!sh*i* vs*k im TA*en
nedtlj in pr&tnikov.
leto-vearjcl ^jk
PRO
VETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Issued d*ily eicept Sundsps And Holid*)s
•» CkioM«. IlllnoU. ur,d«-
4
Publ»k«4
dUtribuU4
Januar? 11, u|§, at Um po.t-offic« __________■
i c,^. „ ,, lm CHICAGO, ILL., TOREK 23. JULIJA (JULY) 1918 ..uJS&Voo STEV.-NUMBER 171.
CC"P "*C* ~f m*Mn*	*f M>Ug» pr«»U«g t«r l. —c«i— 1103. Act af Oct. S, 1017, mUrbM — Jum. 14. !>!•■
■bc«
iMitar (itn.nl.
Američani in Francozi pode še vedno Nemce.
rumeu hotel izvede- proračunski odsek
tivazne informacije. pripravlja ratino
TAKO pripoveduje cuflh-ING V 'black diamon-du."
Leto dni to sledili Rumelyju, preden je bil aretiran.
Chicago, 111. — George H. Cu-
shing, urednik Black Diamonda, je priobčil Članek, v katerem pripoveduje, ua kaikSen način je hotel Edvvard A. Rumely, bivši lastnik "Neur York Maila" in' sedaj pod olrftožbo kot nemški konfi-deiit, dobiti informacije o notranjih zadevah premogavc industrija
Cuehing pravi, da ga je Rume-ly hotel iarabiti kot tepca, da izve od njega važne informacije, Nesel se je z Rumelyjcm v klubu Unijske lige in mu obljubil, da mpise. zanj petdeset do šestdeset člankov o premogovi industriji, kijih priobči v "Ncw York Eve-ning Mailu." Pripoveduje tudi o svojih sestankih z Rumelyjeiu v New Yorku in kako jc pričel sumiti o Runielyju, da jc za Nemčijo, in da je izročil avoje dokaze zveznim olbluatim.
Cutfhiug nadalje našteva, kako jif Rumelyju sledili skozi leto 1 Ini in končno jc ibil aretiran. 1 Urednik "Black Diamonda" iravi, da se je Ruinely tudi felo ijojttl za Rusijo. Tje^je- poelal ivojega brata, da je delal za ne-Ko rusko kompamijo, ki je izdelovala stroje, 4a je tako dobil prva, jasna in točna poročila.; kako misli rusko kmeftko ljudstvo. - Zanimivo na atvari jc, da «3 | list laatovali Nemci, sovražni podaniki, in da je nantopal za Ameriko. Sedanja odkritja pokazujc-jo, kakšnih sredstev ae je pcralu-lila nemška vlada, da je lahko Vohunnrila v Združenih državah.
za profitarje.
NADPROFIT BO ZANESLJIVO VISOKO OBDAVČEN.
Obdavčeni bodo tudi nepotrebni predmeti.
Washington, D. 0. - Zbornic-ni proračunski odaok bo poakr-,bel z novo davčno predlogo, da denar no bo ostal v žepih profi-tarjev, ampak pojdo v zvezno zakladnico.
krasna ameriška bolnišnica dovršena na angleškem.
vanjo bodo sprejemali ameriške ranjence in bolnike.
POLICAJ
pridržan uboja.
radi
Pittsburgh, Pa. — Sodišče jc pridržalo policaja Frank Welin-radi uboja za veleporoto, lier je R«y ltidgeway umrl radi razbite lobanje.'
lti<lKoway je izgubil oblast nad ivtomoliilom in se je zaletel v mnstorž Woliiuskejeve hiše. Na-iltle so besede radi ftkodc in v prepiru jc policaj udaril Ridge-»»yj« p0 g|avi.
TODI POUSKI STROJI SO NE VARNI.
Odsek ae je obrnil na zakladniki department, da mu prodlo-ži vse (podatke o profitarstvu, da mu bo ložje obdavčiti nadprofit in zadeti s tem profitarje, da jim bo prešlo veselje do profitarstva. ln taka naloga nj lahka reč, kajti predlogo je treba tako izdelali, da zadene samo profitarje.
Odsek je že dobil nekatere in formacije v minolem tejlnu, tod; kompletno poročilo je nemogoče izdelati pred tremi tedni, čeprav dela, 1,200 oseb v raznih oddelkih zttkladničkega departmenta.
Nadprofit v vojni industriji bo /.sumljivo visoko obdavčen. Člani odlseka pravijo, da ata odprti samo dve poti:
Prvič, da se dovoli sedanje pro-fitarstvo iu se vrne denar z visokim obdavčenjem v zvezno za-1P kfadnico.
Drugič, da ee odpravi profitar-stvo pri korenini in s tem hc seveda »nižajo davčni dohodku
Za odsekove člane je profitar-jstvo zelo kočljivo Vprašanje, kajti do sedaj ie niho našli poti za odpravo profitarstva. Nekdo je priporočil metodo, po kateri so dokazano profitarstvo predloži merodajneniu deipartmoutu, na kar department odkloni izplačilo računa.
Odfccfko-vi člani niso naklonjeni argumentom, da eo v interesu industrije potrebni visoki profiti.
Odsek se bo ba<vil tudi z davkom na konsum. Ker tak davek zadene direkt/no konzumente, niso odsekovi člani naklonjeni, ds sc naloži davek na najbolj potrebne produkte kot sladkor, čaj, kava in sol.
Zakladniški department priporoča v tem oziru davek na take reči, ki služijo potrati in čflovek prav labko izhaja brez njih v vojnem čafcu. Francija in Anglija sta tudi obdavčili take reči.
Enihville, Ind. — Mrs. Hattic .Aidrid-ge je vpregala konja v za žetev, ko sta konja nacn-"j11 IMtegnfla in Aldridgcva jc 1^'a tako nesrečno pod stiroj, * ji je odrezal eno nogo. Nezgo-i* jc dogodila na njeni far-na kateri jc sama opravljala farmaiuka dela po moževi »rti.
Driski industrijalci & pripravljajo za tu-JEZEMSKO trgovino.
York, n. y. — Ameriaki MuMrijaH so sc »Iružili v Al-bwluHtrial korporaeiji, ds tovij(.j0 trgovino v inozcnmtvu. •*l«»raeiji se je pridružilo štiri ■^rMc*« tovarnarjev, ki pro-Ji® 'l"ina na leto za #100,000,00») **** IVmla^i bodo svoje zaatop-
n,ke v ('cntralno in Južno Amc-
»iko.
•&tcral crozier dobil *0VO poveljništvo.
wuhingtob, d. o. — Oeneral ■■»jor Williaim froeier, ki je |e»j» iof opremnega depert # posUl poveljnik eeve rednega vojaškega depart M ima glavni «Un v Bo
DUHOVEN PRIPOROČAL KAJ ZERJA V MOLITIV
Indianapolif, Ind. — Aretirali
so rev. H. Zumhingsta, ki je priporočal svojim feranoui, da naj molijo za »mago nemškega orožja iu nc kuppjejo zadolžnic evo-bode in vojnovančevalnih zna.nk Sodnik jc zanj določil »1,000
poroštva.
Rev. Zurirhingst je Žc dvajset let v Ameriki in je drugi nemški duhoven, ki je bi aretiran v državi Irnliana radi nel(«alnwti napre« Združenim državam. I r-vi jc bil aretiran rev. (JeorK(. H. Hieveking, ki je imel evojo faro v M<-t'ut<-banvillu blizo fcvansvil-
la, Ind.
JAPONSKA IZDELUJE SVIN ^IKE ZA SVOJO POTREBO
Chicago, Dl. — Japonska jc v
.vinjakov	; A"«™'
i„ Nrrafij.. KO J. P"'';1' "J"'-
>t |ro.t.I uvo« i« N..SK h
.voj. P«<U*j». U " Z*
; »J« > l u a.«j*p™«ki tar*ra*.rJ„
. ■ 101« krili »» dom*, po-svinčnikov U	£
V glavnem poslopju je prostora *a tri tisoč postelj.
New York, N. Y. — Poročila iz Londona naznanjajo, da Amerk-a-ni niso zgradili velikih oporišč-nih bolnišnic v Franciji, ker ao iz-postavljene napadom nemških letalcev.
Veliko oporiščuo bolnišnico adaj grade v centralni Angliji, druge pa še zgrado in delajo zanje načrte. Neka velika ameriška bolnišnica jc dovršena blko neke ,britske luke, v zelo dtoni pokrajini, ki jo prištevajo med najlepše v Evropi. To bolnišnico od«pro v srodo. Otvoritve ac udeh^i župan z drugimi meotnimi in okrajnimi uradniki. •
Tukaj sem bodo dovažali ra-njence z zapadne fronte, kajti za pot jc potrebnih lc osemnajst ur vožnje. Blizo bolnišnice sc nahaja krasna vila, vsa zaraščena r zelenjem. Vila bo slu-žila kot.bol-nižniea za oficirje.
Poleg bolnišnice je farma s tridesetimi kravami, številnimi »rašiči in perotnino. Zasajen je udi vrt z zelenjavo in cvetlica mL Ranjenci bodo dobivali mle-ko ln zelenjavo direktno a farme in sprehajali so bodo lahko po senčnatih i>otih, ki obdajajo farmo in bolniHiiico.
Bolnišnica j<* bila preje inesl na posest iu je služila za urno-bolne. Mesto jo je darovalo za a-meriške ranjenec iu bolnike. Kako 'olmožna jc bolnišnica, govori dejstvo, da je v glavnem poslopju prostora za tri tiso*' pufctclj.
za $12,000 draouljev je iz oiniloiz varnostne shrambe
San Pranolaoo, Oal, — Ix varnostne shratnlw v hotelu St. Fran-cis jc izginilo za $12,000 draguljev in zlatnine.
Policija pok Vodu je, kako je bilo mogoče izmalkuiti dragulje ir. varnostne shrambe in kdo jc to delo izvršil,
Dragulje je položila v varnostno shrambo mrfc. A1k'c Darr dne 15. maja.
Hotelska uprava pravi, da je »dkazsla mrs. Darrovi predal v varnostni shrambi na njeno zahtevo. Kaj jc ona položila v predal, tega uprava im* ve, kakor tudi nc more reči, kaj je bilo v predalu in če jc še katera druga oseba videla predmete v predalu.
Z zadevo sc sedaj pehajo detektivi in mučijo svoje možgane, da razvozi ja jo to uganko.
600,000 AVSTRIJCEV PRIPRAVLJENIH ZA DE
ZERTACUO.
St. Louie, Mo. — l^ijtnant An-thonjr Iloly, rodom <Vh, ki je de«ertiral i* avstrr><ke armade 5n jc dospel v Ht. Isouia, da organi žira naborno postajo sa češko-slovaško armado, pravi, da čaka 100,000 avstrijskih vojakirv na prvo priliko, da dezortirajo in tako pomagajo Združenim drŽavam.
sovražnik je v kotu chateau-thierrt tefren,|
SOVRAŽNE ZADNJE STRAŽE KRIJEJO Z OBUPNIM BO J1VANJEM UMIKANJE.
Sovražnikove iveee ao prodrte ali pod hudim topniškim ognjem.
Waahington, D. 0. — Nemci sc umikajo iz kota Chateau Thierr.v hi ob Marni, meichem ko uradniki parno čitajo poročila, ki na* nanjajo, da goneral Foob mogoče izvedo nove operacije v boku i>ližinc Reiuisa, da ua glavo zadene tepenega sovražnika.'
Ueneeel March in vojni tajnik Baker sta bila v nedeljo poauo v noč v vojnem doparlmcntu, di citata vesti, ki so dohajale v Čas-idkarskih brzojavkah o racvlja lu kasna iu v nedeljo svečor jo bi-a kasna in nedeljo zvečar je bl lo nemogoče izvedeti, če sovražnik urnika svojo glavno armudo na ta uačiu, da žrtvuje svoje zadnje straže. Narodna poročila so govorila, da so franenske in ame riške čete na fronti Alsne-Marnc napravile velik napredek, da jo sovražnik v veliki nevarnosti in dn so ga preooj ujeli ali pa tako obkolili, du se bo tclko Izmotal 1 otoenia. ^	^
vsa inamonja govore, de je i mol sovražnik veliko izgube na vojalkih in vojnem materialu. Njegove aveze so prodrte ali pa pod hudim topniškem ognjem. Sovražnikov položaj je kritičen, ker ne more odvesti vojnega mnterijala v ozadje, ne da bl pri tem lup««! veliko škodo.
