Izhaja vsako soboto: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — ,Xaš List" ima vsak mesec prilogo „Slovenska Gospodinja•,, ter velja za celo leto 5 K. za pol leta K 2-50. Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira.
❖
Uredništvo in upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvolijo pošiljati dopisi, naročnina in reklamacije. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta 16 v. za enkrat. 14 v. za dvakrat, 12 v. za trikrat, za večkratno objavljenje nizke cene.
A.
Leto I.
V Kamniku, 1. julija 1905.
Štev. 26.
Po pol leta.
Ko se je predstavil „Naš List* 1* slovenskemu • občinstvu v svoji prvi številki, morda tedaj sam ni ; prav znal, kaj hoče. Obrnili smo se na nekatere osebe, o katerih se govori, da so literarno ali politično zmožne. Toda ravno tisti, ki smo menili, da stoje prav blizu nas, so poiskali kakoršenkoli si že vzrok, le da so se mogli odtegniti delu, ker so se bali, stati v prvi vrsti tistih, ki se bojujejo za slovensko samostojnost. Naj stoje drugi spredaj, potem , 'i pridemo že mi — tako so si morda mislili. Eden se v. a „umaknil v samotne puščave znanosti, kjer ima upravila, da je kaj," (morda je videl v „puščavi zna-jnosti** rešitev Slovenstva?), drugemu je bil „Naš List" predaleč (mož je namreč doma iz Kranjske) itd.
Toda kakor nas je to bolelo tako nas je - razveseljevalo dejstvo, da so prihajali k nam možje, o katerih se ni še nikdar pisalo niti nikjer govorilo, skromni po svojem značaju, ki še niso uživali časti, biti imenovani „prvaki in veljaki slovenskega naroda**, ali vzlic temu ni zamrl v njih čut svobode. Tako so se nam odpirale oči v nov svet — in to je plod našega zadnjega delovanja. Izpreminjali srflo polagoma svojo prvotno negotovo smer v jasno tendenco, ki zahteva neizprosen boj proti vsemu tistemu, ki nasprotuje kulturnemu in političnemu razvoju Slovencev. Združenje vsega ljudstva v eno samostojno avtonomijo, ki vlada sama sebe, kjer odločujejo le Slovenci svojo usodo — to je tisti cilj, ki mu pripravljamo pot, da se uresniči.
Mi ne prihajamo z orožjem, ki je krvavo in oskrunjeno v vojskah, naše orožje je edino zavest in samostojnost v duhu tistega ljudstva, ki ga želimo vzgojiti, da je zmožno stopati korak za korakom možem, ki morajo vstati in katerih edini bojni klic je: samostojnost Slovencem.
Težak je sicer naš začetek. Ljudje, ki stoje zdaj na krmilu naše politike, se opirajo žal včasih celo
Slika iz bulgarske vojne.
(Napisal Vsevlad Garšin.)
(Konec.)
Pil sem. Voda je bila topla, a ne skvarjena, in kar je bilo glavno: bilo je je veliko. Še nekaj dni morem živeti. Spominjam se, da sem čital nekoč v ^fiziologiji življenja", da vzdrži človek več kakor teden dni brez hrane, samo da ima kaj pitne vode. Tam je tudi povedano o nekem samomorilcu, ki se je hotel s stradanjem uničiti. Živel je zelo dolgo, kajti pil je vodo.
In kaj potem? če živim še pet — šest dni, kakšen Pomen ima to? Naši so proč, Bulgari razkropljeni. Tožne ceste tudi ni v bližini. Vseeno — umreti. Ttesto agonije treh dni jo bom imel morda zdaj cel teden. Ni bolje, storiti temu takoj konec? Poleg Mojega soseda leži njegova puška, izvrsten angleški izdelek. Iztegniti mi je treba samo roko, potem — trenotek in vse je končano. Patroni leže tu okrog ^ar skupoma. Ni imel več prilike izstreliti jih. Naj napravim vsemu temu konec ali pa — čakam? Na kaj? Na rešitev? Nasmrt? Čakam, dokler ne pridejo Turki in mi ne slečejo kože z nog? Vendar je boljše
sam .
Ne, razsodnosti ne smem izgubiti; borim se do konca, dokler mi dovolijo to moje zadnje moči. Če 1316 najdejo, saj sem rešen. Morda celo kosti niso pri-2adete in potem ozdravim. Vidim domovino, svojo ^ter, ljubico Mašo . . .
uspešno na dolgoletne navade in običaje — ali zato mora biti naš boj proti tej reakciji tem brezobzirnejši. Dejali vam bodo oni morda: „Poglejte, že vaši očetje so delali tako in vi se jim hočete zdaj izneveriti?" Ali mi vam pravimo j „vi morate biti drugačni, kakor so bili vaši očetje, če sledite tem, potem niste nikdar samostojni, čas napreduje — in s časom morate stopati tudi vi, če vam je na tem, da ste kdaj svobodni.** Kar je bilo nekdaj dobro, ni zdaj več. Res je, da se zdi še kakor zgolj pravljica, če mislimo, da vladamo kdaj sami sebe, ko se nam je vsesala odvisnost od tujega gospodstva tako v kri in meso. Ali če pomislimo, da se bori danes vsak narod za svojo samostojnost, potem je res žalostno, če hočemo ostati prav mi Slovenci — sužnji. Hlapčujemo vendar že več od pol tisoč let. Komur ni to dovolj, temu res ne vemo, odkod ima svojo mero.
Ker pa je naš namen tako historično velik, zato smatramo tudi kot svojo dolžnost, da apeliramo na vse tiste, ki čitajo „Naš List**, da ga razširjajo kar največ morejo, nam pridobe novih naročnikov — novih pionirjev, ki hote pridobiti zanemarjeno slovensko politiko kulturi. Slavni amerikanski sociolog Lester Frank Ward pravi v nekem pismu, da ne pozna nobene višje, človeku primerneje naloge, kakor kar najbolj razširjati svoje ideje.
„Naš List** je dozdaj edini in prvi slovenski časopis, katerega namen je, delati pot k velikemu cilju, od katerega je odvisna čast in življenje našega naroda. Zgolj vsled tega poštenega namena želimo, da vidimo v vseh Slovencih, ki še niso politično ubiti, ki imajo v sebi vsaj še trohico moštva, pristaše „Našega Lista", kajti čisto razumljivo je, da se more list popolnjevati le s pararelnim množenjem števila naročnikov. Tu se ne gre, kdo vse piše v list, ali poznamo tistega ali ne — tu se gre le za principe, ki morajo zmagati, če nočemo, da izgine slovenska govorica s površja in odmeva po naših dolinah tuja pesem. Gorovja bi se stresla, penile bi se vode — in mi ostanemo malodušni?
Gospod Bog, ne povej jim vse resnice! Naj mislijo, da sem umrl na licu mesta. Kaj bo z njimi, če zvedo, da trpim tri, štiri dni?
Meša se mi; pot k mojemu sosedu me je docela izmučila. In potem še ta strašni duh! Kako črn je postal . . . kaj se zgodi ž njim jutri, pojutrnjem? In jaz ležim tu samo zato, ker nimam moči, da zlezem drugam. Odpočiti hočem in potem se splazim morda nazaj na svoje staro mesto; k sreči veje veter od moje strani in mi odnaša tako ta zoprni duh.
Brez vsake moči ležim. Solnce me žge v obraz in v roke. Ničesar nimam, da bi se pokril. Da bi prišla vsaj že noč; mislim, da je to druga.
Moje misli so postale zmedene; izgubim zavest.
I
*
* *
Spal sem dolgo, kajti ko se zopet prebudim, je bila že noč. Vse je kakor prej: rane bolijo, sosed leži še vedno tako nepremično poleg mene.
In vse me sili, da mislim nanj. Ali sem res zapustil vse drago in zvesto, sem prehodil tisoče in tisoče kilometrov, trpel lakoto in žejo, vročino solnca in zdaj te muke, samo da ubijem tega človeka? Sem li storil kaj druzega koristnega za vojsko, razen tega umora ?
„Umor? Morilec? ... In kdo? Jaz?**
Ko sem pričel misliti, iti na vojsko, mi ni odgovarjala niti mati ne Maša, če tudi sta se jokali zaradi mene. Zaslepila me je ideja, in zato nisem
Ne manj pa velja naša iskrena prošnja vsem tistim, ki so zmožni tudi s pisanjem kaj storiti za razširjenje duševnega obzorja našega ljudstva v tem smislu. Kajti če hočemo napredovati in zmagati, potem moramo podati tudi najširšemu ljudstvu priliko, da spozna, kaj naj zahteva od svojih politikov, da se tudi samo zaveda svoje politične naloge, da si je v svesti, kaj je njegova svoboda in samostojnost. Le če je ljudstvo iz popolnega svojega prepričanja za nami, potem je naš nastop v aktivnem političnem boju mogoč in uspešen. Tudi tiste, ki pasivno gledajo in nam pravijo: „Vidimo, kaj bo, potem se šele odločimo", kličemo iz njih mirnega zakotja, naj ne gledajo samo, ampak tudi delajo.
Ne vrivamo se z osebami v ospredje, mi želimo le, da prodrejo naše misli. Na svoji časti in poštenju nam je več, kakor na slavi in blišču vloge voditeljev naroda. Ce zmaga svoboda, potem že vstanejo možje, ki popeljejo svoj narod še naprej. Mi pa smo zadovoljni s priprosto raševino evangelista, ki se živi ob vodi in kruhu, pa dela za svobodo svojega ljudstva.
Čisto razumljivo je tudi, da niso glasila raznih strank na Slovenskem na naši strani. V strahu so za svojo mogočnost, in zato skušajo zakriti naš nastop s tem, da molče o nas, kar jim pride zlasti tedaj prav, če ne vedo, kaj naj nam odgovore na naša nepobitna razkritja ali nas pa hočejo osramotiti z denunciranjem. Mi vemo temu le eno: Če bi nas hvalili, potem nismo na pravi poti. Preostane jim torej razen hvale vse drugo: zavijanje naših besed, laž in kar je še podobnih sredstev, s katerimi si pomaga malenkosten vsakdanj človek.
Le v Trstu izhajajoči dnevnik „Edinost" prinaša pred tednom članek z naslovom: „Ali treba Slovencem še nove politične stranke**. Tam piše:
„To vprašanje razpravlja že v nekaterih številkah novi politični tednik „Naš List" v Kamniku. To je list, ki se (z nami vred) ne strinja ne z eno ne z drugo slo-
videl teh solza. Nisem razumel tedaj, kaj storim s tem svojim najbližjim, ali zdaj vem.
Naj mislim na vse to? Preteklosti vendar ne doživim več!
