis, tenis, squash, košarka, odbojka, rokomet, fitness (utežarna s trenažerji in
olimpijsko ročko), drsanje, savna, bazen in masaža, vožnja z gorskimi kolesi, smučanje na
napravah z umetnim snegom (Uniorček, Ostruščica 3) in seveda tudi vse drugo v našem
centru: zabavne dvorane, tv sobe, disco, konferenčne dvorane.
Pri zamenjavi vam bomo odobrili 20% popust pri veljavnih cenah storitev.
Sezonske vozovnice lahko zamenjate do 31. 1. v recepciji hotela Planja, želeni termin pa
rezervirate po tel. (063) 751-322.
Želimo si. da bi nam zaupali tudi v prihodnje. RTC UNIOR - TURIZEM.
Zrak v Celju
Zaradi stabilnega in hladne-
ga vremena je pričela onesna-
ženost zraka v Celju kmalu po
novem letu naraščati. Dolgo-
tr^ne, tudi več dni traj^oče
inverzije so preprečevale me-
šanje različnih plasti atmosfe-
re, zato se je onesnažen zrćik
zadrževal nad mestom.
Emisija iz tehnoloških pro-
cesov, intenzivno kurjenje za-
radi nizkih temperatur in gost
promet so povzročili, da se je
onesnaženost zraka iz dneva
v dan stopnjevala 9.1. smo pri-
, čeli preko radia Ceije obvešča-
ti rizične kategorije prebival-
stva, da gibanje na prostem
lahko poslabša njihovo zdrav-
stveno starle. Po telefonu smo
sami, kasneje pa s pomočjo ob-
činskega centra za obveSèarye
o stopnji onesnaženosti zraka
obveščali tudi vrtce in odsve-
tovali gibanje otrok na pro-
stem.
11. 1. 1990 je bila onesnaže-
nost zraka tolikšna, da smo
v skladu z občinskim odlokom
predlagali občinskim uprav-
nim organom uvedbo alarma
1. stopnje. Alarm je trgjal vse
do opoldanskih ur naslednjega
dne, kljub temu da je bila
onesnaženost zraka 12. 1.
manjša kot prejšr^ji dan. Alar-
ma nismo preklicali, ker smo
ocenili, da obstgja velika ver-
jetnost, da se ponovi stanje iz
preteklega dne.
Manjše spremembe vremena
v naslednjih dneh niso bistve-
no vplivale na stopnjo onesna-
ženosti zraka. V skladu z ob-
činskim odlokom smo še na-
prej obveščali rizične kategori-
je prebivalstva, da gibanje na
prostem ni priporočljivo. To-
vrstna obvestila smo preko ra-
dija Celje posredovali v jav-
nost še 12., 16., 17. in 18. 1.
1990. Poleg vrtcev smo preko
centra za obveščanje o preko-
merni onesnaženosti zraka pri-
čeli obveščati tudi šole.
V teh dneh smo na merilnem
mestu v Miklošičevi 2 krat iz-
merili v tej kurilni sezoni sploh
najvišjo 24-urno povprečno
koncentracijo SO2 v zraku.
Dne 9. in 16. januarja se je
povzpela na 0,57 mgS02/m^
zraka. Najvišje 1/2-urno pov-
prečje smo na tej postni izme-
rili 11. 1. ob 12.00 uri inje zna-
šalo 1.14 mgS02/m^ zraka, kar
je tudi n^več v tej kurilni se-
zoni.
Na postaji ANAS smo naj-
višjo 24-urno povprečno kon-
centracijo SO2 v zraku izmerili
II. januarja in sicer 0.55
mgS02/m^ zraka.
Niovišje 1/2-urno povprečje
smo na tej postдji izmerili
pravtako 11. 1. in to ob 16.00
uri inje znašalo 1.14 mgSOa/m^
zraka.
Tabela 24-umih in n^višjih 1/2-umih koncentracü SO' v zraku in ćas 1/2-urnega maksi-
muma na postajah MikloSiieva in ANAS v mesecu januarju (mgSO'/m' zraka)
22. STRAN - 25. JANUAR 1990
MALI OGLASI
PRODAM
motorna vozila
MERCEDES 200 D, letnik 75, pro-
dam za 4000 DM v dinarski proti-
vrednosti. Telefon (063) 25-278.
Z101, letnik 1987, sivo-zelene bar-
ve, prevoženih 23 000 km, pro-
dam. Stane Zupane, Migojnice
32 C, telefon (063) 713-189.
R 12, letnik 75 in zastava 101, let-
nik 78, vse leto registr., ugodno
prodam. Informacije 731-131/31.
Jožica Deželak, dopoldan.
KADET 16 D, 1985, cena 130.000
din, prodam. Telefon 761-568.
ZASTAVO 128, novo, prodam ali
zamenjam za rabljeno katrco.
Doplačilo po dogovoru. Infor-
macije na telefon (0601) 265-
402, popoldan.
ALFA romeo 1,5 TI, prevoženih
38 000 km, ugodno prodam. Te-
lefon (063) 26-268, popoldan.
OPEL D tip, letnik 80, prodam. Te-
lefon 745-233.
z 128, letnik 87, prodam. Telefon
21-990, popoldan.
ZASTAVO 750, letnik 77, vozen,
reg., do oktobra, prodam. Ogled
Zadobrova 35 b, Škofja vas.
ZASTAVO 101, letnik 75, general-
no obnovljen, reg. do novembra
1990, prodam. Cena 3000 DM
v dinarski protivrednosti. Tele-
fon 29-689, od 17. do 20. ure.
ZASTAVO 750, letnik 79, garaži-
ran, prodam. Telefon dopoldan
31-521, popoldan 732-028.
JUGO koral 45, letnik 89, decem-
ber, prodam. Telefon 27-008.
Z 750, letnik 81, ugodno prodam.
Telefon (063) 21-448, zvečer.
SKALA 101,12/88, prva registraci-
ja februar 89, garažiran, pro-
dam. Telefon 37-889.
ARO 4X4, letnik 1989, prodam.
Ivan Štimulak, Velika Raven 6,
strmec, telefon 775-065, od 7.
do 15. ure.
R 4 TL, letnik 78, dobro ohranjen,
ugodno prodam. Ogled možen
vsak dan od 14. do 18. ure na
naslov MIlan škorja, Marija Gra-
dec 2, Laško.
Z 750, karamboliran, malo vožen,
ugodno prodam za 500 DM v di-
narski protivrednosti. Vlado
Šmerc, Sp. Rečica 141, Laiko.
OPEL kadet C karavan, letnik 74,
reg., cena po dogovoru, ugodno
prodam. Tržan, Ravno 2, Dobje.
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam.
Kličite popoldan telefon 32-294.