Naloga zadnje straže je, da zadržuje najprej prodirajoče Aiino. ričane iu ('Vancfnio z ognjem iz topov iu strojnih pušk. Vsilml tega bo bguOm sovražnika ua topovih velika, ker sc baterije zadnje straže težko umaknejo pred prodirajočinii četami.
V nedeljo ponoči jc bil kot, v katerem stoje Nounci, v ozadju še tako širok, da lahko ubeže, če so koiuunicijska pota po svojem napredovanju v maju tako »gradili, da so stikajo v sredi. Njih glavna železniška zveza nima zanje Žc skoraj vrednosti, kajti zavezniške č«4c stoje ob nji.
Prihod britskih čet do kotu Reim«a pomeni po bc*edah uradnikov, da general Focli zabije drugo zagomlo ua severozapadni strani med Soissousom in (Mia teau Thicivyjoiii, kedar sc mu nudi ugodna prilika. Ako zagrabi Nemca od Rebusa, kot sodijo nekateri, potem Ihi prodiral dalje, dokler uc vrže Nctucov za Aisno.
Sovražna obramba sovernega olire^ja Mame bo vzela klavcrn konec za sovražnika, če ImnIo zavezniške č<*tc napredovale s takim UKpehom kot v začetku.
banditje obsojeni.
2ena
kandidatinja
konores
Helena, Mont — M rt 11
Mec Don a Id k llutta, Mont., se je priglasila kot kandidatka za k on gre«. MarDonaldove kandidira na programu, da [»odpira voj-dokler ne zmage demokrerl
Detroit, Mkh. — Ita ud i ta Dou gla« W al t on in Arthur Stsffeiu, ki sta prbsiala, da eta sotlelova-la (>ri riapu Hurrough Adding M a/-h ine kompanije v letu IttHi, pri katerem eo banditj* vplenili nad $.'II,0<I0, sta bila obeojena v večletno ječo,
Waltou je d<4»M od dvanajst do pet in dvajset let ječe, Htfeffena pa od sedem in pol do petnajst I let. liandita so e*>jrta»no srHi-9A rali v fbksgu, ko sla prišla v ; m M jonsko meeto, da WUvata evoj ' plen. Jeme« Walt«m, brat Doogla-C «a, je dobil pet h dvajset let ječe, ker je pomagal pri ropu.
SOVRAŽNE POSTAJANKE PADAJO
DROGA ZA DROGO.
Samo Američani so u|ell nad 6,000 Nemcev In zajeli nad sto lopov.
H
Pariz, 22. jul. — U redno poroča jo danes, da so francosko-ameriš-ke čete razbile močne nemške pro. tinapade v okolišu Urinollena in Hczeu St. (lermaina in okupirale zadnjo postojanko. Američani iu Francozi so obdržali vse svoje pO-zieij«. Na (bojni črti ob reki Ourct| in med Mi^ruo ter Remeoui so Nemci prejšnjo noč omejili boje vanje na topniško streljanje. Ar-tilerijaki ogenj jo bil poeebno hud okollšluia gozdov Courtou in Riii,
VVashingtou, 22. Jul. — Goneral 'ershing pravi v svojem poročilu, ti je datirano včeraj In objavljeno danes po vojnem dopartmentu, ds ameriške čete s ueomajaiio enerži-jo prodirajo daljo in dalje iu jem jejo postojanko, kl jih brani sovražnik s največjo srditostjo. Včeraj iu v soboto ao Američani ujeli več kot fiOOO Nemeov lu vplenili več kakor sto topov.
VREME
Denes vroče, mogoče delcvnl nelivij jugozapednl vetrovi ee
Memcl m med ljuUm bojem noti kaj o no vel 6rtl.
Plt-U, 22 .jut ^ Umikanju
SVmeev so nadaljuje.
Franeosl lu Američani so poči stili juini breg Mame, reokuplrali Chateau Thierry lu planili v fu-rijozneiu naskoku proti llozeu-^t. tlermaiuu, ki jo tudi Ae v njihovih rokah. Prodiranje zaveznikov sc nadaljuje na vsi črt) njihove pro. tiofcnzive od Alane do Marnc.
Središče nemške fronto v okoli* Šu Oouehy-le Chateau je obkoljeno od treli strani in padec te točke neizogiben.
Južno od Soissonsa, kjer so kIh-vne nemške poaiclje iih severnem koncu bojne fronte, nudijo Nem<*i ibupen odpor iu neprenehoma mečejo evež*1 čete v IkiJ, da bl zadržali Francoze iu Američane.
železniška središča Fisnics iu ;,ere-en Tardenols, ki vežeta nemško glavno komunikacijsko črto .iižiio od Abne, sta po neprosta niin ogiijeiu francoskih lu ameriških topov; obenem bombardirajo zavezniki mostove v Soissotisii.
ZaveniMkl avijatlkl poročajo, > a je umikanje ncmšl-ih cd po vzročilo velik nered v nemški armadi severno ul Aisne bi konfuzi-Je akutna. N's «0 milj dolgi rikotui fronti mul Aisno, Msrtm i Uemsorn so sovražne zadnje rsže v srditem boju s francosko-ameriškimi četami. Zavezniki so vjeli čez 2T»,000 Nemcev, vplenili blizo 000 topov iu prodrli ve/1 kakor Ifi milj od zadnjega četrtks, ko Je general Foch prijel proti-ofenzivo. Vjetniki in plen pa še vedno narašča. Ko so sc Nemel pričeli umikati z Južnega brega larne zadnji petek, «o Fraueozl n Američani vporabili vae eropla ne in topove vseh kalibrov, kar so Jih Imeli na rsepolsgo, da so sipa II šrapuele lu granate na beže^ega sovražnika. Med Nemci Je vsled tega zavladala zmešnjava in pusti li m sa seboj topove In ogromno zalogo munieijs iu druzega mete-rijele. Američani In Francozi •<> pa a čudovito urnostjo otirnili nemške lopove iu strojne puške tis umikajoče ae Ncuie«. Sovražnik je osle vil tudi železne moatove, ki jih J# rabil za prehod Aez M srno zadnji ptmdeljek; te mostove eo Francozi naglo porabili za prevoz svojih t<#pov čer reko.
Z ameriško armado ob Alani, 22. Jul. — Apieriške čete so danes zju t rej ob št trik ponovil* južno i/d HoUamMMi in prmirle en kilometer na levem krilu kljub
ljutemu sovražnemu ognju, ki je bil oarodočen na njo is mnogih atrojnopuškinih gnead. Američani v okolišu SniNsousa imajo pred seboj osem divizij sovražnika.
Američani so bili prvi v Oliateau Thlerryu.
Z ameriško armado ob Mami, 22. jul. — Nemel so Izpraznili mesto Chateau Thlcrry, kl leži ob re ki Marni ln katerega so držali od 4. junija, v soboto ob dovoli url zjutraj. V mestu jo bilo še okrog 2tH) francoskih prebivalcev — starcev, starih ženic In otrok --katero so Nomci pred odhodom aa-prll v ecrkev mesta in nabičili so jim, da bo vsakdo ustreljen, kdur se pokaže Iz cerkve. Noiucl niso marali, da bl civilisti gledali njihov odhod.
Nomci so še bili pr) zadnilh hišah, ko Jo z druge strani pridirjel švadrcni ameriške kavalerije Ita po zticjc Je prijcsdll švadron francoskih dragoucov. Prebivalci so se vsull iz cerkve lu navdušeno po zdravili Američane a kllidi "VI-vent b«s Američani«i" Neka stara ženica je stopila k prvemu Američanu, kl Je skočil k konje, iu ga poljubila na lice, 1
Sovražnik menda nI Imel čaaa zažgati mosta, kl je pa kljub temu precej poškodovano vipled dolgo* trajnega bombardiranja. Na ulicah jc ležalo vse polno nemških mriičev, v bolnišnici so pa zapusti*
II Nemci večjo Število svojih ranjencev, med katerimi je tudi nekaj Francozov iu Amerlčauov, ki so jih vjeli ranjene ,
Največji nemški porai od prve bitke ob Marni.
Isindnn, 22. jul. Sedenji po-raz nemške armado oh Marni je največji odkar so Nemel pogoreli s svojo prvo ofenzivo za Pariz prve dni septembra 1014 in odksr uo izgubili prve bitke z Rusi v vzhod nI Prusiji, Ns zspndut fronti.niso Nemci do dane« še Izgubili toliko postojank, mož iu topov v tako kratkem času kskor zsdnjl teden.
Kronpriiičrve armada Je strahovito icpcna in krmiprineu sta zdaj odprti le dve |mth Američane In Francoze inors vreči nazaj na nji hovo staro črto sli pa umakniti se iz sedanjega trlkota med Aisno, M srno lu Kcmsoui čez chsmln des-d a m ske hribe, ml ksr je pričel o> fanzlvo prve dni junija,
Nemški vjetuikl priznavajo, da so izgube nemške armade zelo velike, Nemci tn** na vsi trikotni fronti vslrd bombsrdlrsnja iz zavezniških topov v veliki daljavi.
Iniciativa je zdaj v roksli zavez nlkov In prihodnji psr dni kszslo, dali mlati genei|MrTo«4i rez vil i splošno ofeusiviiWi ee bo zadovoljil samo z uničenjem ao vrašucgs trlkola ob Marni iu počakal, da se sovražnik šr bolj izčrpa s ponovno ofenzivo.

V Berlinu priznavajo, da ao Ame rttenl v ofenzivi
l/oodon, 22 J*H. ^ Slnočnje nemško ursdoo poročilo o bojih ob Msrnl eo glasi med drugim t
"Američani — med katerimi so tudi Črnokolnl Američani —- Angleži In ftslijsnl so pomešani med francoskimi četami pri o|ierecijeb med Aisno in Msrno, Po dveh dneh IJutcga M<ja sc jc sopet po. karala moč naših č«t, kl so ae pri-vsdile sovražni taktiki napadanja ofenzi ve I brez Kapniške preparacije, katero
Je »ovrsžnik zamenjal t velikim (Delje na 3. itr, I. kol.)
PROSVETA!
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
__dnemo rasea aadol| Ui »vsalkov.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOT*
N.r^ntoai Minjrr.r <1 rUr< (lsv«n Chieaffo) to C* s* Pil UU to 7§e MM tri mnm; Ckicac* to '
_ |S nm lete, 14.60 m lito.
FlOBVlTl
besedo industrijalni vojak, ki vfši svojo dolžnost v tej vojni za demokracijo za fronto in globoko pod zemljo.
Ameriška vlada se tudi zaveda tega dejstva, kajti državrtj kurivni upravitelj za držaVo Pennsylvanijo je dejal prav te dni, da je dobil od generala Crowderja poročilo, da lahko lokalne naborne komisije premeste* rudarje na antracitnem premogovem polju v druge naborne razrede, da jim ne bo treba s prvirpi pozivi oditi v armado.
Med rudarji samimi, ki se zavedajo, kako veliki in pleminiti so cilji, radi katerih so vstopile Združene države v vojno, pa gredo od ust do ust besede: "Producirajmo, producirajmo premog do skrajnih naših moči!"
Delavski listi in zastopniki strokovno organiziranega delavstva so s podukom o sedanji vojni storili največ, da je ta zavest prišla med rudarje in da vrše tako vestno njim odkazano nalogo v vojni demokracije proti avtokraciji,
HZ.