In kako čudno so pozdravljali moji znanci ta moj sklep. „E, budalo, meša se v stvari, ki mu niso nič mari!" Kako so mogli tako govoriti? Kako so si tolmačili potem pojme o junaštvu, o ljubezni do domovine in o podobnih vrlinah? V njih očeh bi moral vendar biti najbolj kreposten človek. A vzlic temu sem jim bil le — „budalo** I
In zdaj se peljem v Kišinev, dado mi telečnjak in podobne vojaške priprave. Peljal sem se v družbi večjih tisočev, med katerimi pa je bilo le malo takih, ki so šli prostovoljno, kakor jaz. Vsi drugi bi ostali doma, ko bi le smeli. Sicer pa gredo prav tako kakor mi „zavedni", marširajo po tisoče kilometrov in bojujejo se prav tako kakor mi, če ne še pogumnejši. Svojo dolžnost izpolnujejo vzlic temu, da bi zdirjali vsi naenkrat domov, da jim je dovoljeno.
Pihati je pričela ostra jutranja sapa. Premika se grmovje, ptiči odhitevajo preplašeni drugam. Zvezde so obledele. Temnomodro nebo je videti motno in prevlečeno tu in tam z lahkimi oblaki; na obzorju se prične svitati nekaj sivega. Pričenja se tretji dan mojega . . . Kako naj rečem? Življenja? Agonije?
Tretji... Koliko jih še preostane? Kvečjemu še eden. Tako sem slab, da se mi zdi, da mi ni več mogoče, splaziti se proč od tega mrliča. Kmalu sva oba eno in ne bova si več na potu drug drugemu.
venskih političnih strank na Kranj skem... Teh (namreč nezadovoljnih s temi strankami) je veliko število v vseh prej omenjenih slovenskih pokrajinah. Tudi na Kranjskem število teh ni več majhno, kar se je pokazalo že s tem, da so si ti nevtralni slovenski politiki zasnovali celo svojo glasilo, kakršno je n. pr. kamniški list. Želeli bi še več takih listov, izlasti pa bi želeli, da bi se kateri teh mogel povzdigniti do dnevnika."
K temu pripomnimo le, da je naša prva želja, povzdigniti in razširiti „Naš List". Rojak iz Štajerskega, ki ga poznamo že nekaj let kot zelo izobraženega in zmožnega človeka, nam piše, da skušajmo izdajati „Naš List“ vsaj dvakrat na teden. Tekom tega leta je to žal nemogoče. Razširjenje lista zavisi največ od volje in zanimanja občinstva. Popolnoma naravno je, da izhaja list po večkrat, če dobi dovolj novih naročnikov.
Ker pa je za Slovence prve važnosti samostojnost in je „Naš List" — kar pripozna tudi imenovani tržaški dnevnik — prvi in edini list, ki se bojuje za te principe, zato prosimo vse tiste, ki jim poteče s polletjem naročnina, da jo blagovole čim prej obnoviti, vse naše prijatelje in zaupnike pa prosimo, naj razširjajo „Naš List11 po vseh svojih močeh.
Ne gre se tu za obstoj lista — ampak za obstoj novih političnih stremljenj, za idejo slovenske samostalnosti.
Vsem tistim pa, ki razširjajo naše ideje, sodelujejo in skrbe tudi za razvoj lista in nove naročnike, tem: edino, kar vam moremo dati, je zavest, da vam bodo vaši otroci hvaležni. S tihim zadostenjem bodo gledali na vas, ki ste šli prvi v boj za slovensko svobodo.
In morda odmeva kdaj v toplem poletnem večeru pesem mlade device, ki bo pela o ljubezni svojih očetov do domovine . . .	Uredniki.
Komu škoduje slovensko-liberalna-nemška zveza.
čitali smo pred ne dolgim časom v glasilu liberalcev po nemškem šovinističnem (torej ne resnem) listu posneto vest, ki zahteva od kranjskih Nemcev, da razdro zvezo z našo liberalno stranko, češ, da je Nemcem le v oviro pri njihovem nastopu na slovenskih tleh.
Mi ne vemo, ali je bila ta vest naročena od naših Nemcev ali od naše liberalne stranke, vsekako se nam pa zdi sumljivo, da je porabila liberalna ta izbruh bolne nemške domišljije kot argument stranki, ki ji očita, da je ta zveza le v škodo Slovencem.
Imeli smo že enkrat priliko, tangirati v svojih izvajanjih tudi to slovensko - nemško zvezo, ki ima svoje ognjišče v kranjskem deželnem zboru. Ni naš namen, ponavljati stvari, ki smo jih izjavili pod svojo častjo kot edino resnične, in vse drugo, kar kroži o obstrukciji, kot navadne izmišljotine te ali one stranka. Izraziti hočem danes le nekaj premišljevanj, komu
Moram piti. Trikrat na dan pijem; zjutraj, opoldne in zvečer.
*
* * *
Solnce vzhaja. Neizmerno krvavordečo liso delijo veje v več delov. Sosed moj, kaj se je zgodilo s teboj? Ti si strašen.
Da, ta pogled je bil grozen. Turku so že izpadali lasje, njegova od narave črna polt je obledela in postala rumena; lice mu je tako splahnelo, da je počila koža za ušesom. Tam so mrgoleli črvi. V Solnih obute noge so se napele in tam, kjer so bile spredaj speti, so se napihnili skozi prazen prostor veliki mehurji. Sicer pa je bil kakor ves v enem mehurji. Kaj se zgodi danes ž njim, pri solncu?
Ležati še nadalje pri njem, je neznosno. Na vsak način moram proč. Pa tudi morem ? Dvignem pač še roko, odprem steklenico, pijem — toda kaj z mojim težkim nepremičnim telesom? Vendar hočem poskusiti, če tudi počasi, morda za pol koraka vsako uro.
S tem počasnim premikanjem mi mine jutro. Bolečine so velike, ali kaj mi je na tem? Saj si že več misliti ne morem položaja zdravega človeka. Menda sem se že navadil na te muke. Zlezem tekom jutra za dva sežnja v stran, na svoje staro mesto. Nisem pa užival dolgo svežega zraka, če sploh morem govoriti o boljšem zraku v tako kratki oddaljenosti gnjijočega telesa. Veter je vlekel iz druge strani in mi prinašal ta duh baš v nos, tako da mi je pričelo
koristi in komu škoduje ta zveza. Slednje je za nas še najvažnejše.
Dejstvo, na katerega resnici ni mogoče dvomiti, je, da ima liberalna na slovenskih tleh občutno manjšino v primorju z maso, ki voli klerikalne poslance. Naravna posledica tega je, da bi odločevala tudi v kranjskem deželnem zboru klerikalna in bi ji bilo mogoče prestriči s tem pot marsikateri liberalni nakani. Delati bi mogla potem tako, kakor klerikalna na Spodnje Avstrijskem, ki subvencionira vse svoje ljudi, nastavlja po deželnih zavodih (hranilnicah, šolah itd.) izključno svoje somišljenike, ali pa take, ki hočejo biti. To bi bil res ideal dr. Sušteršičevega narodnega praznika, v veliko nevoljo mož, ki se zbirajo hočeš nočeš okrog dr. Tavčarjeve liberalne stolice.
Ni treba, da se peča kdo še prav posebno s politiko. Treba je le, da ima vsaj toliko zmožnosti presoj e vanj a, kakor kdo izmed liberalnih, da uvidi, da bi bilo tako prav kmalu konec še tiste majhne liberalne slave, ki jo uživa ta stranka na popoln nezaslužen način pri svojih somišljenikih. Prav slabo bi se godilo gospodstvu in mogočnosti naših liberalnih prvakov, ki bi se imeli prepričati v najkrajšem času, da ima o njih zmožnosti celo klerikalna drugačne pojme, kakor oni sami.
Varovati Cezarjeve besede: „Rajši v najmanjši gorski vasi prvi, kakor v Rimu drugi" je bila prva skrb liberalne stranke. Dati komu drugemu prvo besedo, če tudi le za nekaj časa? Nikdar!
To so bile besede, ki so si jih napisali liberalni poslanci na svoj prapor, s katerim so šli iskat zaveznikov. Izbirati niso mogli ničesar, ker so jim bili na razpolago le — Nemci.
Te bi moral smatrati vsak kot zelo naivne politike, po svoji nezrelosti vsaj še nekoliko pod liberalno in klerikalno, če ne bi vedel, da so se oni prav dobro zavedali, kaj so liberalcem. Ljubo pa jim je tudi bilo, če jih pusti ena izmed slovenskih strank pri miru.
Rečeno — storjeno. Sklenili so Slovenci in Nemci zvezo. Vsak je nekaj popustil, in stvar je bila gotova.
Nemci imajo v kranjskem deželnem zboru le zbog nepravičnega volilnega reda toliko poslancev. Ali vendar ne bi ničesar opravili, da jim ne skoči ob potrebni priliki na pomoč liberalna. Da se zgodi njih volja v vsakem oziru, ki ga le hočejo: Samo strogo narodnih vprašanj z ozirom na Slovence ne rešujejo v deželnem zboru. Za te se že zunaj pomenijo.
Prav tako pa ne prodro s svojimi predlogi liberalci, ker jih je premalo, in zato naj jim pomagajo Nemci. In tako se res godi. Na dlani pa leži, da ne morejo zaradi te zveze slovenski liberalci ničesar predlagati, kar bi odgovarjalo našim narodnim težnjam, ker jim veže roke zveza z Nemci. Edino tedaj prodrejo, če se gre storiti kaj proti klerikalni. In to je res prav žalosten uspehi
Medsebojno se podpirata obe trhli stranki: slovenska liberalna in nemška. Obe se fržita s tem umetnim sredstvom na površju. S tem je tudi odgovorjeno tistim Slovencem, ki se vedno sprašujejo, odkod ima peščica Nemcev na Kranjskem toliko moči.
postajati slabo. V praznem želodcu meje nekaj krčevito stiskalo; čreva se mi preobračajo. In obdaja me ta okuženi, smrdeči zrak.
Obupanja plakam.
*
* *
Ves zbit sem ležal tu, omamljen, skoro brez zavesti. Naenkrat ... je li to samo prevara moje zmedene domišljije? Mislim, da ne. Resnično, slišim — govorico. Peketanje konjskih kopit, človeški glasovi. Skoro bi zakričal," vendar sem se vzdržal. Kaj, če so Turki? Kaj potem? Naj trpim poleg teh bolečin če nove, strašnejše, ko se ježe človeku lasje, če le čita o njih po časopisih? Slečejo mi kožo, pečejo na ognju moje noge . . . Da bi ostalo vsaj pri tem, ali oni so tako iznajdljivi. Jeli res bolje umreti v njihovih rokah, kakor pa tu? Kaj pa če so — naši? O, prokleto grmovje, zakaj si zraščeno tako gosto? Ničesar ne vidim, samo na eni strani je med vejami nekoliko prostora, kakor majhno okence, in tam vidim v dolino. Zdi se mi, da je tam tudi tisti potoček, iz katerega smo pili, preden smo šli v boj.
