LETO XXXMI., ŠT. 33
Ruj, 21. avgusta 1980     cena 5 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva

Analiza poslovnih rezultatov (stran 2)
Nove kreditne možnosti (stran 5)
Velike potrebe po pospeševalcih (stran 7)
Ob stoletnici ptujskega slikarja (stran 9)
Ptujski padalski pokal skozi objektiv (stran 13)
23. JUGOSLOVANSKI AERORALLV ZA POKAL MARŠALA TITA
Zmagoslavje pilotov aerokluba Ruj
Motorni piloti aerokluba Ptuj
so na letošnjem jugoslovanskem
aerorallvju, ki se je pričel v
Valjevu in končal v Celju, sode-
lovali 7. dvema posadkama in
dosegli izjemen uspeh — osvojili
so vse lovorike.
Prehodni pokal maršala Tita,
najdražjo lovoriko motornih pi-
lotov Jugoslavije, sta osvojila
pilot Drago Krepfl in kopilot
Matevž Cestnik — zbrala sta 887
ločk. na drugem mestu pa je
druga dvojica ArK Ptuj, pilot
Danilo Hojnik in kopilot Milan
Kralj, zbrala je 877 točk. Nasto-
pilo je 44 , najboljših pilotov
Jugoslavije, ki so si pravico
udeležbe priborili na klubskih in
republiških prvenstvih.
Posadke letal so svoje sposob-
nosti in znanje merile v opazo-
valnih nalogah, časovni točnosti
letenja in točnem pristajanju. V
generalni uvrstitvi v posameznih
disciplinah rallyja so na vseh
prvih mestih prav tako ptujski
Pilot Drago Krepfl
piloti. Krepfl in Cestnik sta
najboljša v točnem pristajanju in
časovni točnosti, Hojnik in Kralj
pa v opazovalnih nalogah. Na
vseh dosedanjih tekmovanjih —
jugoslovanski aerorally je najpo-
Najdražja lovorika motornih pilo-
tov
membnejše in najkvalitetnejše
tekmovanje — se še ni primerilo,
da bi piloti enega aerokluba bili
tako uspešni. Zato našim pilotom
veljajo še posebne čestitke.
Zaključek 23. jugoslovanskega
Kopilot Matevž Cestnik
fotografije J. Bračič
aeroraIKja je bil v nedeljo 17.
avgusta na letališču pri Celju.
Pokal maršala Tita pa je zmago-
valni posadki podelil predsednik
predsedstva SRS Viktor Avbelj.
1. kotar
Skupno planiranje podravskih občin
Pred nami je javna razprava o osnutku
dogovora o skupnjh temeljih plana podrav-
skih občin za obdobje od 1981 do 1985. S tem
planskim aktom bomo začrtali vse tiste
naloge, ki so skupne podravskim občinam,
nimajo pa takšnega družbenega pomena, da
bi jih zajeli v republiškem dogovoru o teme-
ljih družbenega plana za srednjeročno obdob-
je. Te naloge tudi ni mogoče uresničiti tako,
da bi jih začrtali z občinskimi planskimi
dokumenti, ker zahtevajo združevanje in
usklajevanje med podravskimi občinami.
To je edini planski akt, ki ga bomo spreje-
mali na ravni skupnosti podravskih občin,
medtem ko bomo sprejemali na ravni občine.
in republike še druge planske dokumente.
Prav in smotrno bo. da jih obravnavamo
usklajeno, saj tako za regionalne kot občinske
in republiške osnutke velja, da so zelo obsež-
ni. Razprave bodo tekle na dveh ravneh, tako
v Temeljnih organizacijah združenega dela
kot prek delegatov v interesnih skupnostih.
Koordinator javne razprave osnutka do-
govora o skupnih temeljih plana skupnosti
podravskih občin je Medobčinski svet SZDL
Maribor v sodelovanju z Medobčinskim
svetom ZSS Maribor in Medobčinskim sve-
tom ZKS Maribor. Prav družbenopolitične
organizacije v občinah bodo imele največjo
vlogo pri organiziranju vse. pa tudi le javne
razprave. Opredelitev skupnih nalog temelji
izključno na skupnih interesih, ki pa niso
teritorialno omejeni le na območje skupnosti
podravskih občin. Tudi vsi. ki imajo za to
interes in .so izven območja te skupnosti lahko
pristopijo k uresničevanju skupnih razvojnih
nalog.