Dat um v oklepaju pr. (JmmiJm 30— IS) poUg vi
—'• — "JSZttZ
PRODUKCIJA PREMOGA.
to Mltol MMriU J« ptrn*—
Največ mehkega premoga so producirali v Združenih državah v tednu, ki je končal dne 16. junija t 1. Vzrok za pomnoženo produkcijo se da povedati s par besedami: Premogova produkcija se je pomnožila v tem tednu, ker so rudarji dobili večje število vozov k rudnikom in ti vozovi so bili precej dobro razdeljeni. Pravilna razdelitev voz pri rudnikih ig-a veliko vlogo v produkciji premoga. Vozovi morajo prihajati v takem številu k rudniku, kot jih lahko rudarji nalože pri osemurnem delavniku. Ce dobi rudnik toliko voz, da jih rudarji ne morejo naložiti in morajo čakati drugega dne, so ti vozovi manjkali pri drugem rudniku in rudarji so šli domov, mesto Ha bi de lali. Od pravilne razdelitve voz je torej v prvi vrsti od visna produkcija premoga.
Pravflna razdelitev voz pa ni lahkareč, ker je odvisna od drugih zelo važnih vzrokot. PrtdVsem morti železniška uprava imeti toliko voz, da ji je mogoče pravilno razdeliti vozove. Najbrž železniška uprava ne razpolaga • Uko velikim številom voz, da bi ji bilb nriofcoče točno izvršiti njeno na^ogd. i Železnice so bile še pred kratkem pod privatno kontrolo, ki je vstvarila tak kaos v železniškem obratu, da ga je nemogoče odpraviti v par mescih in urediti obratne razmere tako, da odgovarjajo potrebam. Železniška uprava se toraj trudi na drug način razvozljati (IohUvIjenje voz k rudnikom, dokler ne bo razpolagala z zadostnim številom voz. Predvsem dirigira polne vozove do bližnjih trgov, odkoder se vrnejo prazni zopet k rud nikom. Dokler so bile železnice pod privatno kontrolo, so vozili premog iz zapadnih držav v vzhodne, iz vzhodnih pa v zapadne. Včasi je bilo opaziti dolge vrste praznih voz na stranskih tirih, ki so čakali, da dobe tovor za kraje, iz katerih so dospeli naloženi. Sedaj so ti prazni vozovi izginili na tirih, kajti železniška uprava skrbi s pametnim dirigiranjem voz, da fce vozovi izkoristijo do skrajne meje. Ali enakomerna in trajna razdelitev voz ji je vseeno nemogoča iz enostavnega razloga, ker nima tako velikega števila voz, da jih lahko trajno enakomerno razdeljuje. To se je tudi pokazalo v prihodnjem tednu po 15. juniju, ko je produkcija padla na 12,003,000 ton, medtem ko je v prejšnjem tednu znašala 12,606,000 ton. V tednu, ki je končal z 29. junijem, vidimo, da je produkcija narasla na 12,458,000 ton. To dokazuje, da je bilo železnišl i upravi zopet mogoče dostaviti prazne vozove, ki'so jih razložili v drugem tednu, v večjem številu in precej enaliomerno k rudnikom.
Velika je pa razlika med letošnjo in lansko produkcijo premoga. V tednu, ki je končal v letu 1917 s 15. junijem, ho producirali le 11,504,000 ton premoga, teden kasneje pa 11,284.000 ton. Takrat so bile železnice pod privatno kontrolo. Iz tega sledi, da je produkcija premoga odvisna od tega, pod kakšno kontrolo je železniški obrat: pod privatno ali državno.
Popolnoma napačna je pa trditev, da bi rudarji producirali več premoga, če bi delali več kot osem ur na dan. Rudarji ne delajo sedaj povsod osem ur na dan in šest dni v tedmf. V mnogih rudnikih so prisiljeni delati manj kot osem ur dnevno, ker ne dobe zadostnega števila voz. Ponekod ostanejo rudarji včasi po ves dan doma, ker ni bilo dostavljenih voz k rudniku. Ce bi imeli vsaki dan in pri vsakem rudniku zadostno število vos, bi rudarji nakopali in naložili več premoga kot ga potrebujemo.
Rudarji store svojo dolžnost, če le dol>e vosov« k rudniku, ker ss zavedajo, da je v tej vojni proti avtokraciji premog ravnotako potreben, kot so potrebni vojaki, topovi in municija na fronti. Premog potrebujejo v vojni
industriji, na Menicah in na ladjah, da i njimi prevažajo - Z^Z^n^ armado in potrsbAčine na fronto. Premog vstvarja parno pomikom, kakor p« nam (nn*. silo ki goni para« stroje, da sučejo kolesje v tovarnah. fcnje pn nekaterih čamnih pred. v katerih izdelujejo vojne potrebščine. Parno silo spre- ^^rST^e^Jor £ minjajo tudi v električno sik>. ki zopet obrača druge stroje, | bI;m ,.<sUfln
o. da nam ir me!
kl 00 potrebni v produkciji Ce ni premoga, je nemogoče > narjl in organi*! verjamejo").
Brooklyn, N. Y. — Rojak Fr. Kalien, ki ae nahaja v italijanskem ujetništvu, želi izvedeti naslov strica Antona.Krhilica, ki se nahaja lielfjc v Združenih državah.
Rojak Franc Kalien je doma iz Mihovič, htey. 17, pri St. Jerneju na Dolenjskem.
Njegov analov je: Franc Kalien, prigiuuero di guera, capo-tale, Finalmorino, Italija.
O želji omenjenega rojaka mi je sporočil moj brat, a katerim se nahajata ukupaj.
J. Bahor.
Bottle Beer, Town, Kokokola.
— Zapimiik nerodne seje ekseku-tivnega odbora Zveze ameriških Slovencev: Ifcrat častni vrhovni predsednik otvori sejo in izroča nadaljno. vodb«tvo sojo vrhovnemu predsedniku. Hlodi točka: čitanje zapisnika zadnje seje. Brat zapisnikar poroča, da je domov grede iz auduje seje počival v več aulunih iu v enem jc pozabH zapisnik, toda se nikakor ne more spominjati kje. Vsled tega nima ^zapisniku zadnje seje; aw»er no pa na r.uduji aeji ni mnogo govorilo in je bU zapisnik vsled tega Ac kratek. Drugi Člani glavnega odboru so ao zelo ncpovoljiio tora-žall nad zapisnikarjem, kp^ ne, vrši veat no avoje dolžnosti. Hrut zapisnikar i Luka Šlevn povdarja, da je lili papir njegov, na katerem jc hH nprnan zapisnik in mu nima nilfrče pravice očitati, da je iagubM zapisnik, ker mu zveza ni dala papirja. Pa daljši in burni debati se sklene, da ae bratu zapisnikarju da spremstvo a seje in na aejo. da se do njegovemu za-sniku posebna skrb.
Sledi čitanje dopisov) Ker so vsi dopiai pi*nni v rnnialu kritiziranja nase orgunizaeije, se ak lene, do se jih ne objavi v zapisniku. da se no izvedo naše slabosti.
Slc*lc poročila odbornikov: ČaaUil predsed. i lik poroča, do nima kaj poročati. Drugi častni predsednik poroča, da je že prod-govornik povedal ravnoiiiUtto, kar jo mislil Nftin poročali. Brat vrhovni preftseil lik poroča, do sto Še predgovnrniku povedala, ti-sto, kar jc tirdi sam nameraval. V istem ^mislu porotfu deaet podpredsednikov.
Tajnik poroča, da ae Zveza a-merišklh Slovencev iz v na t uo raz vijit. Organizacija šteje dva čantna predsednika, pel predsednikov, enajst podpredsednikov, dva tajnika, blagajnika, katerega ne potrebujemo mnogo in pa zapisnikarja Luko Šlevo. Imamo tudi nadzorni odlnir oamrli moš, ki pu nimajo kaj nadzorovati. Dobro stoječih članov šteje aedaj zveea enajst. V l KI iti pa moramo poročati, da jih imamo 11 (MN), drugače bi ae nam valed našega malega števila članov naaprot nlkl posmehovali, Z ev*r.n smo pridobili precejšno število čbmenr, sa kar ne moram« aahvallti našim usnniim, pošrt v ovalnim duhovni-kom (burno nd«*bm vanje tn nI a va klici), Toda poaneje ao 4 Jud je <kon« vai odstopil valed avitael-jr, kl jo je raavlln proti nam Slo-> enako anrialno edinatvo. (''lani «o aatall le ša organtati in cerkovniki, kateri eilinl aa še jeavedaje vašnonti nafte arganisacije. Drugi ao neubogljivi, uporni prekuea-
Brat tajnik navaja nekatera i-mena naših agitatorjev, ki našemu gibanju več škodijo kakor ko-ristijo. Treba bo poiskati agitator j^, ki imajo aued narodom vsaj nekoliko ugleda, ne pu take, ki Is6 pozabili plačati svoj dolg za hrano in stanovanje na veukeiuVlrur geni hranilišču.
Za bcaedo se aglusi pater Tele*-for Bei^lez, ki povdurja, du je absolutno potrebno razširiti ugi* t učijo med mase, toda kakof "Velikokrut sem žc dejal, da se inornjo nuši duhovni sob rut jc posvetiti tudi nekoliko delu. Lepo vum prosim, kdo nu avetu ima sploh več časa, kakor ravno duhovniki. Imajo ga več, kot vsak multimiljotiur, kajti slednji se morajo brigati zu svoje gospodarske zadeve, da" jih ne uniči kon kurenčni aiatem, ^lo jim ne pone ver jajo velikih svAt razni uslužbenci. Teh «kibi nimajo naši cenjeni duhovni ftobratje, kujti skr bi'so jnn nekaj nepojmljivega. Itavno to po jrli je navedlo v ne ko/ko duševno mrtvilo, ki je pov zročilo kričeče bresdedje med mojimi duhovnimi sobruti. Jaz eem mnogokrat povdarjal, da naj ae moji sobratje uče od delavcev a gitotorjev iz nasprotnega tabora Pridejo iz tovorne ali rudniku potem po večerji pu na ogitapijo Agrtirujo za svoja društvu, svoje liste in aedaj se združujejo v množicah v organizacijo Slovenskega socialnega ediimtva. Ali naj ni vspričo vsega tega .sumo pišemo v nušem gluailu "Nurodni združbi ln našem nabožnem listu "Sveta l£uniguiida"t Čas je, da gremo tudi mi med ta narod tovarniških delavcev iu rudarjev, ne kot ud-vokatje in svctpvne slavne oseb nosti vcILkomcstnih opernih gle dališč, nego *kot (ljudje, ki se ibo mo šteli njim enake. Saj ni potrebno, da oktaneino vedno taki Potrebno je, da amo taki kot ugl-tatorjl, du sosiie bomo vedno "ob nušuli ls tUto ošuibnost jo in prezi rom do priproste ljudske mase Kadar smo med njimi, se obnaŠuj-mo prefirosto. Kiular po smo izven njihovega krogu, no, potem poHtunemo /opet lahko Kturi ljudje. Saj jaz no tnrlim, do so ljudje vredni, do sc tako tiiako ponižujemo mednje, ainpak potrebno jc, če hočemo napredovati. Zato priporočam, noj sc poleg naših la ji kov posvetijo agitaciji z vino vnftiro tudi duhovni goapod je."
Po duljši debati, ki je bila jako burna, se m klene, da sc gre med tisto maso nagega narodu, ki je šc stroi*o vernu, nu kutero I-majo duhovniki šc ncomajan vpliv. Agitacija naj se vrSi v listih, potom pločunih agitatorjev, v cerkvah in cerkvenih kleteh.
Pater Telesfor Brglez je dal nasvete, kako podvzeti agitacijo. Pri iiNtmiavljuiiju krajevnih organizacij, naj se gleda vedon na to, du pridejo v odbore duhovniki iu cerkveni odborniki. Nomlniraj-te jih in polein jih proglasite za izvoljene. To jc t robo ljudem au-gestiratl radi tega, da bodo v resnici mislili, da nn ti odborniki prišli v urade potom volitev.
Tako stalil' «' moramo zavzemati tudi <ši čaau naših konvencij. Vse ljudi ae imenuje v odbore šc preti konvencijo, tajno seveda, |>o-tem pu migerirajtno konvenriji, da so izvoljeni. Naši ljudje ae ul-ao šc nikdar doatl brigali za volitve, mi i»oino pn ohranili abso 1 yt no oblast nad orgauiaacijo.
"Naa vet i se sprejmejo na zna nje bre« kakega posebnega akle pa, kajti naša organiaa^jo ae ie «d svoje uatanovitve drli te tak« like.