Da, tam je tudi tisti orjaški peščenec, ki je kakor most črez potok. Gotovo se peljejo črezenj. Glasovi obmolknujejo. Govorice ne morem razumeti; tudi moj sluh je že oslabljen. Bog v nebesih! če so pa naši . . . Zakličem jim. Slišijo me, če tudi so pri vodi. Bolje je, kakor pa priti v roke bašibozukov. Kako to, da jih ni tako dolgo? Nepotrpežljivost me
Velike važnosti in koristi je torej ta zveza — Nemcem, ki se šopirijo na naših tleh, kakor da so v rajhu pod Viljemom, ker jim omogoči s tem večino, kadar jo potrebujejo, daje jim vso njih moč in odločilno besedo v deželi — koristi pa tudi v toliko liberalcem, kolikor se tiče njih umetnega vzdrža-vanja na površju. Naši liberalni so vezane roke, da ne sme ničesar predlagati ali ukreniti proti Nemcem, proti njih oholosti in nasilnosti na slovenskih tleh. Potegniti se ne sme niti za resnico in pravico — ker ji brani to zveza. Liberalna ne more predlagati in izvršiti ekvivalenta nemški industriji na Gorenjskem, ne more ničesar ukreniti proti deželni vladi, ker je vezana na zvezo. Popolnoma onemogla je v svojem vplivu — in to le zato, da se more držati na vrhu, da ima vsaj na videz prvo besedo. Stranka pa, ki se drži z umetnimi sredstvi na površju, nima nobene pravice do svojega obstoja. In taki stranki sta: slovenska liberalna i n Nemc i.
Obe stranki pa imata še eno korist od svoje zveze: preprečili sta splošno volilno pravico za de-želnozborske volitve na Kranjskem. S tem velja še vedno pravilo, da ima nekaj posameznih oseb toliko ali celo več vpliva, kakor na stotine drugega ljudstva. In kdo so te posamezne privilegirane osebe?
Ne odlikujejo se te niti po posebnih telesnih ali duševnih lastnostih, ampak le zgolj slučaj je, da so bogati. Torej naj tudi v politiki odločuje denar?! Od denarja nekaterih nemških oseb naj je odvisna usoda slovenskega naroda ? Žalostno je, ali resnično.
In slovenski liberalci niso imeli poguma, izpre-meniti sedanji volilni red. Niso imeli niti toliko socialne časti in zavednosti, da bi glasovali proti temu zastarelemu in krivičnemu volilnemu sistemu in bi se postavili na stališče splošne in enake direktne volilne pravice.
In zakaj so zbežali tako strahopetno od te resnice? Zakaj so se uprli temu in hiteli v blaženo naročje Nemcev, ki se tudi tako boje splošnih volitev ?
Samo radi tega, ker so izprevideli, da dobi potem nekaj časa klerikalni element večino, in so se zbali boja proti tej večini, ker so že tako navajeni vživati v brezdelnosti ime narodnega prvaka. Mi smo odločno za splošne in enake volitve, ker ne zavisi volilna pravica od tega, ali ima kdo nekaj tisočakov ali ne, če tudi smo prepričani, da pridejo po prvih volitvah klerikalci z majoriteto v kranjsko deželno zbornico, liberalni po izgubi nekaterih poslancev, in Nemci le v prav neznatnem razmerju 47: 3."
Res je, da bi odločevalo eno volilno dobo, morda tudi dve, dr. Šušteršičevo omizje, ali prav zato je mogoče pokazati ljudstvu tem jasneje, kako neizmerna dobičkarija in pustolovstvo tvori tega gospoda in tiste može okrog njega, ki mu slede v svoji zaslepljenosti. Ljudstvu je treba pokazati, da mora biti pred vsem samostojno in da ne spada cerkev v politiko. Sam Kristus govori o tem čisto jasno: „Moje kraljestvo ni od tega sveta." Ljudstvo pa se prepira za prazen nič in nima časa misliti na svojo svobodo.
muči; celo smradu mrliča več ne čutim, če tudi postaja ta vedno neznosnejši.
Nenadoma pa se pokažejo na produ pri potoku kazaki. Višnjeve uniforme, rdeče porte na hlačah, sulice. Vseh je okrog petdeset. Spredaj na krasnem konju črnobradat častnik. Komaj je stotnija na drugi strani potoka, se obrne v sedlu nazaj s celim gornjim telesom in veli jim:
„V trabu, ma-arš!“
„Počakajte, stojte, za božjo voljo! Pomagajte mi, pomagajte, bratje!" kličem, ali peketanje konj, rožljanje pušk in glasna govorica kazakov je močnejše, kakor moje grgranje — in oni me ne slišijo.
O prokleto! Izmučen padem z obrazom na zemljo in plakam. Prevrnil sem steklenico in izlivala se je voda iz nje, voda, moje življenje, moja rešitev, odlašanje moje smrti. V steklenici je komaj še za prst visoko vode, ko vidim, kaj se je zgodilo, vsa druga voda pa se je vsesala v izsušeno prst. Se sploh morem tega spominjati, kar me je obšlo po tem dogodku? Nepremično sem ležal z napol zaprtimi očmi. Smer vetra se je izpreminjala neprenehoma, zdaj sem dihal sveži zrak, zdaj tisti okuženi vonj-Moj sosed se je tekom tega dneva silno izpremenil-Ko odprem oči, da ga pogledam, me je spreletela prava groza. Ni imel več obraza. Padlo mu je meso s kosti. To strašno smehljanje lobanje mi je bilo tako zoprno, tako grozno, kakor še nikdar poprej, če tudi sem imel vedno opravila z mrtveci in sem
Priloga „Našemu Listu64 št. 26 z dne 1. julija 1905.
Tako škoduje zveza Nemcev z liberalci le ljudstvu, naši samostalnosti, koristi pa Nemcem in liberalcem, ker jih drži na površju. Pridružujemo se tudi mi tistim, ki se ne strinjajo s to zvezo, ki jo obsojajo kot navadno narodno izdajalstvo.
Ali s tem naj nas ne primerja kdo s klerikalci in nas postavlja s temi ljudmi v eno vrsto. Kajti tudi klerikalci so le zaradi tega za splošno enako volilno pravico, da pridejo na površje. Nemci in liberalci se drže na površju, klerikalci bi pa radi prišli. V tem smislu seveda škoduje zveza tudi klerikalizmu.
Mislimo, da smo povedali z vsern tem dovolj jasno, komu koristi zveza in komu ne.
Državni zbor.
338.— 342. seja.
V proračunski debati se oglasi prvi k besedi vojni minister, ki odgovarja na grof Sternbergove napade prejšnje seje. Ko mu odgovarja Sternberg, odvzame mu zopet zbornični predsednik besedo, kajti grof imenuje avstrijsko vojno upravo — „zločinsko bando", „navadne lopove" in „brezčastno sodrgo".
Glavna govornika v proračunski debati sta Hrvata Borčič in Biankini, ki se spominjata v dolgih stavkih zlasti Dalmacije. Biankini se pritožuje kakor vedno tako tudi zdaj le o Hieronimovi družbi,
0	slovanski liturgiji, o prepovedi avdijence hrvatskih odposlancev pred cesarjem itd. Zaključuje: „Krona! Ministri! Ljudski zastopniki! Ne prezrite hrvatske zvezde! “
Med tem je pa že toliko poslancev odšlo, da jih je bilo premalo prisotnih, da bi glasovali za Scho-nererj e v nujni predlog, ki zahteva ločitev Avstrije od Ogrske. V prihodnji seji je za nujnost le 35 glasov, proti 85.
Poslanec Daszynski predlaga nujen predlog v svrho zaščite ruskih begunov na naših tleh. Predlog se glasi: Vlada se pozivlje, da ravna po človeški s političnimi beguni, ki iščejo varstva tostran avstrijske meje pred zasledovanjem absolutne ruske vlade in da ne krši v vseh državah spoštovane azilske pravice. S tem predlogom se strinja vsa zbornica razen Vsenemcev in kršč. socialistov. Nujnost je torej z veliko večino sprejeta.
K drugemu branju proračuna se oglasi k besedi češki radikalec Klofač, ki neizprosno pobija vlado, ker ne da Cehom političnih pravic. V češkem deželnem zboru ima nekaj plemenitašev 70 mandatov, več miljonov delavcev le 18. — Soc. dem. H a n n i c h zahteva, da ne skrbi vlada samo za duhovnike, ampak naj stori tudi kaj za delavce. Če vpelje zavarovanje v slučaju starosti, jo velja to prvo leto le 2 milj ona, še le tekom desetih let 18 miljonov, in vendar, kaj
01	bilo s tem storjenega za stare delavce.
Ves proračun znaša 1700 miljonov kron. (Lani je bilo izdatkov 1788 miljonov,. prejemkov 1792 mil. Prebitek 4 miljonov porabi vlada za telefone.)
Proračunska debata je drugače tako revna na zanimanju, da je bilo n. pr. koncem seje le še 70 po-
ze prepariral svoj čas nebroj lobanj. Ta skelet v uniformi me je pretresal.
„To je vojska", si mislim, „to je njena podoba."
Solnce pa pripeka kakor prej. Moje roke in obraz so že izsušene; kar je bilo še vode, sem vso izpil. Žeja je bila tako velikanska, da sem spil vso vodo v enem požirku. Ah, zakaj nisem zaklical ka-zakom, ko so bili že tako blizu mene? Tudi če bi bili Turki, vendar bi bilo bolje. Mučili bi me, eno Uro, dve — tu pa ne vem, kako dolgo še pojde tako. ^foja mati, moja draga! Izpuliš si svoje sive lase, z Slavo zbijaš ob zid, preklinjaš dan, ko sem se rodil, Preklinjaš ves svet, ki si je izmislil vojsko!
Toda ti in Maša najbrže ne zvesta ničesar o Uiojih mukah. Zdravstvuj mati, zdravstvuj nevesta, Uioja ljuba! Ah, kako težko, kako grenko! Nekaj Uh stiska srce.
Zopet ta beli psiček. Dvornik ni imel usmil-luuja ž njim; udaril je ž njim dvakrat ob zid in Potem vrže živalico na smeti, na gnoj. Pes pa je še živel v velikih mukah cel dan. Jaz pa sem še bolj Uesrečen kot ta žival, kajti mučim se tu že tretji ban. Jutri je — četrti, potem pride peti, šesti . . . ^jo si smrt? Pridi, o pridi! Vzemi me s seboj!