LADA 1500 SL, letnik 77, reg. do
maja, potrebna manjšega po-
pravila, prodam ali menjam za
126 P ali Z 750. Stanko Sitar,
Gradišče (skozi Šmiklavž, Pri-
stava).
ASCONO 1,3, uvoženo, prodam.
Tel. 31-902 od 16. do 18. ure.
AX 11 TRE 7/87, rdeč, prodam. Te-
lefon (063) 748-042.
GOLF JXB 1989 prodam ali me-
njam za manjši avto. Telefon 32-
995 do|»oldan, 28-227 popoldan.
VW 1300, letnik 72, reg. do 26. okt.
90, prodam za 12.000,00. Milena
Lukman, Ojstriška vas 6, Tabor.
ŠKODO, staro dve leti In pol, pre-
voženih 15000 km, prodam. In-
formacije telefon 713-605.
R 4 TLS, letnik 77, reg. do konca
leta, prodam. Klicati popoldan
33-549.
KOMBI 850, letnik 81, prodam. Te-
lefon 778-106.
OSEBNI avto BMW 2002 prodam.
Telefon 39-139, popoldan. Silva.
R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Bra-
tov Dobrotinškov 2.
VW-hrošča ugodno prodam. Tele-
fon 783-260.
FIAT campanjolo prodam. Viktor
Vovk, Stranje 30 a, Šmarje pri
Jelšah.
AX 11 TRE, prodam. Informacije
telefon 24-642.
JUGO koral 45, star 15 mesecev,
lepo ohranjen, cena 7000 DM
v dinarski protivrednosti, pro-
dam. Telefon 714-289.
Z 101, prva reg. november 76, reg.
do novembra 90, ugodno pro-
dam. Telefon 34-010.
ZASTAVA 128 83/4, prodam. Tele-
fon (063) 25-632, popoldan.
Z 101, potrebna kleparskega po-
pravila, ugodno prodam, možno
tudi po delih. Branko Romih,
Proseniško 7 a, Proseniško.
Z 128, 1,1 GX, let. 87, ohranjen,
prodam. Telefon 33-909.
DIANA, komplet ali po delih, pro-
dam. Telefon 34-170, popoldan.
VW 1200 J, letnik 1974, karamboli-
ran levo spredaj, prodam,
M.Butinar, Kompole 18, štore.
Telefon 770-185.
FIAT sport, brezhiben, registriran,
prodam. Ravnak, Žagaj 27,
63232 Ponikva.
JUGO 45 AX, star dve leti, dobro
ohranjen, prodam. Tel. 33-599.
Stroji
TRAKTOR IMT 539, nov, prodam.
Telefon (063) 748-132.
PROIZVODNO stružnico s kopirno
napravo Welpert, prodam. Tele-
fon (063) 779-114.
TAM 170 kiper, 8 ton, letnik 82,
prodam. Telefon 744-127.
TRAKTOR Toфedo 4506, star 7 let,
ugodno prodam. Ivo Mlinarič,
Javorje 5, Gorica pri Slivnici.
TRAKTOR Ursus 335, prodam. An-
ton Lavbič, Svetelka 5, 63222
Dramlje.
TOMO Vinkovič 18, vozen, plug in
frezo, prodam. Mirko Gaberšek,
Lezbiše 46, Pristava pri Me-
stlnju.
TRAKTORSKO kosilnico z dvema
reznima nožema, prodam.
Franc Šket, Sodna vas 10,63253
Pristava.
ŽITNI kombajn das, širina 2 m,
prodam. Telefon 741-883.
TRAKTOR Kormik, 18 konjskih mo-
či, s koso, prodam. Telefon
(0608) 79-761.
posest
STAREJŠO hišo v Zgornji Savinj-
ski dolini, z gospod, poslopjem
in nekaj zemlje, prodam. Cena
ugodna. Telefon 831-621, vsak
dan od 6. do 10. ure, razen sobo-
te in nedelje.
VIKEND prodam, inf. Pajman, Ce-
sta na grad 70.
ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo
2.800 m^ z grad. dokumentacijo
in vikendom v bližini, prodam.
Rogaška Slatina, tel. (063) 881-
155.
ČUDOVITO grad. parcelo 2.500 m^
z možnostjo vseh komunalnih
priključkov, prodam. Lokacija
vikend naselje Breg pri Polzeli.
Telefon 701-221, 701-345, 701-
341.
Stanovanja
DVOSOBNO komfortno stanova-
nje v naselju šalek, Titovo Vele-
nje, velikost 63 m', prodam. Kli-
čHe na telefon (038) 29-361.
TROSOBNO stanovanje, 76 m^
novo, v Žalcu, prodam ali zame-
njam za manjše. Cena
500.000,00 din. Šifra BLOK.
gradbeni material
HRASTOV les, rezan, 8 cm, 2m^
prodam. Informacije 36-117, po-
poldan.
akustični aparati
- glasbila
KLARINET Buffet Crompon, cena
800 DM v dinarski protivredno-
sti, prodam. Telefon 32-112, od
9. do 10. ure aH na naslov Bele,
Rogatec 80.
VIDEOPLAYER, daljinski, nov, pro-
dam. Telefon 731-824.
VIDEOREKORDER VHS, vrhunske
kakovosti, ugodno prodam. Te-
lefon (063) 858-907.
KLAVIRSKO harmoniko, 48 basov,
ugodno prodam. Albin Kidrič,
Preloško 15, Buče.
ČB teievizorček Iskra, ekran
40 cm, star 2 leti, prodam za
2.000,00 din. Ivan Veber, Trnov-
Ije 125, Celje.
Živali
KRAVO simentalko, dobro mleka-
rico, brejo, vozno, prodam. Alojz
štante, Veфate 13, Frankolovo.
JUNCA, mlad, vozen, teža 480 kg,
prodam. Jože Žužek, Zavrh 23,
Šmartno v Rožni dolini.
DVE enoletni žrebici In brejo kobi-
lo, prodam. Telefon 31-901.
BIKCA, starega 7 mesecev, pro-
dam za nadaljnjo rejo. Proseni-
ško 28, Šentjur.
NEMŠKEGA ovčarja, starega
8 mesecev, prodam. Martin ča-
ter, Botričnica 17a, Šentjur.
PRAŠIČA za zakol, težkega 100 kg,
prodam. Antonija Vrtačnik, Ri-
fengozd 14a, Laško.
MLADO kravo, težko 650 kg, pro-
dam s teletom ali brez. Ivan ča-
ter, Vodruž 14a, Šentjur.
ČISTOKRVNE srnine (pritlikave)
pinče z rodovnikom, ugodno
prodam. Telefon (063) 26-671.
oprema
STARO masivno spalnico proda-
mo. Informacije vsak dan. Tele-
fon 26-243, med 17. In 19. uro.
RAZNO pohištvo zaradi selitve
ugodno prodam. Telefon 33-669.