žu|>nik Oreger Snšnik predlaga, da ae priporoča našemu člaiMtvu, naj moli trikrat na dan sa raašir-jen je naše organ kad je. Znak or vantoarije naj bo roln! venec. Gregor Hušnik je utemeljeval avoj
predlog e tem, da je molitev aedaj v modi. Duhovščina v vaeh krajih eveta ae koaa v' molitvV Kajzer moli ki 4avi boga kot kak turški derviš. Avstrijski Kari kliče božjo pomoč. Dr. Sušteriič je posvetil kranjsko deželo Jezuao vernu srcu v stolni cerkvi. Ameriška duhovščina propagira molitev za vaukdanjo navado.
Zu njun je dobil beaedo k predlogu urednik "Narodne Zdraž-be," Bogomir Leoncij, ki ui bil naklonjen molitvi. V avojem govoru je priznaval, da je rea avet sedaj u!t<¥>ljen v molitvi in ako bi bil duhovnik dovolj dalekovi-den, bi moral reči, da je to delo hudobnih duhov, <ne pu boga, kaj ti Ijuklstvp lio hgguJjilo vaako za upanje v molitev. Po vsej Nemčiji ee moli za Anugo njenega o rož ja. ilavno tako ee dela v Avstri: ji, preje v. Rusiji, Belgiji ln dra-god po svetu. Vi*e prosi boga, naj jim prtK*>more k zmagi in kadur je bila kje doaešeua kaka zmu-ga, Uda j ho kričali: .Sam bog je nu noši atrani. Toda »nage so se dogajale ua obeh straneh in ljudje so se pričeli čuditi, kako to, da je vsevedni bog tako kratkoviden, da kov ločuje vojno }n noče odločilno pomagati ni eni ne dt;u-gi sili. Masa je pričela .postajafi nezuupnu proti ljudem, ki so upe-Ijavuli razne molitve za zmago, za poraz sovražnika. V tej nezaupljivosti pa so priželi ^polagoma prihujuti do opoanunja, da molitve ne odločajo bojne sreče, jiego stvari, ki nimajo z verskimi ceremonijami T>ro?v mič »kupnega. Zakaj jih torej silijo k molitvi f Zato, da bi ljudstvo ne spoznalo, du ''gu mogotci s tem le zavajajo, da ne bi npovnolo posti, ki mu jih nastavljajo aamodrfri. R-ea-je, da hočejo forizejskl fanatiki tudi v noši deželi upeljoti nekaj takegn in naravno, da se jih potolaži, proglasili so že molilne dneve za-thftc, ki jih zahtevajo. Uradnim krogopr ni aploh nič drugega pre-ostajolo, kot da se jim ust reže. Obenem pa je bilo jasno povedano, da sc ne sme nikogar siliti k mplitvi. Ako lfilo misli, da bo voj ha končana za 1o eno miniito prej, naj moli. Jaz bi ne imel ni česar proti temu, da sc v nafco organizacijo upelje Prisilna molitev, toda moj list "Norodnn Zdjožbo" je odvisen od naročnikov, in če asvedo, da .scin sc še celo jo* potegoval '/o tako točko naših pravil, bi to listu zelo škodovalo. Sicer po gospodje, bodimo odkriti, kajti sedaj, ko smo tu ljudje, ki si zaupamo med seboj, vas prosim, da ae oglasi tisti, ki v resnici veruje v nod-na-ruvno moč molitve. Vi ne veruje te, poč po veete, da verujejo v to ko moč rfipHtvciirfte mase, katere ste tako vv.gojili. Za take mase so bili tudi proglašeni molilni dne vi, ne po zame, ker jaz absolutno ne verjamem vonje.
Svetujem vam, da ne poborvate noše organizacije s preveč versko barvo, nego pustite vratca odprta tudi za ljudi, katerih fnor-da nimate zapisanih v farovškOi knjigah kot člane cerkvenih ob-či«. • >
Mesto molitve rajši glejmo, tka ko uničiti ongankmcijo »Slovenskega socialnega edinatvo, ki je na-potu našemu napredovanju. Pričnimo boj, kakorfien žc, samo da bomo dosegli noš cHj.M
Poter Telcufor Brglez dostavlja, naj se agitira s vseiui sredstvi za uiiičeiijc nuMprotuc orga-nkacljer "Pristo&i Bogmniro I^c-oncija naj vrše svojo tukniko, ml bomo pa svojo;- fned verskimi ljudmi je treba nofttnpoti drugače, kot po med niločneži, kateri so že pozabili nauke svete verj Vendar ipn mora nsAa organizacija imeti absolutno featoliAki značaj, kajti mi tudi največ žrtvujemo zanjo. Bogomiru Leoneijn pa priporočam, naj ac poalužujc v svojem delovanju ao naše cilje *e večje hinavšČipc. kakor do*» daj. Ravno t»ko ae je bomo ml."
Ker je ura še poma, ne mflalo-delo odloži do prihodnje seje. — Luko A leva, zaplmiikar. —
Z zapisnikarjem je odšel trdi Mpremljevafer, toka ker je bila pot do doma precej dolga, ata v več krajih počivala in si izpira la prah po grlu. Vsled neptzljl-voati zapisnikarla Ale ve in po-zuhtjivfMti njcgnve«ra spre olje valea sta ponovno tognhMa zapis nik, katerega je potem našel ln dal p' »f»čitl Kosma Teleban.
Odmevi.
"Oh, draga kes, tako sem le
eit vojnih poročil o velikih pobojih. Meni ae veliko bolj dope dejo poročile o navadnih moril elh "
Mnogokrat se povdarja, du ko Slovenci izmed vaeh jugoslovanskih na rado v najkulturnejši narisi in drugi za Čehi med vaemi Slovani. Med našim uarodom jc zelo malo anulfabctov, to je takih, ki ne znajo ni pisati in čituti. Nuaa literatura jc z ozirom nu veliko^L našega naroda zelo velika iu vsebuje1 mnoga, dobro dela v svoji književnosti. Neki vodilni srbski politik je ucko£ izjavil, do je združitev Slovencev z ostalimi deli Jugoslovanov abaolutno potrebna, a-ko »e hoče doseči uspešno politično, kulturno in gospodarsko razvijanje ostalih jugoslovaiu' :h narodov.
e
Ravno tako, Kot nas potrebujejo drugi jugoslovanski rtarodi zu njihovo razvijanje, potrebujemo mi njih za naše la«t«o razvijanje. Uovno zuto smo bili že od. nekdaj pristaši ideje za združenje jugoslovanskih narodov tf enotno skupino. Zato združenje smo bili h neaebničnih razlogov, ker smo u-videli, da le na to način bo omogočeno utipeano tekmovanje Jugoslovanov na kulturnem, političnem in gospodarskem polju z drugimi narodi. Že davno smo imeli to prepričanje, kajti mi upoštevamo rek, da le v združenju jc moč, to je v združenju sil, ki imajo enake interese. Zalo je jugoslovanski proletarijat sprejel med drugim načelo balkonske federativue republike za svoj cilj.
•
Ta cilj jc bil nasproten balkon -skim dinastijam, nasproten nem -ftkemu in avstrijskemu imperializmu in poželjivosti carske Ruaije in drugih držav. Velesile so izigravale bolkonake države drugo proti drogi. Ko jc balkanska vojno združila balkanske države, je bila mahi noči jako politika Avstio-Ogrske toliko časa na delu, da je povzročila drugo balkansko vojno, ki se je tako usodno' mased\s-
la nad Jugoslovani.
i . 7! UM , • . »
Ako bl nad državami vladale demokratične vlade, ako bl nt bilo sistema tajne diplomacije, tedaj ne bi prišlo do druge balkunske vojne in situueiju bi bilu precej drugačnu med držnvuibi in teritoriji no Balkanu. Tako po so razne balkanske dinastije opijanili s pohlepom po novih teritorijih in z ljubosumnost jo, kar je med njU.ii povzročilo nezaupanje^ Avstrija je preprdČilo Srbiji dohod do morja', ker je hotela še v nadalje go-spedarsko nodvlodoti to državo. Bolgari niso bili pri volji duti del svojega deleža Srbiji. Grki in Bolgari so si lastili Solun, Ker sc niso pobotali z lepo, jo moralo odločati orožje. Rumunija je izrabila ugodno priliko,- pa si je šc ono odtrgala kos bolgarakegu ozemlju, e ; '
lutrigantsko gospoda na Dunaju in Berlinu je bila zadovoljim, kajti preprečili so nevarnost zo svoje impcriolirttiriic cilje no Balkanu s pomočjo samih balkonskih držav.
o
Taka je politika imperializma. Izvršujejo jo- vladajoče klike, z vladarji na čelu, ki niso imeli nikdar navade vprašati ljudstva, če je pri volji slediti njihovi politiki. Knostavno so izdali ukaze sa splo-sno mobilizacijo .iu ukazali ljudstvu c d it i v vojno. Ako ae jeJ<do branil, so gn kot veleizdujnika ustrelili. '
•
Na svetu se ne dogaja uičesar, kar ne bi imelo svojih vzrokov. DeŽ ne pnda iz jasnega neba; zanj je treba oblakov. Siromašt vo in 1*-do proletarijata po razli*nlh delih sveto ne povzroča pomanjkanje naravnih Imgantev, nego si -steni družite* Odpravite vzroke lu / njlmlATcd IkkIo odpadle posledice, ,ki jih poveročajo ti vzroki. •
Balkanski polotok je bil iakrn. ki je vedpo grozila zanetiti vojni požar v Kvropi. Treba jfc bilo te rej ugaaniti to iskro, t«sla kakof l*ahko! Združit h province, ki im» jo še po avoji naravni legi, ter kulturnega, političnega in goap«dar skega stališča enake interese. Vse to bi aa dalo izvršiti, če -- če bi ne hilo dinastij, ki ao vid« le le sebe, avtijo moč. veliko Bolgarijo, veliko Hrško, veliko Srbijo, veliko Rumnnljo.
(Dalje prihodnjič.)
Naročajte la
širite svoj M*



VESTI Z BOJIŠČA,

Številom oklopnih vozov. Takega napada naše čete aeveda niao pri čakovale.
Naši polki ao zmagovito obdrža li pozicije rte verno zapadno od Cliatcau Tl»ierrya vpričo mnogih in močnih ameriških protinapadov. Američani ao iineii posebno velike izgube. Ponoči ao pa naši polki izpraznili postojanke v teritoriju severno in se vemo vzhodno od Chateau Thierrya".
Američani vjeli 17,000 moi
Washlngton, 22. jul. — Včerajšnje uradno poročilo generala Pershinga sc glasi med,drugim:
"Dne 20. t. m. ob oni uri zjutraj kiuo prejeli poročilo z bojišču, da so naše čete vjele 17,000 Nemcev kolikor je 'do zdaj preštetih. Število vplenjenih topov je uaraslo na 560. Na severnem koncu fronte, to je blizo Soissonsa smo okupirali Montaigne de Pariš in Courmcl-Ictj dalje proti jugu. Tekom noči vso naše čete naredile lep napredek.
Z ameriško armado v Franciji, 25f jul. — Ameriško čete v Vcgenih so zadnji petek izvršile lokalni napad na nemške zakope in vjele IfiO Nemcev, medtem iko Američani nimajo niti enega ranjenca. Vjeti Nemci so se pritožili, da so zadnje čase dobivali jako slabo hrano in tudi pokvarjeno strelivo.
Angleži vrgli na Ua 14 letal.
London, 22. jul. — Uradno javljajo, da so angleški letalci v soboto uničili štirinajst nemških eroplanov, sami so jih pa izgubili medeni. Osemnajst ton bomb so Angleži vrgli na nemške postojanke v Belgiji.
Z angleške fronte ni razen lokalnih bojev in topniških dvobojev nič novega.
Loridon, 22. jul. — Uradno javljajo, da so angleški lotalcl v soboto uničili štirinajst nemških eroplanov, sami so jih pa izgubili sc-dem. Osemnajst ton bomb so Angleži vrgli na nemške postojanke v Belgiji.
Z angleške fronte ni razen lokalnih bojev in topniških dvobojev nič novega. % t
Zračni napad na Pni j.