Toda smrti ni in me ne reši. In tu ležim v tej Ueznosni vročini, brez kaplje vode, da ohladim vneto frl0! In mrlič razpade med tem docela. Mirijade črvov lezejo iz njega. Kako gomeze! Ko ga snedo lu ostanejo od njega samo kosti in uniforma, tedaj pride — vrsta na me. Tudi jaz sem tak.
slancev prisotnih (za sklepčnost jih mora biti vsaj 100 prisotnih).
Za tem se prične debata o trgovski pogodbi z Nemčijo.
Izmed Slovencev se ni oglasil seve nihče k besedi, ker niso hoteli pokazati, da znajo še kaj dru-zega razen kranjskega klerikalno - liberalnega preganjanja. Kadar ne čutijo domačih tal pod seboj,* pa si ne upajo ziniti niti besede.
Morda pa se vendar kdo oglasi vsaj zaradi slovenskega vseučilišča pri — tretjem branju proračunskega provizorija. Potrpljenje je sicer . . ., ali gorje mu . . .
Kriza na Ogrskem.
Krona ne sprejme demisije.
Posledica žalostnega konca kroninega poskusa, vladati Ogrsko s svojimi uradniki in vojaki in ne z ljudsko voljo, je bila, da je sklenilo celo ministrstvo demisionirati. Sam Fejervary je ponesel kroni, ki se nahaja zdaj na Zgornje Štajerskem v Brucku, demisijo, a vladar je ni sprejel. Fejervary je bil povabljen na obed k cesarju in ostane še naprej ministrski predsednik v deželi, ki ga noče poslušati. In ima tudi prav.
Razne vesti.
Po Budimpešti krožijo razne vesti, ki zatrjujejo, da namerava sklicati krona posebno konferenco, ki naj razpravlja in tudi sklene, kako rešiti krizo. (To je edino pravilno. Se pripozna tudi kdaj Jugoslovanom?!) Na konferenco naj bodo povabljeni prvaki koalicije, kot zastopniki raznih strank. Med njimi seve tudi Košut, Banffy, Andrassy in grof Tisza.
Zopet eden.
Pred nedolgim je prestopil od vladne stranke k revolucionarjem Apponyi. Sledil mu je te dni še Szentivanyi, bivši podpredsednik (!) vladne liberalne stranke. In tako še trije drugi.
Nova zmaga.
V okrožju Tecso, kjer je bil izvoljen do zdaj še vedno liberalni kandidat, je prodrl pri nadomestni volitvi kandidat neodvisne stranke.
Resolucije proti vladi.
Vsa mesta in komitati sprejemajo resolucije, ki jih stavlja neodvisna stranka. Naperjene so proti vladni nameri, ki naj baje namerava, sklicati rezerviste in pobirati davek tudi brez zborničnega dovoljenja. Ta strah pa je gotovo prazen in to vznemirjenje brezpomembno, kajti prilivati v žerjavico olje — tega menda tudi politika Habsburžanov noče.
*
Ogrski šovinizem.
Na celem Ogrskem ni niti polovico prebivalstva Madjarov. Madjari so še vedno minoriteta v deželi, vziie svojemu nasilju. Da pa imajo toliko vspehov, to izvira iz njih narodno - političnega aktivnega elementa. Imajo pač več Košutov — ih Slovaki no-
Mine dan, mine noč. Vedno isto okrog mene. Dela se jutro. Vedno isto. Mine še en dan . . .
Premikajo se veje in šušte, kakor da govore med seboj: „Zdaj umreš, umreš, umreš!" šepetajo. „Ne vidiš več, ne vidiš, ne vidiš!" odgovarjajo z druge strani.
„Tu se pa res ničesar ne vidi!" slišim poleg sebe močan glas.	—
Zganem se in naenkrat se zavem. Skozi grmovje gleda na me dvoje modrih oči našega četovodnika Sokoljeva.
„Lopate!“ zakliče. „Tu ležita še dva, eden naših in eden Turkov."	•
„Cernu lopate, saj sem živ, ni me treba zakopati !“ hočem zaklicati, ali iz mojih osušenih ustnic se izvije samo tiho stokanje.
„Gaspadin! Zdi se mi, da eden še živi. Bog v
nebesih! Ivanov! Otroci, naš gospod! Pokličite takoj
zdravnika!"	*
* *
Pol minute kasneje mi vlivajo vodo, žganje in še nekaj druzega v usta.
Lahno se ziblje nosilnica. To enakomerno zibanje me uspava. Zopet se prebudim in zopet zaspim. Zavezane rane ne bolijo več; neizrazovito vesel čut me prešinja po celem telesu . . .
„Stojte! Položite na tla! Saniteta, menjajte marš! Primite nosilnico! Dvignite!" —
Peter Ivanovič, naš lazaretni oficir, ki je poveljeval, je slok, suh in zelo dober človek. Štirje možje
benega. Morda pa se vendar posreči, prodreti zid madjarske oholosti?____________
Italija.
(Stoletnica Mazzinijeva.) Te dni so obhajali po celi Italiji stoletnico Mazzinijevega rojstva. Giuseppe Mazzini, rojen 1805 v Genui, umrl 1872 v Pizi, je bil eden najbolj gorečih agitatorjev za ustanovitev laške republike. V rimskem „Collegio Romano" so imeli slavnostno sejo, ki ji je prisostoval sam kralj, Mazzinijeva soha na kapitolu je bila okrašena z zelenjem. V zbornici seje spominjal ministrski predsednik velikega italijanskega patriota. Na njegov poziv so se dvignili poslanci kot znamenje posebnega spoštovanja s sedežev in na to so zaključili sejo ob občnem viharnem pritrjevanju.
(Vojni izdatki.) Kakor smo že poročali, je izdelala italijanska vlada nov proračun za bodočo pomnožite v mornarice in novo oboroženje vojaštva. Zbornica je sprejela zdaj ta predlog v tajnem glasovanju s 174 proti 57 glasovi.
Francija in Nemčija.
(Zaradi Maroke.) Med obema državama je nastala velika napetost zaradi Maroke, tako so že vsi francoski listi pisali o strahu pred vojno. No, Nemčija si želi zdaj prav tako malo resnega konflikta kakor Francija, ker mora baje paziti na Avstrijo
Nemčija.
(Odbita pritožba.) Oldenburški grof Wels-burg misli, da ima pravico na oldenburški prestol. Ker nima na razpolago vojaštva, je skušal priti do svojih- pravic potom civilnega sodišča. To pa je zavrnilo njegovo pritožbo in grof mora plačati vse stroške.
(Simplicissimus in vlada.) Na Nemškem imajo velik satiričen list „Simplicissimus", ki se ga boji vlada kakor hudič križa. Preganja ga, kakor more, ker ožigosa vlado v vsaki številki na prav nedosežen način. Največji ženiji so polni hvale temu listu (Tolstoj, Zola, Rodin, Klinger, Bjornson, Ibsen itd.) in to boli nemško vlado še bolj. Če le more, pa je „Simpliciss." (ki ima zdaj 90.000 naročnikov) na zatožni klopi. Obtožen je bil zdaj nemški pesnik Ljudevit Thoma (roj. 1867), ker je priobčil v imenovanem listu pesem, ki je razžalila baje nekega luteranskega pastorja. Dasi sta izrekla dva sodnijska izvedenca, da ni prekoračila pesem satirične meje, je bil obsojen Thoma v šesttedensko ječo.
(Se ena tožba.) Nemško pravdništvo je posadilo na zatožno klop poslanca Kirn er ta, ker je dejal, da so nemški vojaki 1. 1903 na Kitajskem ropali in onečaščali žene. Za tisto nemško kulturo, ki jo imajo naši lačni Nemci vedno v ustih, je značilen nastop dokaza resnice te trditve. Obtoženec je pripeljal priče, ki so pod prisego potrdile, povedale, da so razbijali nemški vojaki navlašč kitajska svetišča; kamor so prišli, so pokradli najprej živino in surovo maslo, višji vojaški zdravnik je oplenil zakladnico, in na nekem dvorišču je videl, kako so oskrunjevali vojaki onesveščeno
me nosijo na ramah, vendar je on tako velik, da vidim njegove oči, nos in celo bradoj če se le ozrem po njem.
„Peter Ivanovič!" šepetam.
„Kaj je, moj dragi?"
Peter Ivanovič se nasloni preko mene.
„Peter Ivanovič, kaj Vam je povedal zdravnik, umrem li kmalu?"
„Kaj mislite vendar, Ivanov ? Vi ne umrete. Vse Vaše kosti so cele. Taka sreča! Niti kosti niti arterije niso prizadete. Kako ste pač zdržali tri in pol dneva? Kaj ste jedli?" x „Ničesar."
„In pili?"
„Vzel sem Turku steklenico. Peter Ivanovič, ne morem več govoriti. Kasneje."
„Bog z Vami, moj dragi. Spite!"
Zopet spanje, onesveščenost . . .
Prebudim se v divizijskem lazaretu. Zdravniki se sklanjajo nad menoj, usmiljenke in poleg njih vidim še obraz znanega petrograjskega profesorja, ki se sklanja nad mojimi nogami. Njegove roke so krvave. Ne ogleduje me dolgo, potem 'pa se obrne k meni:
„Vi imate srečo, mladi mož! Vi živite! Vzeti smo Vam morali eno nogo, toda to so — neumnosti. Morete govoriti?"
Mogel sem govoriti, in povedal sem jim, kar je tu napisanega.
deklico . . . Oficirji so pokradli celo dve javni bronasti uri.
V Pekingu so napravili za vojake posebno javno hišo, ki so jo oddali nekemu gostilničarju v najem, a ga potem nabili in mu vzeli vso pijačo itd. Javnost je bila izključena od obravnave. Vzlic temu pa, da se je obtožencu dokaz resnice tako sijajno posrečil, je bil obsojen v trimesečno ječo zaradi „Herabsetzung der preuBischen Armee“ . . .
Francija.
(Zarota proti republiki.) Poročajo, da namerava vlada vse v znano „zaroto11 zapletene sanjače pomilostiti.
Amerika in Evropa.
Predsednik Združenih držav je poslal v Evropo vse polno uradnikov, ki potujejo kot privatne osebe. Njih naloga je, proučavati naše trgovske razmere. Na podlagi teh študij naj skušajo dvigniti amerikansko trgovino — seveda na škodo našim izdelkom.
Dogodki na Ruskem.
Poboji v Lodzu.