PEČ za centralno Ferotherm FF
40 kW, prodam. Marjan Palir,
Šentvid 39, Grobelno.
SEDEŽNO garnituro, rabljeno,
ugodno prodam. Branko Spoie-
nak. Cesta na RIfnIk 4, Šentjur.
Telefon 741-234.
STARO kuhinjo Gorenje z vgraje-
nim hladilnikom, prodam. Ivan
Vrhovšek, telefon 32-891.
RABUENO pohištvo prodam. Ce-
na po dogovoru. Informacije na
telefon 32-796, od 16. ure dalje.
SPALNICO havali, še zapakirano,
10% ceneje prodam. Telefon
731-724, Marija, dop.
TROSED in fotelj prodam po ugod-
ni ceni. Telefon 31-849, po 15.
uri.
PRALNI stroj Candy, nov, prodam.
Telefon 701-654, popoldan.
ŠTEDILNIK, kombiniran, 4. el., 2.
plin. plošče, tip Gorenje, pro-
dam. Telefon 31-515.
SEDEŽNO kotno garnituro, staro
1 leto, ugodno prodam. Informa-
cije 24-382.
KAVČ, raztegljiv, nov, ugodno pro-
dam. Telefon 772-096, po 15. url.
NOVO peč za centralno ogreva-
nje, cena 2.000 din, prodam.
Markovič, Dobrteša vas 16g,
Šempeter, telefon 701-334.
KAVČ, dva fotelja in mizo za dnev-
no sobo, ugodno prodam. Tele-
fon 35-485.
PRALNI stroj Gorenje 663 BIO,
ugodno prodam. Informacije na
telefon 26-980.
LEPO ohranjene zg. bele elemen-
te, kuhinjske, dolžina 270 cm,
prodam. Telefon (063) 25-886.
HLADILNIK Gorenje, 1701, star šti-
ri leta, dobro ohranjen, prodam.
Tel. 34-786.
NOVO sedežno garnituro prodam
20% ceneje. Telefon od 6. do 10.
ure 24-423, popoldan 26-696,
Verbovšek.
ostalo
KUHINJO, kavč in peč TAP 3,5 kW,
prodam. Telefon 39-970.
BTV Gorenje In golf diesel, letnik
1984, dobro ohranjeno, ugodno
prodam. Telefon 857-695.
VIDEOPLAYER Goldstar, gramo-
fon JVC in turandot, termoaku-
mulacijsko In oljno peč ter staro
pohištvo, prodam. Ogled od 15.
do 17. pri Oštir, Črtomirova 2,
Ostrožno.
SONČNE kolektorje Tehnomont,
nove, 3 kom., ugodno prodam.
Telefon 32-112/452 ali 32-112/
256.
VRTNO električno kosilnico tip
Golf In sobno oljno peč Kontakt,
prodam. Telefon 31-658, po-
poldan.
VIKEND z vinogradom, traktorsko
kabino za Ursus Zetor in nakla-
dač Atlas za gnoj, prodam. Dra-
go Gole, Konc 2, Rim. Toplice.
TRAKTOR 502, letnik 1984, dvo-
brazdni plug In motorno žago
51, prodam. Razdovšek, Stu-
dence 33, Žalec. Telefon 779-
245, popoldan.
TERVOL PP, 200 m» In črnobeli te-
levizor, ugodno prodam. Leoni-
da Vodovnik, Kasaze 28, Pe-
trovče.
PRIKOLICO Rex combi, elektro-
motor 7,5 konjskih moči z zaga-
njačem, prodam. Jože Zupane,
Petrovče 95, Petrovče.
BULDOŽER TG 50 B, starejši tip,
ter BMW, letnik 75, generalno
obnovljen, prodam. Telefon 776-
830.
PSA, motokultivator, brejo kravo,
motorno žago, prodam. Nedelj-
ko Đakovič, Bukovžiak 60, Te-
harje.
GRADBENI oder, montažni, cca
400 m^ prodam. Telefon 731-
070, zvečer.
ZASTAVO 750 LC, 79/80, odlično
ohrajen, na novo registriran, ce-
na 10.000 din in Videorekorder
Gorenje, nov, cena 8.000 din,
prodam. Telefon 821-688, po-
poldan.
Posredniška prodaja :
avtomobilov, kmetijskih
strojev, delovne
mehanizacije. Možnost
velike izbire. AKORD,
Vrbno 23, Šentjur, telefon
(063) 742-146 od 15. do
18. ure, sobota 11.-16.
ure.
TORPEDO TX 4в, Izvozni model,
malo rabljen, prodam. Marjan
Štraus, Brezje ob Slomu 18, Po-
nikva.
PRIKOLICO za traktor Tomo Vin-
kovič, domače izdelano, nosil-
nost 1,51, prodam. Telefon 721-
701.
NERJAVEČE kljuke za žlebove (26
kom.), cirkularko, dobro ohra-
njen poni ekspres (starejši let-
nik), prodam. Telefon 39-915.
AVTOMOBILSKO prikolico pro-
dam. Telefon 33-903.
KOMBINIRKE za les, 4 operacije,
prodam. Telefon (063) 736-142,
od 16. ure.
PLATNENO cerado, skoraj novo,
za Rat 126 P, ugodno prodam.
Telefon 39-164.
SPOILERJE za Jugo 45 ugodno
prodam. Telefon 24-925.
PORAVNALNI skobelnik na tri
operacije, manjši, prodam.
Slavko Leskovšek, Letuš 30,
63327 Šmartno/Pakl.
ZASTAVO 101 v nevoznem stanju,
avstrijski otroški voziček, kom-
plet opremljeno otroško zibelko,
strojček za razkuževanje stekle-
ničk, ugodno prodam. Telefon
25-246, po 15. uri.
NERABUEN kavč z lesenim ogro-
djem In suh kvaliteten opaž, širi-
ne 8 cm, poceni prodam. Vlado
Oblak, Pernovo 48 pri Pirešici,
po 15. uri.
VEČ ton kvalitetnega sena pro-
dam. Silvo Rošer, Klane 50, Do-
brna.
RABUEN Videorekorder Fisher,
kombiniran štedilnik Gorenje,
nove gume Tigar 145x13,
ugodno prodam. Srečko Grobei-
nik, Dobriša vas 7b, Petrovče.
ENOOSNI traktor Univerzai Gore-
nje Muta In izolacijo novoterm,
prodam. Telefon 27-001.
TRAKTORSKI obračalnik 200, cen-
tralno peč Emoterm central 23,
novo, prodam. Janko Čebular,
Gaj 6, Šmarje pri Jelšah.
KAVČ in dva fotelja, vrata (3 kom.)
In štedilnik na trdo gorivo, ugod-
no prodam. Telefon 33-333.
TRAKTOR Zetor 5711 In krmo v ba-
lah, prodam. Povše, Orla vas 12,
Brasiovče.