Kim, 22. jul. — Italijanski letalci ho zopet napadli glavno avstrijsko mornariško pristanišče Kij na obrežju Istre. Avstrijci pi-so nudili nobena obrambe in Italijani so ae vrnili brez izgub.
pov! Naše čete so prodrle v gozd južnozapaduo od Retnaa ln to je zadostovalo, da amo šli čez Mar-.uo".
VtUi nemškega poraaa na nentral na države.
London, 22. jul. — Vesti ia he utraluib držav dokazujejo, da je nemški poraz naredil velik vtia na razne neutralce.
Iz Spauske javljajo, da ao ae pričele tamkaj lomiti simpatije do NVmČije in mnogi znaui geruiauo-fili so začeli omahovati.
Zuuni švedski utilitaristični kritik, stotnik Norregard, ki je do slej vedno pisal v simpatičnem tonu do Nemčije, je naenkrat izgubil upanje v kajzerjevo militaristično zmago. V svojem zadnjem pregledu pete nemške ofenzive v listu
Dagena Nyheter" (Stockholm), piše, da je po njegovem mueuju 15. julij mejuik nove dobe v vojni, toda ta doba ne pomeni nič dobre ga za centralne države.
Nizozemski listi priznavajo veličino nemškega poraza. "Nieuwe Kotterdamsche Courant" pravi, da je nemška armada ob Mami komaj ušla usodi avstrijske artua-dt ob Piavi.	v
Avstrijske revolucionarje pošiljajo v nemško armado.
Pariz, 22. jul. — Ako se sme soditi pravo razpoloženje ljudatva v Nemčiji in Avstriji po izpovedbah nemških ranjencev, ki leže v pariški bolnišnici Val de Orače, tedaj so zanealjive vse tiste vesti, 'ki pripovedujejo o bojazni Nemcev pred Ameriko in o revolucionarnih izbruhih v obema centralnima državama.
V tej bolnišnici je nekaj vojakov iz Avstrije, kateri so bili poslani v nemško armado na zaped za kazen, ker so bili v avstrijski armadi preveč puntarski. Na ta' način kaznujejo kolikor mogoče vse rebele v avstro-ognski armadi. Med ranjenci je tudi Hkupina Poljakov, ki so prebili osemnajst mesecev v zaporu vsled revolte, u pozneje so jih Nemci etlačili v vo-jašfto uniformo. T)alje so Sakson-ei, predvsem socialisti, ki so se pregrešili" js agitacijo proti militarizmu in ker so sc udeležili štrajk o v.
Kenišml vjetniki z bojišča ob Marni pravijo, da jc bojazen Nemcev pred Ameriko opravičena. Na nemški fronti ne verjamejo več, da je v Franciji "le par ameriških divizij" kakor jim še vedno pripovedujejo kajzerjevi oficirji. . Več ranjencev, ki no prišli z a-meriš ke fronte ob Marni, pravi, da ao ameriški vojaki prihrumeli nad nje z zavihanimi rokavi iu suvali so z bajoneti kakor blažit*. Noki nemški častnik jo dejal, da boriti se z Američani pomeni — boriti sc a samiiu vragom. "Ameriški vojaki se bore s francosko drzovitostjo, angleško trdovratno^ jo iu vrhutega z neko* nerazumljivo odločnostjo, kuikršne ne poseduje nihče drugi kakor samo oni." Tako jo rekel ta častnik, ki ve i/, lastne skušnje.
Drugi'nemški vjetniki so pri* znali, da se Nemci najbolj boj« dvojega sovražnega orožja: francoskih strojnih puš iu ameriških bajonetov, ki so najtkrajši ua veem svetu.
Dnevni seznam Izgub.
VVashington, 22. jul. — Današnji scv.nam vsebuje 62 imen. Izgube: Devet mož ubitih v boju, 14 jih je umrlo za ranami in scdein vsled bolezni, trije se lomit no ponesrečili, 12 je teiko ranjenih in 16 moi pogrešajo.
Nedeljska li*ta vsebuje 199 1-men. Izgube: mož ubitih v trnju, 2$ jih je umrlo za jranami in 23 Vsled bolezni, devet jih jc smrtno ponesrečilo. 71 jc težko ranjenih in .'10 mož uogrefcajo.
Mornarska pehota ima v nedeljskem seznamu 26 izgub: 12 mož ubitih v boju, dva sta umrla za ranami in 12 je teiko ranjenih.
Skupne izgube v armadi do danea 10,893, v mornarski pehoti pa 1885; ekupaj 12,778 mož.
Razne iz Iiozemstva.
VSA NEMČIJA JE POPARJENA
Amsterdam, 22. jul. — Mnogim urednikom nemških listov so pad le luskine z oči in zdaj odprto pri znavajo, da je zadnja kajzerjeva ofenziva podla v vodo.,
" VolksBcilung" v Koelnu piše, da ni več dvoma o izjalovljcnju nemške ofenzive, toda po mnenju te»y> lista so poraz pOvzmčHi nem Aki desetletji, ki so Francozom izdali važne utilitaristične načrte.
"Frankfurter Zeitung" pravi,I da je krivda ua nemških gettera lih, ki so s avojo "prvo zmago ob Marni naredili nemški armadi več škode kakor vsi socialistični govori v nemškem državnem zboru".
Kajzerjeva vlada hoče umetno prikriti pora«. Včeraj je iašlo v Berlinu nekakšno "uradno pojaa nilo", ki se glasi: "Val oni, kl so pričakovali, da bodo naše čete takoj prvi dan ofenatve okupirale	. „ Rema .11 . prehodom čer. Mamo' Oeneral Bora** j« kakor JeUčtt <»dmah prišle v Pariz, ao bili slab* Rim, 22. Jsl. — Italijenaki le {mučeni Kakšno vrednost ima tal« i ao zraeiall m«i hrvaške in fte«a za naa, ako ne hI IstoČaano bosarr.ke polke pod generalom Bo dobili na tiaoče v jetnikov In to. roevičem na italienakl fronti na
Želeanioa v Nemčiji razpadajo.
Aatendaiu, 22. jul. — Bcrlutaki "Taegliche Rundaohau" prinaša dolg Članek o razpadanju nemških Mesnic. Čllltlf pravi, da jc v sedanjem stanju ncmškili železnic »večja nevarnost por ara, kot pa na Ibojni fronti. Nemška tnilltnrlstkčna mašina zavUi v prvi vrnfi od dobrega železniškega sistema za hitro prevažanje čet, topov »n streliva. Nemčija je res imela tak sistem, aH v štirih letih vojne Ho nemške Želesnlcc pre-trpelo več kot v kateri drugi dr-za v i ua svatu. Dnevno prevažanje tti ln materi jala l« vnhoda n» za-pad in obratno ja brBMlo železni ee, vozove In lokomotive.
Omenjeni liat pravi, da g t nt dneva Is-ez kakšne nesreče na že leanieah valed pokvarjenih loko motiv in laglodanHi tračnic, kate rih ni mogoče popraviti v eedoat-ni meri. Clankar torej po pravlel <»pozarja, da je nujno končanje vojne potrebno že garadl razpad, lik šelcanie, ki lahko prineaej4 katastrofo armadi In kajzerjevi vladi.
tisočer izvodov pitona, ki ga je pisal srbski minister Tumlit Zadnji primerja v teui pismu geuerala Boraeviča z nekdanjim banom Je-lečioem, ki je leta 184« hitel na Dunaj rešit cesarja ne glede na to, da je a tem zasužnjil Hrvate iu <wtale Jugoslovane. Tutubič opozarja Hrvate v avstrijski armadi, da mo Avstrija kmalu razpadla.
Ruski sovjet aaplenil imetje biv.
Šega oarja.
Amsterdam, 22. jul. — Po vesteh iz Moskve je ruska republika zaplenila vse imetje dinastije Romanovcev. Zaplenjene so tudi bančne vloge, ki jih je imel bivši*car v inozemstvu. Tozadevno iiaredbo je izdala bolševiška vlada 17. julija.
Pariz, 22. jul. — Francoski listi so sprejeli vest o eksekuciji Nikolaja Romanova, bivšega ruskega carja, Ikot avtentično, o kate
Ameriške vesli.
KORZARSKI NAPAD NEMŠKE 'POTAPLJAČE OB AMERI-6KEM OBREŽJU.
■ . •
Orleane, Mass. — Nemška potapljača je napadla vlaČlhil bro-dič "Pcrth Amboy," lastnina Lo-liigh Vallcy železniške družbe, in štiri babke, ki jih je vlekel bro-dič. Napad je bil izvršen v jugovzhodnem komolcu rta Cola. Potapljača jc streljata uro in pol na neoborožen brodič in barke. Bro-dič je zgorel do vodne površine ln barke štev. 766, 403 in 740 so l.ilc potopljene.
Krogle iz topov potapljače so padale prodi obrežju, in nekatera so celo ftadle nu obrežje. Bile so prve sovražne krogle, ki so v tej vojui padlo na ozemlje Združenih držav.
Pri tem napadu jc sin kapitana na barki "Landsfords", 11-letni Jack Aihsllc, pokazul, kuk-ien duh preveva Američane v tej vojni. Doček je naenkrat stekel proti kabini, toda ue iz strahu. Vrnil se je e majhno ameriško zastavo, sc naslonil na «teno iu ma-hal z njo. Naenkrat, je pa rekel svojemu očetu Charles Alnsliu, da gre po svojo puško 22 kalibra, da lahko odgovori na strflc iz topov potapljače. Oče je seveda podučil dečkq, da to nc gre. V tem jo prl-frčala krogla in zadela očetu, ko je nadzoroval spuščanje čolnov1 v vodo.
Ko so čolni dospeli v Nausci, je mali Jack Alnslio sedel od spredaj bi držal ponosno ameriško zastavo kviško. Ljudstvo na obrežju ga Je burno pozdravilo.
Barke so bile na podu iz fllou-eestra v Now York in samo etu» je. bila naloženn s kamenjem.
Na vseh barkah in brodiču je bilo 41 oseb, med njimi tri žene in pet otrok. Ranjdhi so bili kapi-tiui Ainslic, John Bolovlč in John VI«*. Zadnja sta najbrže Ditlina-tinca ali Primorca. Bolovlč mogoče izgubi roko, Viču jc pa krogla odtrgala roko. Kapitan je ra njen na obcb rokah.
Napad jc opazovalo mnogo o-seb na obrežju in vsi očividci pravijo, da so slabo streljali na potopijačl, pa tudi s torpedi »o hlitbo merili.
Kapitan Ainslic pravi, da so bili na brodič oddani trije torpedi, t mla zadoli niso.
Po izjavi podadmirala Kpencef H. Wooda so takoj prihitela im pomoč tri letala, i« katerih so metali bombe na potapljačo. Na potapljači ao atreljali na iHala, kar je povzročilo, da ao ae morsJu lč-
■MMMl
bil Otkleu torped na brodtf, ata zdrknila še dva torpeda iuiiuo. Z gleanim klicem je opoeoril ua na-varnoat.
V tem treuotku je zablkuilo v megli kt krogla je udarila v krma rje vo utico. Koa granate je odtrgal Viču roko, ko je držal za krmilo. Zdaj je bUo »lišati sire I za strelom, od katerih so nekateri zadeli, drugi ao agrutili cilj.
J. II. Taplejr, ki je zapovedoval brodiču "Pcrth Auiboyju," je bil ob času napada v kabini Ko je prišel ua krov, ae je potapljača prikazala k megle, ujeni topovi ao pa pošiljali krogle na krov bro-diča. Kroglo so sanetilo ogenj na brodiču. Zdaj je potapljača pričela streljati a lopovi ua barke. Moštvo sc je vkrcalo v čolne iu zapuNtllo barke ln brodič.
Sedanji napad se popolnoma loči od prejšnjega napada. Poveljnik potapljače je po pravi korzurski metodi nu-padel brodič iu burite ln nl dal mornarjem časa, da ae rešijo v čolne, Če mislijo kajzer hi juinkerji a pristno piratsko taktiko oatrašitl Američane, se hudo motijo. Vsak tak napad le podžiga Američane k večjemu iu odločnejšemu odporu, obenem pa prepričuje Američane, du ue more priti do miru, dokler nc bo uničena moč nemških militaristov in ovtokraitov.