Lodz je največje industrialno mesto zapadne poljske Rusije. Nemiri v tem mestu so neprestani, zato tudi tam toliko carskega vojaštva. Zadnjo nedeljo so se vračali delavci z izleta domov. Prišedši v mesto, so se spopadli s patruljo, ki je streljala. Troje krščanskih in dva židovska delavca sta bila ubita pri tem. Za pogrebom te petorice je šlo okrog 70.000 delavcev, ki so jih napadli vojaki, obležalo je nad 40 mrtvecev. Drugega dne dopoldne so imeli procesijo, za katero je stopalo delavstvo mirno. S seboj so imeli rdeče zastave. Popoldne pa se je razvila resnična bitka med delavci in vojaki. Prvi so delali barikade po cestah in pletli preko ulic mreže iz telegrafskih žic. Vse tovarne so zaprte. Delavci se branijo obupno proti infanteriji, dragoncem in kaza-kom. Mrtvim vojakom pobirajo orožje in je rabijo sami. Oficielno je znano število mrtvih in sicer kri-stijanov 218, Židov 343; ranjenih nad 700.
Število bojujočih se.
60.000 delavcev se bori proti šestim polkom. Nad Lodzom je proglašeno s posebnim carskim razglasom obsedno stanje. Miru je v krajšem času težko pričakovati, vzlic temu da je komandiranih tja več novih polkov.
V Varšavi.
Vesti o pobojih v Lodzu so vznemirile tudi Varšavske kroge, vendar se je posrečilo vladi, zatreti splošni vstanek. Veliko vznemirjenost je povzročila bomba, ki so jo vrgli štrajkujoči v dvorišče vojašnice. Storilci so ubežali. Bomba je ubila troje vojakov, težko ranjenih je 51.
Štrajk v Odesi.
Na južni obali Rusije ležeče trgovsko mesto Odesa je že nekaj let torišče nemirnih elementov. V sredo so se zbrali delavci — 2000 po številu — v predmestju Peresip in sklepali, ali naj vprizore splošen štrajk ali ne. Po bulvaru so primarširalj vojaki z nasajenimi bodali. Delavci so sprejeli vojaštvo s kamenji. Stotnije so odgovarjale s“puškami. Drugega dne so popustili delavci delo in se sprehajajo v velikih gručah po mestu. Vse prodajalne so zaprte. Delavci motijo promet inizpregavajo konje konjki, belgijski tramvajski družbi. Vojaki, ki ob dajejo mesto od vseh strani v takozvanih „lagerih11, so vsak hip pripravljeni.
Štrajk izobražencev ?
„Ruskoje slovo11 zatrjuje iz Petrograda, da razširja poseben komite, obstoječ iz zdravnikov, in-ženerjev, advokatov, profesorjev itd. oklic, s katerim pozivlje vse stanovske tovariše k splošnemu štrajku, če se ne podviza vlada in ne reši v najkrajšem času ustavnega vprašanja. S tem hočejo prisiliti birokracijo k nujnemu delu.
Ekonomsko društvo in oficirji.
Ekonomskemu društvu, ki mu predseduje znani grof Heyden, ki ga je sprejel pretečeni teden car z deputacijo zemstev, so oficirji petrograjske garnizije svečano obljubili, da ne ukažejo več, streljati na demonstrante. Ekonomsko društvo pozivlje tudi oficirski kor moskavske garnizije, da sledi vzgledu svojih tovarišev. To vest so raznesli revolucionarji tudi med priprostim vojaštvom, ki so mu razdelili cele sklade proklamacij in pozivov.
Vlada proti oficirjem.
V K ovnu so aretirali pet oficirjev, ker so na sumu, da niso nastopili dovolj energično proti revolucionarjem.
Mir v Kavkazu?
Na videz je vse mirno v Kavkazu, vsaj perzijski Mohamedanci ne morejo več črez mejo, ker je ondi postiranih mnogo vojakov, razun tega je pa mejna reka Aras nenavadno visoko narastla. Moha-medani v notranji deželi pa še vedno ne mirujejo.
Štajersko.
Ptujski Iškarjot o domžalskih dogodkih.
Iz ptujske okolice.
V dno duše mora biti sram vsakega poštenega Slovenca, kdor podpira strupenega ptujskega „Štajerca11, ki ga ne imenujejo zastonj „giftna krota11. Da bodo Slovenci, ki so toliko srečni, da ne poznajo te časnikarske spake, vedeli, kaj je na tej v izdajalskem duhu in v razmrcvarjeni slovenščini pisani cunji namazanega o domžalskih dogodkih, podajamo jim v sledečem doslovno tisti zveriženi članek, poln pogretih nemških laži in lumparij:
Domžale — pravica naj velja.
Dne 1. junija praznovalo je pevsko društvo „Andrej Hofer11 v Domžalah slavnost razvitja društvene zastave. Pri tej priliki pokazali so se prvaki v pravi luči. Fej!
O dogodkih v Domžalah nismo hoteli poročati, mislili smo, da bo vse na skoraj utihnilo in da je cela stvar bila samo omejene posebnosti. Nismo hoteli ne tako in ne tako poročati, stvar pa se je razširila po vseh časnikih in zato mislimo tudi mi, da nam je dovoljeno priobčiti nekaj vrstic, in sicer resničnih, o Domžalah.
„Kri je tekla vsled nemškega izzivanja11 je moto vseh prvaških listov, ki na dolgo in široko tarnajo, — da je c. kr. orožništvo postavno postopalo. Kdo pa je kriv, da je kri tekla, bo vsak bralec kmalu sprevidel. Objektivno hočemo na kratko cel dogodek omeniti, hočemo se ravnati po uradnem listu. Pervaki sicer kričijo „uradni list resnično ne pripoveduje dogodka." Na eni strani vedno trdijo, kako podvrženi so vladi in cesarski hiši, na drugi strani pa proti vladi delajo s tem, da ne verjamejo, kaj jim ta in njeni uslužbenci, posebno če niso iste narodnosti, po njihovi volji ne storijo; cesarski hiši pa so sovražni, ker vedno velikega, močnega (?) strica želijo, da bi jih ta pod svoje — krvavo, sužno krilo vzel. Naj vas ima pervaki in naj vam spoznanje pride — omiko imamo od Nemcev in njim moramo biti hvaležni. Domžalsko občinstvo pa ima še nekaj druzega od Nemcev — ima poboljšanje gmotnega stanja. Prej siromaki — zdaj imajo vendar zaslužek in ta mora dober biti, kajti prevzetnost pustila jih je pozabiti hvaležnost.
Poglejmo si pa dogodek, kako se je resnično dogodil: Pevsko društvo „Andrej Hofer11 nemških Tirolcev v Domžalah praznovalo je razvitje zastave. Javno niso slavnosti priredili, ampak na privatnem vrtu, da ja ne bi vznemirili znanih prvaških sršenov. Pa glej! Vsa množica domžalska začela je demonstrirati, prišli so z godbo pred vrt, kjer je bila veselica, ter začeli kamenje metati med zbrane nemške goste. 3 mali otroki so poškodovani in misliti moramo, kak strah so imele gospe za svoje otroke in za se pred takšno divjo druhaljo. Vso prizadevanje orožnikov ni prej pomagalo, da bi ljudstvo mirovalo, predno niso trikrat ustrelili. Eden kričačev in hujskačev bil je zasluženo zadet z bajonetom v stegno. Kako divjo in surovo je postopala prvaška druhal je razvidno iz tega, da se je morala vojaška godba umakniti pred kamenjem in morali priti orožniki iz Ljubljano domžalskim na pomoč. Kdo je tukaj kriv? Domžalskih Slovencev niti ne moremo toliko kriviti, krivi so hujskači, agitatorji iz Kamnika in Ljubljane. „Inteligentni" listi so ljudstvo že dolgo pred slovnostjo ščuvali, naj surovo postopajo proti — dobrotnikom. „Slovenski Narod11 ki hoče Slovencem omiko, je v prvi vrsti ščuval na tak način, da smemo reči, „Narod je list za „pretepače11 ne pa za inteligenco. Ce inteligenca tako zgleda, kakor njih list, dovolj žalostno. To postopanje hujskačev razsrdilo je celo škofa Jegliča, ko je prišel birmat v Domžale. Milostivemu škofu je bila pravica več nego prvaštvo, sprevidel je, da tako početje ni Jfilo pravilno. Ko je bil v Domžalah naznanjen škofov hrihodjje nameraval ga tovarnar Ladstatter s slavnostno oblečeno mladino sprejeti, a je to moral opustiti, ker so slovenski, naščuvani otroci grozili, da bodo napadli in pretepli otroke nemških prebivalcev. Nemški šolarji so pričakali škofa v šoli, kjer ga je sprejel tovarnar Ladstatter in mu pojasnil vzroke, zakaj ni lilo slovesnega sprejema, kakor druga leta. V pridigi, d jo je imel potem milostivi škof v Mengšu pri Domžalah, je na odločen način izrazil svojo nevoljo nad izgredi slovenskega prebivalstva. Vernike je opominjal, da se imajo strogo katoliškim Tirolcem za-ivaliti za vse kar imajo. Slava milostivemu škofu, slava pravicoljubu! Ni se zmenil, ali bo njegova pridiga prvakom všeč ali ne, pravica mu je bila vodilo, mir je pridigoval, Kristusov mir.
Prvaki trdijo, Nemci so izzivali. Mi mislimo, da to nikako izzivanje ni, če se vrši^kaka slavnost v domačem vrtu, ne pa v javnosti. Ce je to izzivanje . e tudi zborovanje Slovencev v Gradcu izzivanje. To eno pa rečemo, kaj je večje izzivanje, če pridejo Cehi od daleč hujskat, ali če prebivalci med seboj
slovesnost na tihem objajo! Cehi so v Celju izzivali, hoteli so na Dunaju, „murski sokol" hotel je v Ormožu.
Namesto da bi Nemce podpirali pri slavnosti ali jih najmanj ne bi motili, delajo take škandale! Sramota. Daleč črez meje naše domovine dospel je glas o tem „junaštvu" v Domžalah, od vseh krajev doni kot odmev „fej vas bodi nehvaležneši, fej vas bodi suroveži." Da fej vas bodi nehvaležneši. Prav reče milostivi škof Jeglič, da ima Domžale vse kar ima zahvaliti Tirolcem. Ko ne bi prišli Tirolci, prebivalstvo v Domžalah bilo bi siromašno kot nekdaj. Od Nemcev ima vsak grižlej kruha. Nehvaležnost pa je že od nekdaj prva čednost prvakov. Ni se čuditi, če mislijo po tacih dogodkih nemški tovarnarji si iz domačije nemške delavce pripeljati. To je zbodlo „Naroda" boji so, da se kaj tacega nebi zgodilo. Saj se lahko zgodi, da vsi, kateri bodo brez zaslužka, pridejo trkat na „Narodova" vrata kričeč: „Ti si nas ščuval in hujskal, ti si nam vzel dober zaslužek, zdržuj nas zdaj.11 Tega se boječ, hujska prebivalstvo, naj z pestjo prežene Tirolce, če jim hočejo delo odvzeti. Res lepo! „Lepa inteliganca." Nemce delavci naj na vsak način nadlegujejo, naj jim celo po življenju strežejo — zato pa jim naj dobro plačajo. Neverjetno!