Nudim strokovno
pomoč
pri vodenju
poslovnih knjig
pri računovodstvu in
financah
za podjetja v zasebni lasti.
Pokličite na telefon (063)
721-049
Prava trgovina za vaš
avto
-	avto radio Grunding,
zvočniki
-	okrasni pokrovi
-	popravilo amortizerjev
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
NAMINA
NAGRADNA
ANKETA
V PRODAJNEM CEN-
TRU NAMA LEVEČ
Pridite, oglejte si prenovljeno 1. ETA-
ŽO, zaupajte nam svoje vtise in izpolnite
anketo.
Anketni list dobite v 1. etaži Prodajnega
centra NAMA Leveč v času od 26,1. do
2. 2. 1990.
Čakajo vas lepe nagrade.
Savinjski magazin Žalec
Na POTROŠNIŠKI KREDIT dobite vse vrste blaga ra-
zen živil.
Mesarstvo JURIJ — mesni izdelki 3G % ceneje!
Cene s popustom: pečenice — posebne — 55,10
lovska salama — 45,40 posebna salama — 40,00
ljubljanska salama — 40,00 krače — suhe — 33,50
francoska salama — 37,80 svinjske nogice — 14,60
Popusti veljajo od 16. do 25. januarja 199Ü.
Informacije: blagovnice — Savinjka Žalec, Polze-
la, Prebold in Šempeter
samopostrežne — Vransko, Petrov-
če, Žalec 2 in Pirešica
ORGANIZACIJSKO
TURISTIČNA AGENCIJA
63230 Šentjur
Dušana Kvedra 12,
P.P. 24
Telef. (063) 741-035
vabi k sodelovanju
več
obrtnikov
voznikov
z avtobusi
za dolgoročno
opravljanje
pogodbenih
PREVOZOV
Stopite na trdna tla
- na KLINKER!
Nudimo vam 3-meseč-
no brezobrestno ali
6-mesečno kreditno
prodajo s 6% maso
obresti.
Pri kreditni prodaji 10%
popust in 30% polog.
Pri nakupu Z gotovino
15% popust.
STOPITE NA
TRDNA TLA!
Ljubečna Celje
telefon 33-421.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
25. JANUAR 1990 - STRAN 23
EL MOTOR 4,5 W 380 V, ter avto-
matik, letnik 1987 oktober, 50%
ceneie prodam. Karel Štorman,
C. na RIfnik 10, Šentjur.
PRIKOLICO za osebni avto pro-
dam. Telefon 36-341.
ŠTEDILNIK Küppersbusch, popol-
noma nov In 20 m' klinker ploi-
čic, prodam. Ljubečna. Telefon
(063) 7364)20.
MOTORNO frezo, okopalnik, novo
njivsko železno brano in plug,
domačo svinjsko mast, prodam.
Stanko Smodej, Sladka gora 7.
KUPIM
HIŠO v okolici Celja, do 7 km, ku-
pim. Plačilo v gotovini. Ponudbe
pod HITRO.
VIKEND ali pritlično hiio, 20 km iz
Celja, kupim. Telefon 31-022.
ELEKTROMOTOR, najmanj 2kW,
2800 obratov, kupim. Telefon
36-119.
ENOSTANOVANJSKO pritlično
starejšo vseljivo hišo v Celju;
kupim. Šifra: GOTOVINA JUNIJ.
Z 101 v okvari, 126 P, 750 Jugo ali
GS kupim. Telefon 29-135.
STANOVANJA
ENOSOBNO družbeno stanovanje
s centralnim ogrevanjem na Hu-
dinji menjam za večje. Telefon
32-181, od 16. ure dalje.
STANOVANJE liče mlad zakonski
par brez otrok, v Žalcu ali bližnji
okolici. Pokličite na telefon 713-
565, med 15. in 19. uro.
DVOSOBNO stanovanje v Vojniku
menjam za stanovanje v bloku
s centralno kurjavo. Telefon
(061) 36-221.
OGREVANO sobo oddam moške-
mu. Cesta na Ostrožno 21,
Celje.
STANOVANJE dobi dekle pod ši-
fro POMOČ.
OPREMUENO sobo oddam žen-
ski, lahko tudi nezaposleni. Te-
lefon 34-159.
DVOSOBNO stanovanje menjam
za večje. Sonja Hiter, Slomškov
trg 7. 63000 Celje.
OPREMUENO sobo išče moški
54. Plačilo pod dogovoru. Šifra:
CEUE.
STANOVANJE v Šentjurju, v okoli-
ci Celja, nujno išče mlada druži-
na. Telefon 741-741.
SOBO s kopalnico ali garsonjero
nujno Iščem. Šifra: KOTIČEK.
PRAZNO Stanovanje vzamem
v najem za dobo enega leta. Po-
klicati popoldan na številke 32-
591.
ZAPOSLITEV
HONORARNO zaposlitev - proda-
jo na terenu - nudim, izreden
zaslužek. Telefon v ponedeljek,
od 15. do 17. ure, 28-041.
NUDIM honorarno zaposlitev v po-
poldanskem času. Klicati v pe-
tek od 8. do 10. ure na telefon
772-114.
HONORARNI zaslužek nudim spo-
sobnim akviziterjem z lastnim
prevozom. 25-609.
V BIROSTROJU zaposlim dekle
s prakso v gostinstvu. Telefon
776-451.
RESTAVRACIJA Madrugada, Sta-
netova ul. 4, Celje, razpisuje
prosto delovno mesto natakari-
ce. Telefon 26-555.
VOZNIKA C kategorije iščem. Po-
nudl>e na telefon 33-754.
ГТОТјЈ
POTREBUJEM starejšo žensko za
čiščenje lokala. Šifra TAKOJ.
ROLETE in žaluzije v več barvah
izdelujemo in montiramo. Tele-
fon 24-296.
UPOKOJENEC išče upokojenko za
pomoč v gospodinjstvu. Možno
stanovanje. Plačilo po dogovo-
ru. Dečkova 44, Celje.
SPOZNATI želim kmečko žensko,
od 40. do 50. let. Imam malo
posestvo, možna poroka, šifra
AVTO.
ROLETE in žaluzije izdelujemo ter
montiramo. Telefon 27-225, po-
poldan.
OPRAVUAM vsa knjigovodska in
strojepisna dela na domu. Šifra
ZADOVOUNI.
SAMSKI, 43/170/65, s svojim sta-
novanjem, bi rad spoznal žen-
sko za družinsko življenje. Šifra
SAMSKI.
OPRAVUAM storitve s področja
financ, računovodstva, knjigo-
vodstva in administracije za
družbena in zasebna podjetja
ter obrtnike. Mužar, Plankaiieva
5, Hudinja, Celje.