I I 'II
POLICIJA ZAPLENILA ZA $1,000 OPOJNIH PIJAČ.
Indianapolia, Ind. — Policija je zaplenila v skladišču llogau Transfcr & Storage kompaulje za <(1,000 opojne pijače. Policija je dobila obvestilo, da je v skladišču zaloga opojnih pijač, kl jo mbdi-jo noslati v\ državo Ohio. Tatkoj je bdšol v .skladišče polieijNki saržont Thomas a par policaji in zaplenil opojno pijače, ki so jih prepeljali na policijako poatajo, da ostanejo taui, dokler se ne priglasi lahtnik.
Policijski načelnik vpraša sodišče, da mu dovoli uničiti opojne pijače, Če so lastnik uo oglasi v določenem roku.
PONESREČENA L1NCAR8KA NAMERA.
Dallaa, Tex. — Pred okrajno ječo ae jo zlurslo več sto farmarjev, oboroženih z lovsrkiml puškami, da llnčajo zamorca WU1 Jo-nesa, obloženega, da je napadel ln umoril mrs. J. K, Wolford Iz Uosč Ililla. Oblasti so hitro sklicale duputijc, kl ao raaguali farmarje. Zdravniški uradnik, ki je bil z deputiji, je bU težko ranjen z nožem, ko jo pomagal pri raz-piienjju ljudske množk-e. <
NEZGODA NA 0BBTNI ŽELEZ-
NIOI.
Jackaon, Mich. — Na cestni železnici sta udarila skupaj pasa-žirski in tovorni voz. Ubitih jc petnajat oseb in nsd trhlraet je rattjeulh. Med ubitimi osebami je šest vojakov, k I so bili ua potu v Camp Custer.
Teiko ranjene oscIki so prepeljali v bolnišnico v Anu Arbor.
MORNARICA PREVZAME
TBABPORTAOIJO.
• * ^_____
Waahington, D. 0. — M omari-ški department se pri|>ravlja, da prevzame nadzorstvo nad ladjami, kl služIjo kot transport ne ladje.
SODNIK ODL&CIL V PBILOO RIBIČEM.
tala dvigniti v zrak. Končno
potapljača Izginila pod 'vodo ln	Diaon, IU. ~ Modidk Oaear K.
opazili no, da plove prlitl jugu.	Heeed ja raz«alM, da ribič ne kr-
Brodič je oatal vaeeno na vodi	« U»v;.k«g« zakon« če lovi riba
in pot^ljene ao 1ri ba.ke. Barke	v reki Ročk z vrvi«,, na kateri
SliTMski Narodna
D»taaev|Jeaa 0. aprila MM.
Podporni Jidmti
lakurp. IT. Jaalja 1I0T * drl lUlaala
I
0LAVNI HTAN: H57-M 80. LAWMDALB AVA, OUIOAOO, ILUNOItL
tJPKAVKI ODBOBt Prsšeadaiki Joka Vogrl«, bos «00, La Balla, UL L PašpradMdaikt J. BratkuvU, B. P. D. a, bas aa, Otrmrd, Kaaa. IL Pašprašaadalki Jolaf Kukali 9409 Ewing Ava., Ba. Oklaago, tU. Tajaik« Jaka Vardorbar, «70« Ho. Uwadal« Ava, Okleago, tU. Blagajalki Aatoa J. Tarbovaa, P. O. Baa L Olewe» IU. Kaplaatkan Joka Molak, 4001 W. Hit St, Okleago, Dk	(
NADIOBN1 OBBBK,	t ,	; "
Joka Ajsbraaii, kos 881, Oaaoaabarg, Pa.	,
Paal Bargav, NMg Ht., U Balla, IIL f. B. Taaakar, 8T4 Akaaj Ava, Bookapitaga, tja,
POBOTK1 ODBBK t	< a' j
Aatoa Brmat, Bos 148, Oaaoaakurg, Pa.	** 3
Jolo Badllak, bos «88, Bailtktoa, Pa. Rudolf Platarflak, bus 488, BrldgovUla, Pa. Jakob Mlklavllfl, L. Bos 8, WlUo«k, Pa. M. Patrovlak, 14818 Ualo Avo., Colllainmd, a
UREDNIK PBOBVBTBl
Jola Eavortatk.
VKBOVNlSDBATNIKi P. J. Kara, U. D., 8808 Bt Clair Avo, OUvalaai, Okla.
VBB DKMABNK ZADEVI IM BTVABI, ki ai tilaja gL apravaaga odbora la B. M. P. J. aaj ao poliljajo as aaaiovi
JOHN VKBDEUHAtt, «887—88 Ba. Uvadalo Ave, Okleago, IIL PBITOlUB OLEDE OKNEBALNBOA POBLOVAMJA aa pollljajo aa aaelo« JOŽE AMBBOilO, bos 881, Oaaoeeberg, Pa.
Prltelbe prepirljive v te bi a e, kl eta Jik redili prva U draga taštaaea, M pollljajo aa nallovi
ANTON UBABT, bos 140, Oaaoasbarg, Pa.
▼BI D01'IBI, rasprava, fiaakl, aeaaaaUa Itd. ea "Preeveko" ee polUjaj« ae aaelo v t
HBEDVldTVO " P BOH VETE", 888T-M Bo. Uvaiale Ava, Ckieage, IU. VBB I PUAVNlftKE BTVABI, aarošalaa, oglasi, ee pošiljajo aa aaaiovi UPBAVMiTVO "PBOBVETE", 8887-87 Bo. Uvadalo Ava, Okleago, JU V koraepoadeael e tajništvo« B. N. P. J, aradalitvoai la epravelltvooi "Proevete" na rabite Imoe uradnikov, eiarval eeplUte eaalov, kl Je ta aavedea, ako telite, da bo veake stvar kitro
T;' • •*}« t
1r r
cilj je atubllizaclja mezde ln šest dni dela v tednu.
Za navu<lne delavce ln pmiia-guče zalitolajo po atopiijovalul lestvici od i|<20 do 4*25 nu teden, za rokodelce pa 7flo na uro.
Dnevni tlelavuik traja devet ur.
ZADNJE VESTI.
•00
/
puntarjev u8treljk * jwyavhtriji.
London, 22. julija. — Revolte ln pnntl «o »e dogodili na Češkem in aa Ograkem. V Marnmroe-Sal. getu jt bilo uatrelje^th 100 oflolr-jev in B00 češko slovaških vojakov, kar 10 so »puntali. Okoli 9,TX)0 vojakov io vrgli v zapor. V Ii aanaaljivaga vira jkrihkja veat, da ao naatali punti v Dalmaciji in na Češkem. .Vojaki jugoslovanskih polkov ao potolkli ivoje oficirja in pobegnili v gora. Dobro oboroženi vitaši operirajo v neka terih krajih.
Eaohange Telegraph poroča, da jo va« avstrijski kabinet podul ostavko.
REPUBLIKA HONDURAB NAPOVEDALA VOJNO NEMČIJI
Waahington, D. 0., 23, jul — Republika Honduraa, ki ja du« 18. maja pretrgala dlplomatične »Ulte 8 Nemčijo, ja v petek napovedala vojno Nemčiji.
Prof. Dr. Mullin
ZDRAVNIK - SPECIALIST SA SLOVENCI
411—4th Avenue
(NA SPROTI POlTB)
. Pittsburgh, Pft.
ime več truikov. Njegova s<Niba je nasprokia mnenju državueg.i p roku ral o rja Brsudaga.
cenijo ua #M),000, škiaio ua bro dičij pa na |100,0(N). Nemška vla da jc izgubila HV**) na treh torpedih iu poleg ima še škodo na muniriji. '
Domačini ae Čislijo, zakaj jc potapljača bila na praži Mfc» ne-varnega (»lirežja lu je napadla navadne barke, kl služijo za preva žanjc prwiiogn, kamna ln druge ga* nava*lnege materiala.
Malo prad uafssltsn ata i^ulti mimo nevarnega kraja dva veli-	" , ~
ka parnika, ue da M na nju etre DELAVCI V OORAŽAH SO SE Ijali. Vsled tega eodljo, da je po |	OROANIEIBAU
LETALCA PONESREČILA SMRTNO
Fort Worth, Tok. — Ujtoant l(«4iefl Vsrtiell bi lajlnaiit Olaf John Tautter ata |Hulla z letalom iz viaočine BNMI čevljev In ea
ubila. r-	v . ♦	,
....................
' POSEBNO BLACiO, TUDI TA. ■T KO KI M MNOGOKKAl PRIKRIVA.
To J« reano teko blago, kl ea n«
mor« dobiti |HivHod lu va |.<»lft
I	buja v»ak tlovak. bodlel •»ar ali
»	mlad, ud rev ali bolaa, revae aH
;	iiramvtan. X«lo ranimi v, podel
,	fj|v In olnmloe e<*riiem«k ta aaslk
'	»..AIJ< m brarpla^n«. Knjige "Mali
;	dometi edrevslk'% ceae 88 oea-
>	tov; ¥ nelogl Imaei tudi vaa v i«tl
'	opUane (utrevlle. A MATU PBKDIB,
Bos 778, Oitp Bali SU .Na« Vork ..................
RAD BI IZVEDEL
za svoj« aeatro Heleno Kraševc, aedaj omoicBB Pajčič. Cenjene Čltalelja uljudno proaim če kdo ve aa njim nkaiov, ds mi ga naznani, če bo pa »ama čitsla ta o-glaa naj ee tui prijsei.pa moj naslovi FIUN KHAAKVKC, p, o. Boa 171, Keesstbi, Minn.
NAPREDBK
g Z IA BET, Start U lekuleal edravaik, iM letae prakse. Edrevt aepešae la kltre vee ke-leeel, plala, lelodee, obleti, trgaaje, aervoeaoat, krvae koleaal, kakor tedl droge boleča! oiolklk. Oedrevl vaake bulaeea katere proveaaea v »voje oekr bo. Uporablja najbolje evropeke, eatarl »ka la oeteMk delov evota odravlla. Nle-ke aeee. Neevot broepla4ee. TMae pre-gl«d popolaoiaa jaalea. PH aiael eo adravl veliko število Blovaaeev. Uradaa ure od S. ejetraj d« 8 ovoler, ob aede
Ijek
od 10. do S poi- .ldaa.

lapljača čakala na nju, da ju n« pade.
fttiri milje proč od obrežja ee je razprostirala megla In veled te-ga niao na brodiču <ipa/lli nevar noati. dokler ni neki tnoniar »»pa aH belo črto po vrnil zadaj za bro-1 dičem. Preden je razuuel, da je
"Proaveta" piše za blagootanje ljudatva. Aka oa atrinjaš a njeni* ml idejami, podpiraj trgovce,
kl
CbieafO, IU — Delav« i, ki dela
Jo v goražah ae .«tanovUI -roje	^ f pfo-v#!| y M,ofi
•trakovno ^nlar^J nji ao	^ ^ ^^ ^^
organiriranl rakodelrl, potna ga <H,	^.—i ^-i '
či-tikl, -Hoh vel delavei, ki de	"JJJ**""'
I Njo v goražah ne fflede na to,|	ANTON SOftMOK,
kakaiM« delo opravljajo. O lavni
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Sil Pess Au„ Plltslsrsfc. Ps.
jgpje
rruri.
crtictt tm tt^kirs;
•poieaal« rU*, ng*fa • eatareatk
- Koder ra« poteča naročnina na "Proevato", jo ebnovtU pravoča-lao, da M va« ae aatavt liat.
jplJLnppp.
V V. »	"

Usoda ljubezni.
Izvirna pove«t, spisal i. Koder.
(Brili)
"A meni žali bog ne; ampak vem, da ate tudi ti, gospa grofinja, jMimogli, da ate celo vae žile napeli v višjih krogih, da poženete moža, človeka izpred nje iu svojih oči, in da le predobro čutim, kako se vam je poarečilo doeeči to, kar želite. Kaj
hočete adaj še več t"
41 To je laž, jaz niaem v nikakoržni zvezi .. k rik ne zdaj graščafrinje razžaljena in nepopieno osramočena in ai skrivaj grize od togote debelo ustnico in aope v velikih duških, kar je znočilo njen veliki notranji boj in slabo vest, de je kaznovana tako pravično od njega, katerega zaničuje, ki jo bil do zdaj tako vsakdanji človek v njenjh očeh, ki pa tudi nosi srce v avojih praih in čuti ljubezen, srsmoto ln krivico, kakor jo misli čutijo edino arietokratje modre krvi.