„Slovenski Narod" in pristaši smrdijo tudi zelo kot ovaduhi. Te podedovane čednosti pervaki se ne morejo znebiti. „Stara navada, železna srajca." Prusoska slavnost je to baje bilo, pozabijo pa, da noben narod ni pokazal v taki meri ljubezen do domovine in cesarja, nego ravno Tirolci. Uradnikom predbaciva da so se udeležili pruske slavnosti. Res smešno ali bolj rečeno „grozno neumno." Nemški uradnik skoraj več ne bi smel nemški govoriti. Prusko misli, če nemški govori" je pametno mišljenje inteligentnih prvakov, Predno so gospodovali pervaki, ni bilo slišati kaj tacega. Od kar pa ti zapeljivci naroda kričijo „Svoji k svojim" godijo se take žalostne razmere, in ni se čuditi, če se med prostim ljudstvom prigodi toliko umorov. Prvaki jih ščuvajo in pridigujejo jim: „Udari ga, ubij ga."
Marsikomu se bo zdelo nemogoče, da izhaja kje na Slovenskem list, ki piše v slovenščini o Slovencih take nesramne laži. A žalostna resnica je, da je zapeljanih precejšnje število spodnještajerskih kmetov, ki zajemajo nauke iz tega izdajalskega lista. Koliko truda bo še stalo, preden pritirajo spodnještajerski Slovenci tega Judeža Iškarjota do vrvi, na katero naj se obesi!	P.
Iz Šoštanja. (Izv. dopis.) Par naših zagrizenih renegatov, ki so nesramno izdali svoj narod in se ne sramujejo prištevati se Nemcem vkljub pristno slovenskih imen, ki jih nosijo, trgajo in rujejo na naši slovenski občini, kakor volkovi na durih, za katerimi je skrita izvrstna pečenka. Teh par laži-nemcev in ljudij brez sramu, značaja in poštenja, ki imajo že vso možno „zgodovino" v knjigi svojega življenja, piše v celjsko prusko glasilo take lumparije, da jih sami sebi ne verjamejo.
Pred vsem se ta svojat drzne imenovati Šoštanj občino, ki pripada Nemcem. Dandanašnji mora biti že zelo naiven oni, ki ne ve, da hočejo Nemci, da jim „pripadejo" vse občine tega sveta, nemške ali nenemške. V resnici pa je Šoštanj občina, v kateri ni niti enega pol pravega domačega Nemca, marveč občina je vseskozi slovenska, ker je sestavljena iz samega slovenskega prebivalstva. Ako se nekaj zaničevanja in pomilovanja vrednih slovenskih izdajic, ki so šli Nemcem lizat pete radi borega kruhka, prišteva Nemcem, zaradi tega ni Šoštanj nemšk in ne pripada ta občina Nemcem. To je faktum, katerega ovreči hočejo le obskurni individui, ki zdaj prisegajo na vsenemško zastavo, ker jim tako — kaže! To je živa resnica in le to, — vse čvekanje po „Vahtarici" o „nezaslišanih nasilstvih" pri volitvah ne obrne solnca v svojem naravnem teku. Nasilstva rabijo le naši Judeži, kateri po nalogu svojih pruskih priganjačev okoli „Vahtarice" po vsej sili hočejo spraviti naš trg v — sajasti predpasnik Germanij e! Pa tega veselja vam ne naredimo, če se na glavo postavite na vrh Woschnaggove tovarne za usnje!
Dne 15. t. m. so bile občinske volitve, pri katerih so v drugič zmagali naši ljudje, vkljub sleparskemu delovanju Judežev. A tudi zdaj ne da tem klatežem „nemška" vest miru. Hoteli bi tudi zdaj razveljaviti volitve in že* v naprej kličejo „Dureh Kampf zum Sieg" („Po boju zmaga" — pa kakšna!). Neko politično revše se je v „Vahtarici" spravilo celo na našega okr. sodnika ter mu grozi z vsemi možnimi rečmi. Že verujemo, da vam ugajajo le taki uradniki, ki hajlajo v pruski rog. To vam je bil, kajne, vse drug mož pokojni Zhuber „von Okrog" žalostnega spomina! Ta človek v sodnikovi halji vam je šel na roko povsodi in niti ni znal razločevati uradniške dolžnosti od vsenemške politične strasti, ko je šlo za to, da varuje pred postavo razne izdajice somišljenike! Takih sodnikov si seveda še
I
i
!
: 1
i 1 1 ' 5
S
1
t
V
t
t
t:
ti
>
U
j(
ti
Ji
želite, kakor je bil tisti dolgi gospod, noben pošten sodnik pa si ne želi njegove — „slavne" karijere!
Sploh naj si zapomnijo neolikani nosilci nemške kulture v Šoštanju, da s takimi surovostmi, kakoršne so vajeni prodajati po „Vahtarici14, ne bodo opravili ničesar pri nas zavednih občanih, marveč stopali jim bomo še huje na prste, pa naj potem „heulajo4*, kolikor hočejo!
Proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča v tjubljani uprizore nemške stranke posebno akcijo, ki jo bo vodil zloglasni celjski poslanec Pommer.
Podedovani nemški greh. Nemci imajo svoj podedovani greh „Erbfehler*, ki jim jemlje up za stalno gospodstvo mej drugimi narodi. Ta njih greh je nemška narodna mlačnost, zaspanost nemškega Mihlna, iz katere se nikdar zbuditi ne more, ker mu je prirojena. To so Nemci priznali sami in na slavnosti nemškega Schulvereina v Linču, kjer se je izkazalo, da je darežljivost za nemško šolsko društvo v zadnjem letu padla za celih 23.000 K. Mi si torej to zaspanost nemškega Mihlna izkoristimo, pa čuvajmo toliko bolj na svojem braniku!
Slomškov rojstni dom je vendar prešel v slovenske roke! Kupil ga je odvetnik dr. Karlovšek v Celju.
Zopet slovenska zmaga. V Cigovcah, okraj slovenjebistriški, so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci. Judeži so vložili protest, pa so bili odbiti, živeli zavedni Slovenci!
Vremenske nezgode. Dne 17., 18. in 19. — tako Poroča „Domovina" — je bilo' po Spod. Štajerskem hudih vremenskih nezgod. Toča, treski in hudi nalivi so napravili obilo nesreč. Po Pragerskem je toča pobila velik del setve. Pred Sv. Jur jem je strela ubila heklico, ki je bežala pred nevihto.
Koroško.
Naša in nemška šolska družba. Dejstvo, da So pivovarne v Žalcu, Laškem in Auerjeva v Ljubljani sklenile žrtovati od svojega čistega dobička ; deset odstotkov družbi sv. Cirila in Metoda, neznansko peče naše nasprotnike, ki so že prelomili palico nad dašim narodnim življenjem. Znana prijateljica naših kmetov oziroma „čebelarjev", nemška „Bauernzeitung“, Prinaša pikro notico o stvari. Mej drugim pravi, da d. pr. češke pivovarne že dolgo dajejo svoj prispevek °d čistega dobička za Šolsko Matico in to vkljub ^6tou, da pijejo tudi Nemci pivo iz teh pivovarn. In *udi iz imenovanih slovenskih pivovarn da steče mnogo Piva po nemškem grlu. Za nemške pivovarne da je opomin, naj tudi one prispevajo od svojega dobička 2d „Schulverein". Da se jih do tega prisili, naj Nemci Pijejo pivo samo od onih pivovarn, ki darujejo za USchulverein". To, kar govori „B. Ztg.“, je očitno hujskanje in sovražno nagovarjanje na bojkot proti slovenskim in češkim pivovarnam. Na to zlobo „Bauern-zeitunge“ pa glasno odgovorimo tole: povej, pruski hinavec, koliko pa gre za nemški „Schul-x'0rein“ in druge nemške politične naprave °h onega denarja, ki ga Slovani znosimo v Pemške trgovine in raznovrstne tovarne? ^li o teh naših neprostovoljnih prispevkih '^a pangermanski napredek nič nočeš vedeti? Po tvoje bi morali tudi mi izjaviti: mi Slovani hočemo dati ^služiti le onim trgovinam in tovarnam, ki se iz-^ažejo, da darujejo vsako leto primerno svoto od Sv°jega dobička za naše politične namene. Bojkot Za bojkot!
Zlobnost južne železnice. „Mir“ poroča, da na Progi južne železnice od Celovca do Maribora spre-v°dniki nočejo govoriti slovenski, čeravno se po tej Progi vozijo večinoma Slovenci. Ako hoče Slovenec Pojasnila o kaki stvari, o kateri čenčajo razne nemške tabliee, mu uslužbenec enostavno odgovori, da ne zna fh>Venski. Ako pa se Slovenec v čem pregreši, pa ga ltro kaznujejo. Ali ni to zlobnost, vredna nemškega "kulturnega" naroda, — še vrednejša pa Judov, ki s®de v upravnem svetu te železnice?
Kazen za greh. „Bauernzeitung", ki je pa le Prusko politično trobilo, je eden najbolj blamiranih Pouiških listov na Slovenskem. Vanj dopisujejo razni ^ouemški bojni petelini, v prvi vrsti renegatski uči-•ji na Koroškem in tu in tam tudi kaka druga Prismoda. Take pisarije spravijo pa vedno list v do-1° s kazenskimi paragrafi in list mora prinašati Jjhko popravkov, da mu napolnijo skoro pol lista. 1 9davno seje pa urednik tega lista neki Grubhofer UPri in ni hotel objaviti nekega popravka, katerega 9 Zaničljivo vrgel v koš. To pa mu je nakopalo .°žho na vrat in posledica je bila, da je moral ob-4 vUi razun popravka še obsodbo, s katero je ure-
dnik obsojen na 40 K globe ali 4 dni zapora in dokler se to ne zgodi, se ustavi izhajanje lista. Vkljub temu pa list ne neha prinašati najgrjih napadov na razne osebe, ki temu ali onemu pruskemu podajaču niso po volji. Čuditi se je le, da je celovško sodišče še bilo toliko — uradno, da je storilo tudi Nemcem, kar jim gre.
Primorsko.
Goriški knezonadškof mons. A. Jordan je nevarno obolel.
Za novega goriškega župana je bil izvoljen deželni poslanec Fr. Mar a ni.
„Narodni Doin“ istrskih Hrvatov in Slovencev so začeli graditi v Pulju. Dom bo last „Istrske posojilnice."