DAJEM inštrukcije iz matematike,
fizike in elektronike. Telefon
714-730.
BREZPLAČNO oddam pse, stare
4 mesece. Kličite na številko 36-
884.
STROJNIKU, ki mi izkoplje prostor
za klet, podarim izkopni materi-
al (200 m*). Material je peščen,
uporaben za gradnjo. Bratina,
Zg. Hudinja 51, telefon 38-191.
INŠTRUIRAM matematiko za os-
novne šole. Telefon 25-246, po
15. uri.
ŽENSKO in otroško modno šivilj-
stvo. Posebni popusti za matu-
rantke (plačilo na čeke). Telefon
(063) 27-601.
OBRTNIKOM vodim poslovne knji-
ge in finančno poslovanje. Dipl.
oec. - sodni izvedenec. Tel. 21-
288.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Informacije po tel.
21-971 (ponedeljek, četrtek do-
poldan, ostalo popoldan).
ODDAJAM poslovne prostore, ce-
lotno pritličje hiše s telefonom.
Jenkova 26, Celje, poklicati 29-
979.
INŽENIRING ZA
PROCESNO TEHNOLOGIJO
CELJE, P.O., Titov trg 3
Zbor delavcev podjetja v družbeni lastnini
Inženiring za procesno tehnologijo CELJE, p.o.
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi:
1.	direktorja podjetja
Pogoji:
-	visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri,
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih del.
mestih,
-	sposobnost vodenja poslovnega procesa z doka-
zili.
Kandidat naj predloži program o resničevanju razvo-
ja podjetja.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
2.	samostojni projektant
2 delavca
Pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba strojne smeri,
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delov,
mestih,
-	strokovni izpit,
-	trimesečno poskusno delo.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 10. dneh po
sprejemu sklepa na ZBORU DELAVCEV._
TRŽNICA
Tudi o velenjski
tržnici
Velenjsko tržnico so ustano-
vili leta 1957, odprta pa je vse
letne čase od 7. do 20. ure med
delovnimi dnevi, ob nedeljah
od 8. do 12. in praznikih od
7.-12. Zanimivo je, da tržnico
vodi KK Ptuj, vodja Franc
Vovk pa je povedal, da imajo
trenutno med tednom dva
»družbena« prod^alca, ob so-
botah pa okoli pet iz domačih
logov. Za celotno leto imajo
razprodane štiri stojnice za
družbeni sektor in pet za osta-
le. Njihova n^večja letošnja
želja je, da kmetje iz domače
okolice s prodajo izboljš^o po-
nudbo na velenjski tržnici.
Cene pridelkov na velenjski
tržnici so podobne kot na žal-
ski tržnici, te pa so za nek^
dinaijev višje ali nižje od cen
na celjski tržnici (kjer paje po-
nudba najboljša).
Celjske tržnica zelenjava:
cvetača 15, čebula 10-15, česen
16-30, fižol 20-30, krompir
1,8-2, korenje 20, ohrovt 8, pe-
sa 4-6, por 20, peteršilj 20,
presno zelje 4, zelena 20, br-
stični ohrovt 30, kisla repa in
zelje sta po 10 ter hren 20 din.
Solata: radič 45-50, glavnata
35-40, endivija 15-20, motovi-
leč pa je samo ob koncu tedna
po 30-60 din.
Sadje: grozdje in hruške po
15, jabolka 3-10, celi orehi 50,
jedrca 90-100, suhe slive 15,
banane 25-30, limone 18, po-
maranče 16-19, mandarine
20-30 in kivi 50 din.
Mlečni izdelki: skuta 26,
smetana 20 (pboje je na velenj-
ski tržnici niočno dražje, ker
po besedah vodje Franca Vov-
ka ni konkurence), kajmak je
po 100 in srbski sir po 60 din.
Jajca: 1,30-1,70 din.
Vsako sredo je v Čretu v Ce-
lju na posebnem prostoru
svinjski sejem od 7. do 12. ure.
Za vedno nas je v 68. letu starosti zapustil naš oče in stari
ata
FRANC SOPAR
Tiho srno se poslovili od njega.
Žalujoča sinova Gorazd in Janko z družinama.
ZAHVALA
Kje si, ljubi ate naš,
kje je mili tvoj obraz,
kje je pridna roka tvoja,
ki skrbela je za nas,
niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
smrt te vzela je prerano,
a v naših srcih boš ostal
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi
našega ljubega moža, zlatega ata in
starega ata
JOŽETA
ČREPINŠKA-
BRIJEVCA
iz Zg. Grušovelj 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali in nam na
kakršenkoli način pomagali, izrekli pisno ali ustno sožalje
ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo
prezgodnji zadnji poti in darovali vence ip cvetje ter za
maše. Posebna zahvala dr. Petru Strouhalu in medicinske-
mu osebju bolnice Celje, hvala g. župniku za lepo opravljen
obred, cerkvenemu pevskemu zboru, KS Šempeter, ZB
NOV Šempeter in TZO Šempeter. Vsem, ki ste ga imeli
radi in ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena
hvala.
ft
Žalujoči:
žena Zofi, sin in hčerki ter vnuki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice
MARIJE FIJOLIC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem šte-
vilu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam
ustno ali pisno izrazili sožalje.
Posebna hvala govorniku, f>evcem in g. duhovniku za
opravljen obred.
Iskrena hvala osebju Doma ostarehh v T. Velenju in osebju
v bolnišnici Topolšica za vso skrb in pomoč ob zadnjih urah
življenja.
Še posebna zahvala zdravstvenim delavcem Zdravstvenega
doma Šentjur pri Celju in dobrim sosedom - družini Knez
- Mihevc in drugim, ki so jo dolga leta življenja v Šentjurju
obiskovali in ji pomagali.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
ANGELCE
LEDNIK
iz Celja
se vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo ¡rospremili na
njeni zadnji poti v Vojniku ter darovali cvetje, iskreno zah-
valjujem. Zahvala pa tudi pevcem za zapete žalostinke. Po-
sebna zahvala pa podjetju Libela Celje ter govorniku za
izrečene tople in ganljive besede, prav tako se zahvaljujem
g. župniku za vzorno opravljen obred. Hvala vam za vse in
za globoko sočustvovanje ter za vso oporo, ki ste jo izkazali
v moji žalosti.
Mož Jože.
Celje, 16. januar 1990.
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage žene, mame in sestre
MARIJE
GOLIČNIK
roj. Rovšnik iz Braslovč
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki so
nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala gospodu
župniku za skrbno opravljeni obred, mašo, ter poslovilne
besede. Hvala Branetu, ki se je poslovil v imenu krajevne
skupnosti, hvala pevcem, hvala vsem, ki ste jo v tako veli-
kem številu pospremili, darovali vence, ter kakor koli dru-
gače pomagali. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči mož Alojz, hčerka Marinka, sestra Poldika, brata
Slavko in Vanč z družinami.