„A ne govoriva dalje o tem in puativa reči, katere ae ne zlagajo s vašim plemenitim imenom iu ereero, kajti človek, ki atoji pred vami, ni tako neblag, kakor se vam dozdeva. On vara odpušča ln tudi gospodu baronu ter tudi vaa prosi odpuščanja, da ae predrzne obridt avoje oči na plemenito in to v pravem pomenu grajeko hčer, rejenko drugače mbleče odgojiteijlce."
I/govori všl t c besede se zdravnik lahko po-kloui in odide iz dvorane. — Graščakinja ai zakrije erdlto nabrani obraz, dirja akor blazna po dvorani, kriči lu se huduje sama na sebe. Oorje, ko bi imelo pohištvo kaj *uta! Ono bi vedelo in se prepričalo, kako blag zna biti tudi včasih ženaki spol.
Miroslav pa je urnih korakov atopal po nekoliko mračnem hodniku in ni niti opazil, kako so sc lahno odprla neka stranoka vrata, kako je Izginila pred njim neka nežna ženska podoba in se utlsnila k oknu na dvorišču, kakor bi se bala svoje lastne sence ln bi jej bilo pretesno v tem mračnem zidovju.
Zdaj pride Miroelav mimo ln zopet ne zapazi ničesar.
A čuj, nekaj zašuml za njim ln predno se ozre, oklenili sta ae dve beli ženaki roki njegovega vrata iu nekak nopoplsljlvo mili, žali glas mu je zaše-petul na ulioj "O, prijatelj, tako daleč je prišlo z najino ljubeznijo? O predragi Miroslav, niti po -znati mo nočeš več! Kot-tujec hitiš mirno mene! O tega nisem zaslužila, jaz, ki uate mislim noč in dan!"
Ntoprav zdsj se zjasni zdravnikovo oko. On pogleda ln »e prepriča, da mu jo blizu ona, njego-K4 Joslplna, njegova Izgubljena ljubimka. V }em trenutku pozabi na vae, pozabi na ponosno gra-Šfaklujo, na ošabnega tekmeca, da, na vea Širili prazni avet. Vsa nekdanja (fuvstva ljubezni in one neskončne sreče zlijejo ae zopet v njegovo srce. ln kako bi bilo drugače mogoče t Z iicpopialjivo radostjo, z orjaško močjo, kakor bi hotel braniti svojo tovarlšlco v boju z vsemi silami aveta, okle-uc se zdaj avojega najdražjega zaklada, nje života. Ifcacda mu prevelikega veaelja zastane. Vrnil ae je še enkrat oni blaženi trenotek prve ljubezni, trenotek prvega razodetja nežnih Čutil, nepopis-Ijiv peresom, čutljlv samo srcem. O sveti rajski čas, kdaj prideš drugič T Zakaj ae mračlš tako naglo, ko sc človek stoprav zave svoje sreče t —
V tem trenotku pošljejo zadnji žarki večernega aolnca skozi viaoko grajsko lino na zopet osre-Čcns dva zaljubljenca. Žarki poljubijo, kakor v zadnje slovo bledo lice nežne deve in ji šc bolj pozlate rumene lase, kakor bi hoteli povišati s svojim bleskom rajsko slast, uživanje redkih trenot-kov iHizcmskc sreče. Kakor iz omotice sc zdrsnil Miroslav tn Ironija njegove sreče poroga se mu v tem grozncjšl podobi.
Iztrgati sc hoče Joslplui iz neročja; saj mora biti mož; saj ne sme prelomiti svetih namenov, resnih sklopov; saj jo prognanec iz tega nekdaj tako prijaznega mu gradtil
"Zdrava torej oetani, draga Josipina; veseli ee noVo svoj« ljubezni, v naročju drugega, ki tl podari bogastvo in slavo, ter ppzahi Miroslava! Pozabi gs, kakor se pozabi prsšui potnik, s katerim rte srečamo nn cesti, kadar nam izgine izpred Od v sinji daljini!" —
1>< klica ne odgovori, temveč se ša tesneje (»klene > begaj oče ga ljubimca in moči njegove prsi s solzami.
4' I'mlaj ml šc enkrat roko! Nocoj zapustim za Vselej tebe ln to mesto, kjer sem samo v uapotj«, kjer ne smem motiti drugemu sreče, katere niaem jaz v rdeti!"
Izrekšl Miroslav te besede strsstno poljubi tresočo Josipi no ns belo čelo, stisne ji zadnjič nežno loko in sc iztrga iz njenega objema. Teinucti m- mu je bilo začelo pred očmi, srce mu jc hotelo počiti Žalosti. 11 nto hiti dslje, kakor morilce, kakor blaznež, Josipina pa zažene olnipeu klic: "Miroslav, v aem i me seboj! d ne prcpuAčej me strašni pogubi. I smili sc me, ako ti je m eto moje Ime, sko Imai Kaj usmiljenja z obupano revo!" Tako kllcnjoča hoče teči za bežečlm Mlroslevom, ali sls* bost in obirp jo prriunrcta; no|ta »c ji spodtskne na stopnici, moč jo zapusti in Kot mrtva se zgrudi tla kameuitu tla in se dolgu nc zeve.
Nezavestno prenesejo v po*trljo ter se trudijo z vHsKovrstulmi pripomočki, <lu jo sopet obode k življenju.
CeZ nekoliko Česa odpre zopet svoje lepe, s .'daj osteKlenele In zmedene oči in i re svojo okolico, kakor bi ne |M»xuals te družbe. Potem zopet zapre oči in zakliče s obupnim glasom t "(ih, njega m, pregnali *o ua, umorili \in bodo!"
I .ma pa m- ves večer In v ho noč ne gane od njene |»o«telje. povprašuje jo neprenehoma zn njeni tiol« i mr, to! a /i jo in ji ds je zdrav tla, ksr pn \ se t f i>< | >« i m h i(ii l.e eemtert je »«e ozre v njo .lo*i-piii« m j.i pro«i "O pojdi ^n i*»knt, pripelji gena
zaj, reši ga preganjalcev !M Potem pa se zopet vto-
pi v nerazumno polglasno blodenje.
(irušča ki nje dirja zopet vaa razburjena po dvorani, togoti ln grozi ae; kajti vzbudil ae ji je v prsih oni skrivni črv »kateremu pravimo vest. Ta vest ji očita, da je ona, le ona kriva Joaipinine bolezni. A njena nrav je preohola, njen ponoe je prevelik, de bi spremenila avoje ravnanje. Vedno bolj in bolj ae žariva v eovraštvo in zaničevanje vsega, kar jo obdaje.
Josipina pa postaja vedno slabejša. Njeno, od početka mirno blodenje, se polagoma spremeni v strašno blaznost; grozne podobe plašijo in begajo njen um. Zdi se ji, da te pošasti grabijo Miroslava, ter da mu mora ona pomagati in ga rešiti. In v resnici jo »morajo držati, da ne uide iz postelje in ji braniti, da ne atori sama sebi kaj žalega. Troti polnoči ji nekoliko odleže. Strežnice odidejo v strausko sobo, Kmo pa premaga žalost in trudnost, da zaspi v naslonjaču poleg sestrine po-stelje.
Pri vsakem gihljeju bolnice se sicer prebudi, jo vpralnje, kaj želi in ji ponuja zdravil, a proti jutru ji odpovedo zaduje moči, du popolnoma zaspi.
A gorje! Nepopisen strah jo prevzame ko se prebudi ln opazi, da je postelja — prazna, Josipina je izginila. Strašen, obupen klic ae ji izvije M
prsi.
V	trenutku je v gradu vse na nogah, vai dirjajo in iščejo po sobah iu hodnikih bolnico, a nikjer ni duha ne sluha o nji.
Napoeled pove mlajši hlapec, da je čul proti jutru nekaj pasti v onem kraju, kjer je goepodi-čina soba ln potem hiteti dalje. On se ni dalje brigal za to, meneč, da je kakšen ponočnjak, ki se vrača od vasovanja domov.
Pri tej izpovedi spreleti vse nepopisen strah, če ni morda Josipina v blodenji skočila skozi okno in si končala življenje,	J
Na vse strani ae razidejo Iskalci, vsa okolica je v zdrami jena, vse teko in poizveduje, a nihče ne vč nič, nihče ni videl grajske gospodične.
Medtem napoči dan. Hibiči odpno čolne in veslajo po deroči reki, ter iščejo v. njenih valovih pogrešano deklico; hlapci kličejo po gozdu njeno ime, celo brzojav nosi žaloatno vest na vsa križpo-ta in popisuje izgubljeno deklico.
Medtem pa sopiha vlak po strmi višini doli proti krasnemu jugu, proti veseli Italiji.
V	prvem vozu idoni na blazinah nekako čudno opravljena ženska in govori sama s seboj: "Po-glejte nevesto, ki so pelje za svojim ljubim k poroki l In ti ljubček, o tl nezvesti ljubček, zakaj si tako urno odleteli 0 počakaj me, kmahi sem za teboj!"	r ;
A čez nekoliko časa se prične zopet nad njim togotitl in nad ljudmi, ki ga preganjajo in naposled začne glasno jokati in klicati na pomoč, dokler jo ne /spuste moči, da omahne na blazino,
Nekaj ur pozneje dospč vlak na postajo in tu spoznajo stražniki — zblaznelo, bežečo Jonipiuo, grajsko neveri o.—

VII.
Milko Vogrin.
Novela. — Spisal dr. Sto jan.
(Ma4aU*vaaJ«>
Kno leto miue po teh dogodkih. Kratek čas onemu J" Živi v radosti in sreči, a brezkončno dolg onemu, ki je izgubi! vs« in morda cejo upanje, da kedaj aloveči zdravnik, čas, zaceli rano, katero mu je vsekala sovražna usoda. „,
Tako je bilo pri ercu Miroslavu v daljnem tujem mestu, ločenem od vsega, kar nm je biio nekdaj sveto in drago. Ker je izgubil zadnji las tudi najboljše avoje prijatelje, ni izvedel niti o Joslpinlni nesreči, kajti bU je odpotoval šc tisti večer, ko sc jc poslovil od graščakinjc in od Jo-sipine
Medtem sc pričuo zbirati na političnem uebu Aru i oblaki, državi sovražili glasovi odmevajo od juga in eevera.
Če je živci kateri junak, ki ee je radoval te iienadejanc spremembe, bil je Miroelav. Da, celo nemirno, težko jc pričakoval onega dne, ko ga pokliče dolžnost s svojimi tovariši ua bojišče . Pa kaj more on še pričakovati lepšega, kakor alavne smrti za svojo domovino!
In Miroslavove želje niso bile zastonj. Štirinajst dni pozneje stal je s svojim polkom na kolodvoru, da se od|wljc tja, kamor ga vleče neka skrivna Želja, ua (Milje zmage ali junaške smrti. A kolikokrat ae motimo v svojih nadah, koliko avetih namenov nam prestriže v trenutku nepričakovano naključje, da, kolikokrat se ubijajo naše mkdl z dejanji, katere so nam bila že zdavnaj pozabljena, ali saj brezpomembna.
Tudi Miroslav se je prepričal o tem. Bil je krasen večer. Pekoče solnee se je skrilo pravkar za italijanske gore, tiha noč se je 9legla a svojim tmniui plaščem na zemljo, kakor bi hotela zakrili atraat in ard dveh ogromnih vojak, ki sta ai atali s sovrsžnimi nameni nasproti, kakor bi hotela reči ueštevilnim vojaškim taborom p<id milim nebom: Zakaj prelivate iiadolŽuo kri, saj ate si vsi bratjo na zemlji t
Toda vojski sc nista menili nocoj za vzvišene mlali brat olj ubjs, niti zs vao lepoto obdajajoče ju narave. Ne, tamkaj jc vladalo burno veeelje, ona posiljena rad osi, kstero si umemo ust verjeti sami, da si zadušimo mračno resnost, ki nam lega pred kakim odločnim, važnim delom na prsi.
l*ri velikanskih ogtijlh, ki so se jell prikazovali po taboriščih, sedeli so v gručah vojaki, uri-skall, pili vino. kakor bl jutranja zora oznanjeva-la, da se vrnejo v priljubljene domove, a m, ko ugaatte zadnja zvezda ns nebu, ds zagrmi prvi top in pade prva krogle ns sovražnika.