V „Postumia" in „Albiniana“ spačile so laške prismode našo Postojno in Planino. Nesramnost teh polentarjev zasluži, da se jih kratkomalo povsod — zapodi.
Avstrijske vojaške priprave v južnih Tirolih. „Corriere della Sera" poroča iz Ale o velikih vojaških pripravah. V Trento so pripeljali mnogo topov in jih spravili v trdnjave Doss, Trento, Lardare, Giudicario in v trdnjave, ki stražijo ceste ob strani jezer Levico, Caldonazzo. V Cavarni (na Ladinskem) so napravili veliko zalogo orožja, zalogo živil pa v Valarsi (na cesti iz Rovereda v Vicenzo na Laškem). V ta kraj so prišli častniki, da proučujejo, kako zgraditi trdnjave, ki naj zapro pota. Ravnotako dovažajo orožje in živila v Colle Santa Lucia, v Li-vinallongo in v Cordevole, par korakov od italijanske meje. Vzlic demontiranju se bodo vršile meseca avgusta vojaške vaje v Valle di Ron. V Romenu zidajo stanovanje za cesarja, v Cavarenu pa za nadvojvodo Evgena.
Novi slovenski društvi. V Sv. Luciji pri Tolminu se je ustanovilo pevsko in tamburaške društvo „Soča", v Sežani pa pevsko društvo „Tabor". Pravila so že potrjena.
Skupno narodno slavnost prirede zadnjo nedeljo julija t. 1. prvaška društva „Sokol", „Čitalnica", „Sadjarsko in vinarsko društvo" in „Podružnica sv. Cirila in Metoda".
Bobra prilika. Hranilnica in posojilnica v Št. Petru pri Gorici kupila je zemljišče barona Locatellija, katero obsega 123 njiv. V 30 njivah je tudi izborna ilovica za izdelovanje opeke. To zemljišče hranilnica zdaj razprodaja na drobno po primerno nizkih cenah. Kdor bi imel veselje za naseljenje v lepi vipavski dolini, naj pohiti ter se oglasi pri rečenem denarnem zavodu v Št. Petru.
Nove pomorske proge avstrijskega Lloyda in „Adrije". — Lloyd in „Adrija" otvorita še letos tri nove pomorske vožnje v Argentinijo, ki jih bosta zvezala z že obstoječimi brazilskimi. Hrvatska paro-brodna družba Mihajnovič v Buenos Airesu namerava otvoriti pomorsko zvezo med Argentinijo in Dalmacijo. Družba se pogaja z vlado za olajšavo koncesije. Upeljali bi 12 voženj na leto.
Ali je Istra v Avstriji ali v — Abesiniji? Učitelj v Št. Lovrencu pri Labinu že deset mesecev ni dobil nobene plače, dasi vedno prosi za njo in trosi koleke! Šolska oblast se izgovarja, da nima denarja. Ko je učitelj šel k namestniku v Trst pritožit se in je tu rekel, da bo brzojavil ministrstvu, so ga za božjo voljo prosili, naj tega ne stori, referent mu je pa dal 20 K, da je mogel domov! Obljubili so mu še posebej, da mu bodo kmalu preskrbeli plačo, človek bi rekel, da tu nekaj — smrdi, čestokrat se je že pokazalo, da je kak uradnik — dobro živel za novčiče, katere bi imel potegniti upravičenec, posebno če je bil Slovan. V Istri ni bilo prvikrat, da je moral hrvatski učitelj moledovati za zasluženo plačo.
Bele muhe v Trstu. Nedavno se je pojavilo v Trstu v velikih rojih belih muh. Te muhe so manjše ko navadne in se sluti, da bi utegnile biti japonske, katere je pregnalo čez morje streljanje v vojni.
Zgorel mrlič. V Pulju je pri mrtvaškem odru 22 letne Marije Monai nastal ogenj, ker je goreča sveča padla na oder. Oder, mrlič in hišna oprava vse je zgorelo.
Silna toča v Furlaniji. Na kresni dan je padala huda toča okoli Gradiške v Furlaniji. V Št. Lovrencu ob Muši so našli tri kose toče, ki so tehtali en kilogram. Okoli Kormina je pobila vse do zadnje bilke. Padala je tako težka, da je enega vola tako hudo pobila, da so ga morali zaklati. Tudi več ljudi je do krvi o tolkla. Dne 23. m. m. je toča padala naj-
prej v videmski okolici, potem je drvila čez Brdo in v zapadnih Brdih pobila ves vinski in drug pridelek okoli vasi Mernik, Krušovlje, Neblo, Barbana, Fle-jana in Medana. Okoli Gradišča je vse pobito. Toča je padala 20 minut in je pokrila zemljo za 15 cm na debelo. Padala je debelejša ko kokošje jajce. Škoda, ki jo je toča napravila v Furlaniji, se ceni na 2 milijona kron.
Povsod irredenta! Naši neodrešenci ne zamudijo prilike, da bi ne pokazali na katerikoli način, kako vise z vsem srcem in dušo na blaženi materi Italiji. Trobojnico laško vidiš na klobukih žensk, v njih trakovih, nogavicah in na ovratnikih moških. Kult irredente še celo cvetju ne prizanaša. Tako vidiš na raznih oknih, za katerimi bivajo „zarotniki proti Avstriji", cvetje sestavljeno iz barv, ki izražajo triko-loro. Tržaški in goriški magistrat v javnih parkih nasajata cvetje tako, da označuje skupina laško triko-loro! Ni treba praviti, da se igralci v laških glediščih posebno dičijo z barvami „trecolore" — vse je belo - rudeče - zeleno: krila, ovratniki, klobuki itd. itd. Kar celi kostumi so trikolorni! No, da bi za tem „športom" ne zaostali goriški gasilci, omislili so si uniformo, ki je popolnoma taka, kakor uniforma laške konjenice. To uniformo so gasilci prvikrat nataknili pri pogrebu župana Venutti-ja, znanega strastnega irredentovca. Morda mislijo goriški gasilci v slučaju vojne z Italijo kar zasesti svoje brambovske konje, pa jo odkuriti med laško kavalerijo ? Vseh muh polni so ti irredentisti!
Preprečena tatinska večerja. Sedem prvih tatov tržaških se je preteklo sredo dogovorilo, da si napravijo mastno večerjo. V ta namen so nakradli več dobrih rečij: štiri kokoši, tri piščeta, en kilogram makaronov, več mesa, sira in salam. Dobili so tudi lepe salate, gorčice in za vrhunec vsemu nekaj butiljk izbornega vina. Ko je bilo vse to pripravljeno, sešli so se na posvet na griču Montebello pri Skednju in ukrepali, kje naj bo pojedina. Pri tej važni seji pa jih iznenadijo trije policijski agentje, ki so prišli na sled tatvini in so jih hoteli aretirati. A tatovi se policajem upro in nastal je hud pretep. Agentom za petami sta bila že dva redarja in vsem peterim se je posrečilo, spraviti tičke pod ključ.
Doma in drugod.
Osebne vesti. Tajnik finančne prokurature gosp. dr. Rudolf Thomann je imenovan finančnim svetnikom. — Načelnik drž. kolodvora v Ljubljani g. V. Krašovec je imenovan višjim oficialom. — G. Hinko Rebolj, asistent c. kr. državne železnice v Kranju je imenovan adjunktom v IX. službenem razredu. — Pristav južne železnice v Celju, g. Fr. Vidic, je postal postajenačelnik v Borovnici ter je pomaknjen obenem v višji plačilni razred.
Pokroviteljstvo razstave obrtnih izdelkov mojstrov in pomočnikov, ki bo otvorjena dne 6. avgusta t. 1. v „Mestnem domu" povodom petdesetletnice „Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani" je blagovolil prevzeti visokorodni gospod deželni glavar Oton pl. Detela.
Razpis Strossmayerjeve ustanove. V spomin in slavo velikemu Slavjanu vladiki Josipu Juraju Strossmayerju ustanovilo je „Pisateljsko podporno društvo" v Ljubljani „Strossmayerjevo ustanovo" in je določilo v ta namen za letos 50 kron. Do te ustanove imajo pravico do podpore potrebni slovenski pisatelji.
Srbi na Slovenskem. Dne 13. julija bo krenilo več Srbov iz Belgrada na izlet na Slovensko. Izleta se udeleži cvet belgradske inteligence in najuglednejši meščani. Predlog, naj se priredi ta pohod, je stavil Slovenec Janko Vukasovič, pehotni podpolkovnik in poveljnik belgradske žandarmerije. Za izlet seje prijavilo večje število srbskih častnikov in dam.
Pospeševanji tujskega prometa. Popolnoma upravičeno se je že ponovno poudarjalo, da se pri nas obrača premalo pozornosti prometu s tujci. V našo deželo, ki obiluje prirodnih lepot, prihaja primeroma neznatno število tujcev. V mnogem smo krivi sami, ker ne skrbimo za potrebno reklamo. Naravna lepota naših dežela je predvsem premalo znana, razen postojnske jame so vsi prirodni biseri naše ožje domovine preko državnih mej še nepoznani. Velikemu svetovnemu prometu je treba pokazati še le pot v naše kraje. Delati je treba razsežno, trajno in sistematično reklamo. Posamezniki tega seveda ne zmorejo, zato treba dobiti znatnih sredstev, ki se morejo vporabljati po dobro premišljenem načrtu. Raz-položne sile je treba zbrati in osredotočiti. Vse to so
imeli pred očmi oni možje, ki so zasnovali prepotrebno j društvo za povzdigo tujskega prometa. Kakor čujemo, so pravila za novo društvo že potrjena. Pričakovati je, da bo to društvo, ki ima pred seboj težko in veliko nalogo, uspevalo dobro. Osrednja vlada sama se živo zanima za povzdigo tujskega prometa v naši deželi; na njeno vzpodbudo se je vršila dne 29. maja 1.1. pod predsedstvom deželnega predsednika kranjskega anketa, v kateri se je pretresalo vprašanje o pospeševanju tujskega prometa. Pričeta akcija bo iz-vestno imela lepe uspehe že v bližnji bodočnosti, če bode novo društvo, v katerem se bo koncentriralo vse delo, našlo zadostno umevanje pri vseh prizadetih faktorjih: pri državi, deželi, občinah, pri želez-nični upravi in ne manj pri posameznikih našega naroda, kateri morajo delati na to, da društvo ne bo vodilo v našo lepo domovino le škodljivih nemških in židovskih pijavk, marveč v prvi vrsti slovanske goste. — Društvo za promet tujcev je imelo 24. t. m. v „Mestnem domu" v Ljubljani ustanovni shod, na katerem so bili voljeni v odbor sledeči gospodje: Sodni pristav dr. Vladimir Foerster, dr. Vinko Gregorič, dr. Valentin Krisper, ravnatelj G. Pirc, kanonik Ivan Sušnik, prof. dr. Jos. Tominšek, lekarnar Ubald pl. Trnkoczy, vsi v Ljubljani; nadalje vodja okr. glavarstva v Postojni St. Lapajne in hotelir Jak. Peternel na Bledu.