V SPOMIN
Spet pomlad na tvoj vrt prišla in
čakala je, da prideš ti.
Sedla je na rosna tla in je
jokala, ker te ni
( Gregorčič)
JOŽETU
LESJAKU
27. januarja mineva leto dni, odkar si nas zapustil. V naših
srcih živiš še vedno takšen kot si bil. Ostala je nepopisna
žalost, bolečina in pekoče oči. Hvala ti za vse. Naš dom je
prazen, a poln lepih spominov.
Žena Magda, sin Smiljan in hčerka Cvetka z družino
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZDL občin Celje,
Laško, Moziije, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmaije pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia СеЏе: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in programskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 7 dinaijev. Mesečna naročnina je
27 dinaijev. Za tujino je letna naročnina 600 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa За, СеЏе. Telefon: 29431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - 25. JANUAR 1990
kronika
NOČNE
CVETKE
•	Prostor pod soncem in
luno si je Jože V., ki ima
prijavljeno stalno prebiva-
lišče na Teharski cesti v Ce-
lju, našel na hodniku Zi-
danškove ulice v Celju. 16.
Januaija ob pol eneostih
zvečer pa so njegov mir
zmotili celjski miličniki,
mu postavili nek^ vpra-
šanj, ker pa se jim je zdelo,
da ni prav pri zdravju, so ga
najprej napotili na pregled
v celjsko bolnišnico. Tam-
k^šnji zdravnik je bil mne-
nja, da je Jože sposoben za
prenočevanje na primer-
nejšem mestu, v prostoru
za pridržavanje v stolpnici
celjske UNZ. Tam so na-
slednje jutro sestavili pred-
log sodniku za prekrške.
•	Kaže, da Celjani še ne
obvladamo biljard-kulture,
sicer bi se ne dognalo že
kar na dnevnem (nočnem)
redu, da se obiskovalci teh
klubov med sabo naprej
hudo sporečejo, potem pa
še prav junaško stepejo.
Tako sta 16. januaija malo
pred deveto zvečer kršila
javni red in mir Alojz K. iz
Kraigheijeve ulice v Celju
in Ivo D. iz Škapinove 12.
Ju bo sodnik za prekrške
uspel pobotati potem, koju
bo spomnil na prepir v bi-
ljard klubu hale Golovec?
•	Jožica R. iz Loke pri
Žusmu se bo težko spomni-
la svojih dejanj, s katerimi
je skalila popoldanski red
in mir umiijenih Celjanov
in okoličanov 16. januaija
na celjski avtobusni posta-
ji. Enako se zna zgoditi tudi
z Milanom H. iz Mariborske
ceste 8 a. Če vinček govori,
se marsikaj zgodi, zlasti če
se javni red in mir skali.
Jožica, ki je sicer že več-
kratna »gostja« stolpnice
ob Ljubljanski cesti, se je
tudi tokrat znašla v milični-
škem avtomobilu in prega-
njala mačka v prostoru, ki
ga je vajena.
•	Dan potem 17. januar-
ja, malo pred polnočjo, se
je prav po kavbojsko stepla
skupina mladcev: Marko Č.
iz Milčinskega ulice 2 v Ce-
lju, Bojan K. Markov sosed
iz šestke v isti ulici in še
nekai drugih srboritežev,
ki jim je ob prihodu milič-
nikov uselo pobegniti, se-
veda le začasno. To se je
zgodilo pred gostiščem
Amerika v Gaberjih, kjer
so tovrstne folklore gostje
že vajeni. Rokoborci bodo
povabljeni k sodniku za
prekrške, lastnik biljard
kluba v Ameriki pa bo mo-
ral pojasnjevati, zakaj je
čas zabave in točenja alko-
holnih pijač krepko po-
daljšal.
•	Točajke so že vsega
hudega vajene, včasih pa je
mera potrpežljivosti le pre-
polna. V soboto, 20. jćinuar-
ja popoldne jim ni preosta-
lo drugega, kot da pokliče-
jo može postave, kajti Jože
V. iz Dragomile je z zmeija-
njem in žalitvami krepko
pretiraval. Najbolj gaje raz-
budilo to, da mu točajka
v restavraciji Pošta ni hote-
la več postreči novimi koli-
činami alkohola.
•	Spet sobotni večerni
pretep, prizorišče pa okrep-
čevlanica As ob Kersnikovi
ulici v Celju. Glavni akter
tega spektakla je bil Zvon-
ko P. iz Šaranovičeve
9 v Celju, malo manj vroč
pa je bil Živko P. iz Drapši-
nove 11. Spravila sta se nad
Adolfa Š. iz Nušičeve 2 b.
Zvonko, tudi zvani Jupi, je
moral prisesti v vozilo celj-
ske Postaje milice, prenočil
paje »na hladnem«.
M. A.
Tudi lanska svatba na cestah je bila krvava
Za šest odstotkov manj prometnili nesreč na ceUskem območju
Lanska krvava cestno-
prometna letina je bila si-
cer milejša od predhodne,
a številke so še vedno takš-
ne, da z njimi ne more biti
nihče potolažen ali zadovo-
ljen. Na cestah celjskega ob-
močja se je, po podatkih
Uprave za notranje zadeve
v Celju, skupno število pro-
metnih nezgod (v primerja-
vi z letom 1988) zmanjšalo
za 6 odstotkov, torej so za
dosego znane akcije »minus
10%« manjkali le štirje od-
stotki.
Na območju UNZ Celje so
lani zabeležili skupno 788
prometnih nezgod, od teh se
jih je 63 končalo s smrtnim
izidom. V primerjavi z letom
poprej, ko je bilo nesreč 840
pa so bile tri smrtne žrtve
manj kot v letu 1989. Huje ali
laije poškodovanih je bilo la-
ni za 7,6 odstotka manj kot
predlani.
Med povzročitelji promet-
nih nezgod so na prvem me-
stu vozniki osebnih avtomo-
bilov (teh vozil je na cestah
n^več), sledijo jim mopedi-
sti, na tretjem mestu so kole-
saiji, nato pa pešci in ostali.
In zakaj je prišlo do nezgod?
Največ zaradi neprimerne ali
prekoračene hitrosti, s pred-
lanskega tretjega mesta pa
se je lani na drugo mesto
uvrstila vožnja pod vplivom
alkohola. Na tretjem mestu
je zdaj izsiljevanje prednosti,
na četrtem pa voži^a po sre-
dini ali levi strani cestišča.