I* aemtertja sedel je kak osamel vojek, ari z mrkim pogledom v plapolajoči ogenj, potegnil netiio plačnice, kako podobo, spomin lz oddaljenega domov ja, ml avojih dragih. In jo ogledovel, kakor morda še nikdar poprej. Hej kdo ve, kaj bo jutri večer ob tem času, koliko onih tovarišev bo še sedelo skupaj pri nočni grmadi, ki zdaj vriskajo ali sede liho okoli ognja?
(Nadaljevanje.)
Tu mu je pa presekal beaedo baron Iiobert, kričeč, da tq ni res, naj molči, to je veleizdajstvo, to je — panslavizem! A drugi so k sreči Roberta zavračali, rekoč, da vlada tu prostoat govora! Zakaj take navdušenosti iu prepričalnih dokazov ni mogla naša gospoda dostikrat slišati, in radi so torej poslušali našega rojaka, vžlasti gospa Skenovska in grofinja. In Olga — ona je samega strahu trepetala, videč, kako sc iskrijo zdaj Robertu oči od same razburjenosti in notranjega srda.
Govor Vogrinov pa je bil tudi gladek in poln neovrgljivih dokazov. In besede Vogrinove majale so tako na stebrih vuanje Andrassyjeve politike, kakor javni govori dr. Vošnjaka in Hermana, naših narodnih zastopnikov, nekaj dni prej v državni zbornici!
Vsi so sc čudili zgovornosti našega rojaka, najbolj pa ga je občudovala Olga, ki mu je zrla, ko je govoHl, neprestano v oči.
Končal pa je Vogrin svoj govor, naglaiujoč, da se že rušijo stebri tedanje vlade, da se že i* inenuje mož, ki bode ustanovil vlado, vsem narodom v Avstriji pravično.
Ko je sklenil Vogrin in vsi so ga hvalili, najbolj pa gospa Ske novska, kajti nji jc zares iz sr ca govoril. Lo baron Iiobert je še zavračal njegove dokaze, zasme hoval pravico ln enakopravnost, Irdotf, da je le tam pravica, koder vlada — moč in moč! A grof Ko-narskl sam pa nI zameril Vogri nu njegove odkritosrčnosti, tem več on je le pristavil, kakor je tudi še dandanes navada našim nasprotnikom:
"Vi ste lepo govorili, gospod doktor, tudi mnogo dokazov ste navedli, ali — ali — propričali me niste vi, kakor tudi vaši po-Mlanci!"
Baronu Robertu pa seveda nit so bile te besede po godu, tem-več on je / še dalje ugovarjal. Zmerjal je drznost Vogrinovo ter zavračal ynesne zahteve malega slovenskega narpdiča, iz katerega je vzraatel naš Milko.
'K sreči pa niso njegove* bese* de našle poslušalcev. Ulia Vogri-novega govora bil je pmuečca in zmagovit, ali ta svoj triu! je naš Slovenec drago plačali On ni slutil, da imajo stene privatnih salonov ušesa in oči, kakor sc to še zdaj v gostilnah in kavarnah na Slovenskem žalibože nahaja, da on niti ranjal ni, da sc bode ||iUoi(od opa*d<i ofoA« mi os [ejoui
Njegov tekmec baron Robert gojil je namreč srd in nepopis-ijivo sovraštv^ do Vogrina, in ko je došel kmalu potem domu, izlil je svoj žolč v pero. Pisal je takoj gospodu SkcnoVskemu o vsem kar je opezoval med Olgo in Vo-grinom. Naznanil mu je, da ljubi njegova hči, hči bogatega viteza Skenovskega, —revnega domačega učitelja, priprostega plcbcj-ca! Tu in tu ga je aama pričakovala ; njegovi hiši pa preti po Vo-grinu velika nesreča ln strašna. Opisal je tudi njegov politiški govor, tu in tam še marsikaj sam dodal ter tako očrnil blagega rodoljuba. Konec pisma pa je sodr-žel nauk in naavet, naj gre gospod Hkenovski k ministru in k re-fereudtu. Tem naj vse objavi in naj ua vsak način skušs zapročitl, da Vogrin državne službe ne dobi. Le tako sc more 01 gina ljubezen do Vogrina zadušiti in njegovi hiši odvrniti preteča sramota!! •
Ae tisto noč jc nesel Robert sam pismo na pošto; kajti bal se je, da bi prišlo eieer prepozno ter ne moglo več uničiti prihodnosti in arečo avojega nasprotnika.
V.
Naši gostje in znanci v Porcčah so kazali drugi dan po onem viharnem večeru vesele obraze. Vsak izmed njih je bil sam seboj zadovoljen. Domišljavali so si, da se niao zastonj potegoveli za svo» | ja politična načela. Največ uspe ha sta al prisvajala dr. Vogrln in baron Robert. Osoldto prvi je I-mel mnogo vzrokov, da se veeeli svojega navdušenega govora. Večkrat je dejel sam pri sebi: "Enkrat eem si le svoje srce izprazni) in povedal našim naaprotnikom, kaj mislimo ml Slovenci, ketere oni tako neznosno prezirajo. Sto-
ril sem svojo dolžnost in upam, da ni moj trud brez uspeha."
In rea, gospa Skenovaka je Vogrina takoj drugi dan pred odhodom rekla, da ji je on einoči iz arca govoril. Poudarjala je, kako je plemenito ravnal, da ae je v goreči navdušenosti potegoval za avoj alovenakl in tudi njen češki narod.
"Vi ste me bili s svojim govorom kar iznenadili," nadaljuje
gospa proti Vogrinu. "Nisem navajena slišati tako tehtnih političnih govorov, najmanj pa bi bila vam, mirnemu dr. Vogrinu, pripisovala tako navdušenje za svoje rojake. Ako bi bili vsi Slovani rodoljubni in odločni, tako vneti in zavzeti za narodnost svojo, kakor ste vi, izpolnile bi se že bile besede, katere ste izrekli sinoči. Hvala Vara za vaše krepko postopanje!"
Teh IMHNMI ni gospa Skenovska prisiljeno govorila, temveč one so ji izvirale iz dna duše. Kakor pa ženske sploh ljubezen do svoje domovine dalje in globlje ohra nijo kakor moški, če so se enkrat narodne ljubavl navzele, tak6 je čuvala tudi gospa Skenovksa Še zdaj do češkega in slovanskega naroda ono ljubezen v svojem srcu, katera se je je "bila ucepila v mladostnih letih.
Gospa Skenovska je bila tedaj lepa izjema, ki zaslužuje, da jo posnemajo naše žene po mestih in trgih. Pri nas se nahaja sto in sto primerov, ko je žona velika nas protnica svojemu možu v politlč nem življenju in ga zavira v nje govem delovanju. Slovenske go spice izgubljajo rade ljubezen do §voje domovine, kedar se omoži-jo. Kot žen« pa zasmehujejo če stokrat z možem vred narodna prizadevanja. Tega ni storila gospa Skenovska, imela je prebla go srce za to. Ko je njen mož, za pustivši svojo češko domovino pozabil na svoj narod in ga zane marjal, tlela je v njegovi ženi še
iskra domorodne ljubezni, jn \h ni nikdar ugaanila. Kedar J(- ,' mogla, zagovarjala avoje rojife in ae poganjala zanje. Zatorej ji je bilo kaj lahko pri arci, ko ji je dr. Vogrin Uko po volji govoril, ffvala njena bila je odkritosrčna in tem večje vrednoati za Vogri na. Od tega eočutja pa je s tem izrazila, da je povabila Milka, nsj jo obišče, kedar dojde na dom k avoji materi.
Povabilo goape (Jkenovske in Rihardcrva želja, naj ga v kratkem seznani Vogrin s svojo domovino, ni daja(a našemu znaacu več miru. A on bi ne bil tako hitro ustregel prošnji Rihardovi — saj ni vedel, da želi to tudi gospi-ca Olga, r— akp -bi ga ne bila gospa sama povabila ter mu pokazala s tem, kako ga ceni in spo-fituje zaradi njegovega narodnega mišljenja.
Tudi Vogrina je vleklo nekaj nezapopadnega h gospe Skenov-skl. A temu se ni čuditi. Zdaj je še le bil on spoznal, da navdušuje tudi njo ista ljubezen do svojega roda kakor njega. In kar enako misli, Čuti in trpi, to se tudi vabi med seboj in eno se za drugo zanima. Ali tudi to enako mišljenje bi ga še ne bilo hitro zvabilo nazaj na Vrbsko jezero, ko bi ne bila tajna goreča ljubezen do Olg* odločevala njegovega dejanja.
Vogrin se je ves udal notranjim svojim občutkom. Kako pa tudi ne? Saj mu je Olga kazal a včeraj največje aočutje, pomilo-vala ga, tolažila, navduševala, naj ne obupa, naj se ohrabri ter misli, da še zanj vse dobro izteče. Dala mu je celo s svojega vrta cvetico v spomin njunega sestanka in mu kazala iato, da še večjo prijaznost kakor na zadni veselici na Dunaju! Kaj naj vae to pomeni?
(Dalje.)
V vojno varčevalnih znamkah je denar najboljše naložen.
HiiiHHl
ka^rcf p.Jr<0 akappe. v*
S
Slovenska društva t
v	^
v nedeljo, dne 28. julija. 1918
MIho
m
rojaka
q *![
oveScc ln B
ogem
Uljudno vai>uno vm tuknjšujc števila udelolo tega IZLETA.
Vabimo tudi v»e slovensko ohiinetvo Iz blitnje okolice, da m ude-leii te zabavo ln naui tako pripomore do boljlaga ln popolnejša uapeha. Cisti doblAek jo namenjen za 8. B. Z. Ta dan vai na plan, sabavajte m c nami! Za dobro in točno postrežbo bude skrbel	ODBOB!
:
■

Vabilo na -Veselico
katero priredi
Jufoal. Soe. Klub Štev. 13, v Bygan, Pa. v dvorani društva
"Bratstva št. 6 S. N. P. J. v aoboto večer dne 27. julija, 1918.
Igrala bode izvrstna godba in vsak bo dobil dovolj zabave.
Vstopnina sa mošlke je 50o. Žena z možem prosta vstopnine, llosatnezne ženske plačajo po 25o.
Uljudno vabimo vse slovensko občinstvo in vsa društva, ter klulre iz bližnje okolice, da sc mnogoštevilno udeleže te naše zabave. Za točno in dobro postrežbo bode skrbel vese-lični odbor. Dobro došli! Odbor!
Izueene premogarje potrebujemo
se delo pri WASHINGTON COAL A COKE COMPANV, Slar J« tioa. Pa. Premog Je S čevljev vlaok. Električne svetilke se rebijo. SMODNIK zastonj. Stalno delo lete aeokrog. Boljši delevei aeelaiijo
od $• de $10 ne den.
. Ml Imamo dobra stanovanja s nizko najemnino In električno raavetljevo. Dobre vode. šole, cerkva, velike aloveneka dvorana, il&a ia
gladal
druga zabava.
Dobra hrene aa dobi v m aato le todi družbe Ima dve poelopje. kjer ee dobi dobra hrane po SOc ne den.
STAR JUNCTION ie m aato s S.500 prebivalci in je ae Weahing-ton Ran R. R. telaseiei; ima tv«*o s Baltimora A Oblo R. R. železnico v Layton, Pe., bliso Connalavtlla, Pa. la Da
Ta so velike pazimo e
prodajalne jedil in oblake po________
delavca in nafte praddalavce imajo premogarjl radi.
Pridite takoj aa delo ali pa piiita sa nadaljše pojaenila aa
Mr. H. M. McDONALD, Generel Mana*er, DAWBON, PA.