Preiskava zaradi domžalskih dogodkov pričela se je danes pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu. Baje je povabljenih iz Kamnika in okolice nad 30 oseb. Naše okrajno glavarstvo je moralo cele 4 tedne stikati po različnih paragrafih, ne vedoč, kako bi se izvilo in različne osebe, stoječe v jako ozki dotiki z našim g. okr. glavarjem, preiskavi ali celo posledicam preiskave odtegnilo. Nazadnje je vendar g. okr. glavarju šinila v glavo srečna misel pomagati si z nekim zastarelim paragrafom iz 1. 1854, torej nad petdeset let starim. Čestitljiva starost to, kaj ? Naše mnenje pa je, da mu tudi to ne bode mnogo pomagalo. Faktum je, daje g. glavar s svojim neopravičljivim nastopom največ kriv, da se je dostojna demonstracija spremenila v izgrede. Sicer so pa tudi naj višji krogi prepričani, da je naš g. okrajni glavar neumestno postopal in prepričani smo tudi mi, da bi prišel takoj v preiskavo sam, ko bi bil slučajno Slovenec in bi proti Nemcem tako nastopal, kakor je proti Slovencem. Bil bi cel Izrael po koncu in kamenje bi letelo nanj kakor toča. Ker se je pa moralo par nemških kričačev vzeti v varstvo, je pa seveda stvar čisto drugačna. V Avstriji je pač res vedno in povsod dvojna mera.
Grozno škodo povzročila je toča v Boh. Bistrici dne 23. t. m. Med gromom in bliskom se je vsula kakor orehi debela toča in sicer v toliki mno-
žini, da je bilo naenkrat vse belo kakor pozimi. V nekaterih krajih je uničeno popolnoma vse. Skoda je velikanska, kakoršne Bohinjci ne pomnijo petdeset let. — Tudi v kamniški okolici je toča napravila posestnikom ogromno škodo.
V Dolenjske toplice zaradi miliarije, katere se pa ni več bati, tujci letos prav redko prihajajo. Upati je, da se ta nepotrebni strah kmalu poleže in da bo obisk domačih toplic številnejši, kakor prejšnja leta. Pred kratkim je prišla sem nad vojvodinj a Marija Meklenburg - Šverinska, hči umrlega kneza Hugona Windischgratza.
„Slovensko Gospodinjo" priložimo prihodnji številki „Našega Listau.
O zapuščini miljonarja D. Rotschilda se poroča, da je zapustil dvajset miljonov kron za ustanovitev najvzornejšega zdravilišča za bolne na živcih. Revežem na Dunaju je zapustil 400.000 K.
Koreanci ne molzejo krav, ker ne pijejo mleka. V tem so enaki s Kitajci. Mleko se jim gnjusi. Le kralj je ona in edina oseba, ki sme piti mleko, a to stori v mali meri in ob posebnih slavnostih. Tudi na kitajskem dvoru se pije mleko ob svečanih rodbinskih dogodkih in ta dogodek se razglasi prej po vsem cesarstvu v vladnem listu. Ko pride svečani trenutek „mlekopitja", pripeljejo kravo pred cesarja in jo vpričo celega dvora vržejo na tla. Nato zdravniki otepavajo in stiskajo njeno vime z nekimi palicami tako dolgo, da pride za cesarja določena množina mleka iz seseev. Tako je na Kitajskem in v Koreji.
Slonova modrost. V Londonu izhajajoči list „Animal Life“ („Življenje živali") prinaša sledečo zabavno vest o nekem slonu. Žival je morala prenašati nekega dne od jutra do mraka hlode iz enega kraja v drugega. Vsi hlodi so bili že prenošeni, en sam je še ostal. Slon zgrabi in nese tudi tega. Sredi pota pa zapoje zvonec, vabeč na delopust. Slon spusti hlod na tla in gre. To pa vidi čuvaj in zahteva od slona, da prenese hlod. Slon res uboga, — a ne more premakniti hloda. Pripeljejo še drugega slona, pa tudi oba ne vzdigneta hloda, ki je moral obležati čez noč. — Drugo jutro je slon hlod z lahkoto dvignil in ga nesel na svoje mesto.
Nezanesljivi ljudje. Sloveči plesalec na vrvi Blondin je pri svojih produkcijah nesel vsakokrat čez vrv na hrbtu enega človeka. Kdor je hotel iz občinstva, se je priglasil za to zanimivo turo. Pri neki predstavi se oglasi neki možak za nevarno pot. Ko sta sredi vrvi, se začne ta človek h kratu na ves glas smejati. „Kaj pa Vam je?" ga vpraša Blondin začuden. „O, prišlo mi je ravnokar na um nekaj posebnega. Mislil sem si, kake obraze bi Vi delali, ako bi midva zdajle oba doli padla." „Pa ne bova padla!“ odgovori plesalec. „Pa bova!“ reče zopet oni. „Jaz hočem, da padeva, ker se hočem na ta način usmrtiti." Pri tem je začel na vso moč mahati okrog sebe ter suvati plesalca, da je ta skoro izgubil ravnotežje. A kar vzame Blondin v roko svoj balančni drog in udari s tako silo malopridneža po rokah, da se ta ni mogel ganiti. Z naj večjo težavo in zelo razburjen je nadaljeval plesalec in dokončal svojo predstavo.
Na koncu vrvi je odložil samomorilca, a mu je priložil dvoje takih zaušnic, da je kar omedlel. Ob enem je sklenil, da ne povabi nikogar več iz občinstva, ker se ne zanese na ljudi, in ker ne ve, koliko je med njimi samomorilcev. Odslej pleše po vrvi le s svojim sinom, na katerega se vsaj lahko zanese.
Vladarske krone. Cesar Napoleon I. je podaril papežu Piju VIL krono, v kateri je največji smaragd sveta. Krona je vredna 9 milijonov frankov. Druga krona, katero brani Vatikan, je dar španjske kraljice Izabele Piju IX., vredna štiri milijone. Vsaka obeh kron tehta 3 funte. Izmed vseh evropskih kron naj-ložja pa je krona, katero dajo napraviti vsakokratni angleški kraljici. Tehta le poldrugi funt.
jjSfe a H fjMS Sur gj| s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po gld. 110, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 50 kr.
dunajske po 80 kr., a la krakovske, fine po *2?«HH<£ffleaaSG; j gpp, iz šunke zelo priljubljene po gld. 1'20, a la ogrske, trde po gld. 1’50, ogrske fine po gld. 1'80, kilo. — Velike klobase ena 20 kr.
brinovec pristen, liter od 70 kr. do w w CTkoaj gld. 1-20., brinov cvet liter gld. 150. To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil 12	naprej prekajevalec in razpošiljalec živil
Janko Ev. Sire v Kranju.


Izborno zalogo raznovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Muller
vinotržec v Domžalah (Kranjsko).
Lekarnarja A. THIERRT-ja -------------------
8® gk H *j§? fiS gm pristen le s trgovskosodno registr.
zeleno varstveno znamkn z nuno-
Najstarejše domače sredstvo zoper prsne is pljučne bolezni, kašelj, izmečke, želodčni krc, pomanjkanje teka, pehanje iz želodca, zopet zgago, napenjanje, telesno zaprtje, influenco, za rane, zobne bolečine itd. Poštnine prosto do vsaki poštne postaje z zabojčkom: 12 malih ali 6 velikih sti' klenic 5 kron, 60 malih ali 30 velikih 15 kron.
eentijolijsko mazilo nstf
To mazilo izvrstno deluje zoper vnetje, Pri vseh, še tako zastarelih bolečinah, poškodbah, ranah ima gotov uspeh, ali pa olajša bolečine. S poštnino, poštno sprem-nico in z zavojem vred veljata 2 lončka K 3'60. Pristno le iz lekarne „pri angeiju varhu“ A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu, kamor je pošiljati naročila.
Popolno prepričanje o nenadomestljivosti teh sredstev dokazujejo Vam zvezki z več tisoč zahvalnimi pismi, ki se pri' denejo vsaki pošiljatvi balzama zastonj ali pa se na željo po-sebej dopošljejo.	16
Vsak dobi—.-brezplačno
„Naš List11, „Slov. Gospodinjo11 in „Ježa11,
■ kdor kupi 1 kg ekstrakta „Panonski biser11
„Naš List11, „Slov. Gospodinjo", „Ježa", „Slovana",
kdor kupi 2 kg ekstrakta „Panonski biser11
„Naš List11, „Sl. Gospodinjo11, „Ježa", „Slovana", „Ljub. Zvon",
kdor kupi 3 kg ekstrakta „Panonski biser11 f ~ -
Nealkoholni ekstrakt „Panonski biser11
daje pomešan — 1 del ekstrakta s 7 —10 deli sveže vode — najboljšo
najprijetnejšo nealkoholno pijačo „fanonka".
Izvrstna kakovost!	Izvanredno nizka cena!
1 liter pijače pride na 20 — 25 vinarjev.
Cena ekstrakta s posodo vred: 1 kg 2 kroni, 2 kg 5 kron,
3 kg kron 7-20, 5 kg kron 1T50
Nepoškodovane steklenice se vzamejo 2 kg-ne za 1 krono, 3 kg-ne za K 1'20 in 5 kg-ne za K 1'60 franko nazaj.	2
Ekstrakt naj se shranjuje dobro zamašen na hladnem prostoru.
Da se kar največ zniža poštnina, je najumestneje naročiti na enkrat 3 kg ekstrakta. Da bode mogoče liste redno in pravočasno pošiljati, naj se blagovoli poslati denar ob enem z naročilom; na ta način se prihrani tudi poštno povzetje, ki bi pri tako malih zneskih jako občutljivo podražilo pijačo.
V naročilu mora biti navedeno, kak list dotičnik želi imeti.
neaJJk-oliolnil-L pij.vo
,, Abstinencija“
Ljutomer*	Štajersko.
Bi
Naročajte in razširjajte „Naš List"!
® M ®	Zdravje je največje bogastvo S	S ■ 0
sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice SV. JVIARKA se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. =
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna} Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 104, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-— K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K.
3	ducate (36 steklenic) 11* — K.
4	ducate (48 steklenic) 14-60 K.
5	ducatov (60 steklenic) 17-— K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdraveli. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ulja Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljaiič, seljak itd.
Ustanovljena 1.1360. fetUE 16118013, laipfe,
Ustanovljena 1.1360.
Markov trg št. 104, poleg cerkve sv. Marka.
0 M Q	Zdrawje je največje bogastvo! 0 m
'J