Pri prometnih nesrečah
s smrtnim izidom je zlasti za-
skrbljujoče dejstvo, da so
največ takšnih nesreč pov-
zročili vinjeni vozniki, 17 ali
skoraj 27 odstotkov. Na dru-
gem mestu je vzrok smrti ne-
primerna hitrost, na tretjem
pa nespoštovanje prednosti
vozila. Med smrtnimi žrtva-
mi je bilo lani 19 voznikov
osebnih avtomobilov, 14
pešcev, prav toliko sopotni-
kov v ali na vozilih, 8 mope-
distov in sedem kolesaijev.
Črni dnevi In črne
ure
Petka se še vedno drži
•vzdevek črni, pri čemer ni-
ma trinajstica nobenega
vpliva, bolj so nevarni tisti
petki, ki so obsijani s polno
luno. Ob petkih se vsem sila
mudi domov z dela, hitijo vi-
kendaši, konec napornega
tedna pa je treba mnogokdaj
proslaviti tudi z izdatno al-
koholno kapljico.
Največ nezgod je med 13.
in 21. uro, pri čemer so tiste
od 17. do 21. najbolj nevarne
(217 nezgod). Na drugem me-
stu je čas med 13. in 17. uro,
ko se je lani pripetilo 200
prometnih nesreč, najbolj
»miren« čas pa je med prvo
in peto rano uro. V tem času
je bilo lani le 28 nezgod. Gle-
de na to, da je na naših ce-
stah razmeroma veliko vozil
precej starega letnika, je bilo
lani malo nezgod zaradi teh-
ničnih pomarykljivosti vozil.
Med tistimi, ki so lani na
cestah vozili pod vplivom al-
kohola, je bilo največ vozni-
kov osebnih avtomobilov, na
drugem mestu pa so vinjeni
mopedisti, ki iščejo stranske
poti, da bi se izognili nadzo-
ru oziroma kontroli promet-
nih miličnikov. Na naših ce-
stah je tudi veliko vinjenih
kolesaijev, prav tako povzro-
čiteljev ali žrtev prometnih
nesreč.
Pobegi
Delavci Uprave za notra-
nje zadeve Celje so lani zabe-
ležili 96 prometnih nezgod
s pobegom voznika, ki je ne-
srečo povzročil. Umrlih v teh
primerih ni bilo, petn^st pa
je bilo žrtev s težkimi telesni-
mi poškodbami. Vseh pet-
najst pobeglih voznikov so
strokovnjaki celjske UNZ
odkrih. Med dvanajstimi žr-
tvami z lažjimi telesnimi po-
škodbami so odkrili 4 pobe-
gle voznike-povzročitelje,
osmim pa se je pobeg posre-
čil in če nič drugega, morajo
živeti s slabo vestjo.
MARJELA AGREŽ
Neprostovoljno gostiteljstvo
Kar lep čas je neznana
trojka gostovala in se pri-
jetno udomačila v stanova-
nju Justina Javomika na
Kidričevi ulici 51 v Tito-
vem Velenju.
Justin Javornik je bil od
doma odsoten od 11. januar-
ja in ko se je v nedeljo (21.1.)
opoldne ves vesel vrnil do-
mov, je ugledal kaj nenava-
den in neprijazen prizor. So-
očil se je s trojico: dvema
moškima in žensko, ki so ob
nenadejanem srečanju hipo-
ma pobegnili neznano kam.
Seveda pa se od tega »začas-
nega prebivališča« niso po-
slovili praznih rok. Na nekaj
cvenka so računali s prodajo
ukradenega daljnogleda in
fotografskega aparata, za že-
lodce in vesele urice nadalj-
njega pajdašenja pa so po-
skrbeli z ukradeno suho sa-
lamo, svinjsko kračo, z nekaj
svežega mesa, s steklenico
žganja in tričetrt kilograma
prave kave. Justin Javornik
je bil s tem neprostovoljnim
gostitelj stvom oškodovan za
okoli tri tisoč dinaijev, de-
lavci Postaje milice iz Tito-
vega Velenja pa so veseli
druščini že na sledi.
MARJELA AGREŽ
Dan s celjskimi miličniki
Kadar se peljemo z avto-
mobilom s kakšne zabave
z nekaj kozarci dobre kap-
ljice v želodcu, vedno ube-
remo najbolj skrivne poti.
Takrat premišljujemo
o varnosti, v mislih imamo,
kako bi se najuspešneje iz-
ognili miličnikom, da ne bi
pri tem izgubili vozniškega
dovoljenja. Ob alkoholizi-
ranih voznikih pa ne sme-
.mo zanemariti tudi predrz-
nežev in voznikov, ki jim za
prometna pravila ni mar.
S takšnimi imajo iz dneva
v dan opraviti miličniki, ki
jim dokaj spretno nastavlja-
jo pasti. Toda prav lahko se
zgodi, da jih bomo že v na-
slednjem trenutku krvavo
potrebovali. Le koga bomo
prosili za pomoč, če se nam
izgubi otrok, če si bodo za
»šankom« skočili v lase vin-
ski bratci? Kajpada mihč-
nike.
Vsakomur pa je vendarle
neprijetno, ko se mora, hote
ali nehote, srečati in spoznati
s postavami v modrem. Tudi
sama sem s čudnimi občutki
premagovala stopničke, ki
vodijo v hišo, kjer vladajo
poseben red, disciplina, ne-
nehno zvonijo telefoni.
V drugem nadstropju so me
čakali prijazni obrazi načel-
nika postne milice Srečka
Kropeta, njegovega pomoč-
nika Marka Gabra in pro-
metnika Mitje Tavčerja.
Potem pa v akcijo
»Nenavadno pestro je da-
nes pri nas,« je rekla dežurna
telefonistka, ko nam je daja-
la še zadnje podatke o kraju
prometne nesreče, kamor
sem se z Mitjo in Markom
odpeljala. Na križišču v Sel-
cah sta trčili dve vozili, in
čeprav ni bil nihče poškodo-
van, sta imela miličnika pre-
cej dela. Najprej sta si teme-
ljito ogledala poškodovani
vozili, poskušala ugotoviti
kako je prišlo do trčenja in
za konec sta se posvetila
udeležencema v nezgodi. Tu-
kaj so se težave pravzaprav
šele začele. Kot ponavadi ni
hotel biti nihče kriv in tako
je vsak po svoje prepričeval
miličnika o nedolžnosti.
Vendar mož postave se ni
dosti zmenil za prerekanje
voznikov ampak ju je raje
povabil v svoje vozilo in
opravil alko test, ki je bil
v obeh primerih negativen.
Medtem sta si vročekrvneža
še vedno pridno segala v be-
sedo in ko je bilo miličniku
dovolj, je prekinil jezično
vojno z besedami: »Vozili
morata peljati na zavaroval-
nico, da ocenijo nastalo ško-
do, potem bosta poklicana
k sodniku za prekrške...« In
je naneslo, da si eden še ved-
no ni dal reči, da je povzročil
ta nesrečni trk. Zato je z ro-
kami, nogami in glavo sku-
šal prepričati o tem še milič-
nika. Tudi z besedami je po-
skusil: »Tovariš miličnik, de-
set let sem že voznik, ki upo-
števa pravila za vamo vož-
njo, nisem še imel nesreče,
zdaj pa tale tepec...« Vpra-
šanju miličnika, kako dolgo
že ima vozniški izpit pa je
sledil zanimiv odgovor:« Ja,
tega pa nimam.« Človek pre-
prosto ne verjame, če ne vidi
in ne sliši.
Akcija se nadaljuje
Prišlo je sporočilo preko
radijske zveze: »Hitro na iz-
stopno postajo avtomobilske
ceste Aija vas-Celje, kjer va-
ju čakata voznik tovornjaka
in huje telesno poškodovan
kolesar. Rešilni avto je že na
poti...« Miličnika sta vklju-
čila sireno, vklopila luči in
hitra vožnja skozi gnečo 14.
ure se je začela. Zanimivo in
srhljivo. Na kraju nezgode
smo našli zmedenega vozni-
ka in poškodovano kolo,
medtem pa je bil ponesreče-
nec že na poti v bolnišnico.
SANDRA KOJNIK
Miličnika Mitja Tavčer in Marko Graber raziskujeta oza-
dje prometne nezgode.
Usodna napaka
pobeglega voznika
v ponedeljek qutraj med
četrto in peto uro je po cesti iz
Kasaz proti Petrovčam hodila
devetnajstletna Tanja Hado-
lin, sicer doma iz Ljubljane.
Na poti v isti smeri je vozil nez-
nani voznik, ki je zaradi nepra-
vilnega prehitevanja zadel
omenjeno peško z bočnim
ogledalom in vetrobranskim
steklom ter odbrzel neznano
kam. Tanja je dobila težje te-
lesne poškodbe, predvsem
v predelu komolca.
Na osnovi ogleda kraja pro-
metne nezgode in temeljitega
iskanja pobeglega voznika, so
ga delavci Postaje milice Žalec
v ponedeljek čez dan izsledili
in to v samem mestu Žalec,
pred prodajalno, iz katere je
prišel z novim bočnim ogleda-
lom. Gre za voznika osebnega
avtomobila Zastava 101, Mar-
jana Kukca iz Žalca.
Dragocenost na
nepravem mestu
Okrasna zaponka, vredna
okoli 6 tisoč dinarjev, je dobi-
la novega »lastnika«. To dej-
stvo je opazila prava lastnica te
zlatnine, ko se je minulo sobo-
to zvečer odpravljala iz ene od
celjskih pivnic in otipala pra-
zen žep, v katerem je bil še
pred kratkim ta dragoceni
predmet. Jožefa M. iz Celja na-
mreč ni računala s tem, da bi ji
kdo iz jakne, obešene na obe-
šalniku, lahko izmaknil zapon-
ko, ki se ponavadi nosi na bolj
prikladnem in vidnem mestu,
kot je žep. Zdaj je tu vprašanje,
ali gre za »klasičnega« žepaija
ali za nekoga, ki je poznal vse-
bino žepa visečega oblačila.
Omamna Opel Corsa
Rdeča, vredna 120.000 dinar-
jev, je Opel Corsa z registrsko
tablico CE 267-809 15. januaija
okoli 8. ure zvečer dobila nove-
ga voznika, ki si je to motorno
vozilo preprosto prisvojil in se
z njim popeljal v lepšo prihod-
nost, ki pa zna biti zarú sila
kratka. Breda G., ki je svoje
vozilo parkirala pred domačim
stanovanjskim	blokom
v Dramljah 9 b, zdaj čaka na
izsledke in sporočilo strokov-
njakov za te reči.
Otroci
so ostali brez
video
In TV Pravnic
Tudi vrtci niso več varni pred
tatovi. V noči od nedelje na
ponedeljek je neznanec, skozi
okno, ki ga je snel, vlomil
v prostore vzgojnovarstvene
organizacije Anice Černejeve,
enote na Čopovi ulici. Odnesel
je barvni televizijski sprejem-
nik in video rekorder. Vrtec je
s tem oškodoval za 12 tisoč di-
naijev.
Novice 1900
Neki eleganten gospodje te dni pil v neki ljubljanski
kavarni črno kavo. Nasproti opazi lepo suknjo. Zdi se
mu znana. Spomni se, da je pogrešil jedno zimsko
suknjo, ko je nedavno preiskoval svojo obleko. Ta
suknja je ravno taka kot njegova, in tudi monogram
ima. Pokliče markerja in ga vpraša, čegava je ta suk-
nja. Marker mu pokaže nekega gospođa, ki je igral
biljard. Sed^ gre elegantni gospod k bilardu, in vpraša
dotičnega igralca, kje je dobil suknjo, ki je njemu
ukradena. K sreči je šel mimo starinar, pri katerem je
bil igralec kupil suknjo. Pokliče ga v kavarno, da pove,
kako je on dobil suknjo. Ko pride starinar, se mladi
gospod, kije mislil, da mu je suknja ukradena, spomni,
da jo je bil prodal pred dvema letoma starinarju in
začel se opravičevati.
93
POROČA
Več dela kot z ognjem, so
imeli celjski poklicni gasilci
ta teden z vodo, ki zaradi dol-
gega sušnega obdobja pone-
kod že nevarno usiha, mar-
sikje pa so občani že brez
nje. Tako so morali gasilci
kar 23 krat na pot s polnimi
cisternami pitne vode. Sta-
nje postaja zaskrbljujoče,
kajti vremenoslovci še ne
obetajo skorajšnje moče
v kakršni koli že obliki. Ta
teden pa je bil pester tudi na
naših cestah, saj so morali
osem krat posredovati pri
cestno-prometnih reševa-
njih. Z gašenjem ognja so se
spopadli le minuli petek, ko
je zagorelo v stanovanju Zu-
kovih na Milčinskega ulici
11 v Celju.
Polasnilo
v drugi številki Wovega tedni-
ka (11. januaija letos) je bila med
»Nočnimi cvetkami« objavljena
tudi vestička o razgrajanju v Ska-
pinovi 4. Miličnike je obvestil
Edvard S., razgrajala pa naj bi
njegova bivša žena oziroma пгџ
bi nekdo vlomil v sobo, kjer ima
Edvard svoje stvari. Jožica S. se
je kasneje oglasila na Postajo mi-
lice v Celju in izjavila, da ta dan
sploh ni bila v Celju in ni mogla
razgrajati.
Mličniki, ki so zadevo obrav-
navali, menijo, da vsaj zaenkrat
v tem primeru ni videti znakov
kaznivega dejanja ali kakšnega
prekijška, zato bodo primer zak-
ljučili brez prijave, pač pa so
(bivša) zakonca napotili na za-
sebno pravdo.