O akcijskih smernicah za dosledno pripra-
vo javne razprave o osnutku tega planskega
dokumenta so govorili tudi na razširjeni seji
sekretariata MS ZKS minuli petek v Maribo-
ru in poudarili, da naj pripombe na osnutek
plana pošiljajo pravočasno, vse do 30. septem-
bra 1980. ko bo javna razprava zaključena.
VK
Kljub ne preveč bistri vodi so ribiči iz 19 ribiških družin v naši,
republiki imeli dober prijem. (Foto: L. Cajnko)
Slovenski ribiči
v počastitev
praznika
občine Ptuj
v počastitev 8. avgusta, pra-
znika občine Ptuj je v nedeljo 17.
avgusta potekalo ob stari strugi
Urave pri Ptuju predzadnje iz-
birno republiško tekmovanje slo-
venskih ribičev v lovu rib s plov-
cem. O prireditvi, ki jo je odlično
organizirala RD Ptuj poročamo
na 16. strani. — OM
XL FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE
LE ŠE ORGANIZACIJSKO
TEHNIČNE PRIPRAVE
Po enoletnem premoru bo letos, 5. in 6. sep-
'^mbra v Ptuju spet, tokrat že enajsti festival domače
^t^avne glasbe, ki bo izveden v nekoliko spreme-
['Jeni, vsebinsko dopolnjeni obliki. Vse glavnevse-
°'nske in organizacijske priprave so končane. Člani
spravnega odbora festivala so tudi obiskali orga-
'''zacije združenega dela in zasebne obrtnike, ki so
f^l^azale polno razumevanje in po svojih možnostih
"^^terialno podprle organizatorje festivala, da ga bo
"^oč izpeljati v načrtovani obliki.
Sedaj so v teku še razne drobne organizacijsko^
i^hnične naloge, od tiskanja vstopnic, plakatov, re-;
^'^Ti pa do ureditve Letnega prireditvenega pro-i
'ora in podobno. Prepričani smo, da bo tudi to —
lako kot doslej — uspešno izpeljano in da nam bo
^reme oba večera naklonjeno. j
Tako bo v petek. 5. septembra prvi del. imeno-
FESTIV.^L ANS.\MBLOV, ki bo potekal v
^!"Sanizaciji Zavoda Radio—Tednik Ptuj in pod
^■^riljem Zveze kulturnih organizacij Slovenije,
^^nj seje prijavilo 31 ansamblov, ki bo vsak nastopil
^^vema skladbama, na festivalu prvič javno pred-
"Janima. .Ansambli se letos ne bodo potegovali za^
Orfeja z liro, temveč jih bo strokovna komisija raz-
delila v kakovostne skupine za podelitev zlate, sre-
brne in bronaste značke Orfcja s plaketo. Tudi de-
narnih nagrad strokovna komisija ne bo podelje-
vala, temveč le občinstvo bo z glasovnicami izbralo
najbolj vedro melodijo, ki bo prejela tudi denarno
nagrado.
V soboto, 6. septembra pa bo FESTIVAL ME-
LODIJ domače zabavne glasbe, ki bo potekal v
organizaciji Radia Ljubljana. Melodije, ki so jih
poslali znani slovenski avtorji bo na festivalu izvajal
orkester iz vrst glasbenikov RTV Ljubljana, prav
tako tudi pevci. Vse melodije bo Radio Ljubljana
posnel za svoj arhiv in jih uvrščal v svoj redni pro-
gram. Izbrane melodije bo na festivalu ocenjevalo le
občinstvo in to bo podlaga tudi za podelitev treh
nagrad avtorjem melodij in eno nagrado avtorju za
najboljše besedilo.
Gre torej za dva. po vsebini ločena festivalska
večera, zato si bo tako enega kot drugega vredno
ogledati. S predprodajo vstopnic bodo začeli le ne-
kaj dni pred festivalom.
V OKVIRU PTUJSKIH
KULTURNIH SREČANJ
Jutri slikarska
kolonija
„Poetovio ■
Ptuj"
v Motelu Podlehnik bodojutri,
v petek 22. avgusta ob 12. uri sla-
vnostno odprli že dvanajsto sre-
čanje akademskih slikarjev, ki
bodo sodelovali v letošnji slikarski
koloniji »Poetovio — Ptuj«. Ko-
lonija bo trajala 10 dni, sodelo-
vanje na njej pa so prijavili na-
slednji akademski slikarji: Peter
Adamič. Albina Jakič, Marjan
.lelenc. Slavko Kores, Milovan
Krajnc. Albin Kramberger, Leon
Koporc, Dušan Lipovec, Valentin
Oman. Jože Polajnko. Roža Pi-
ščanec. Zora Stančič in Jožef
Štefan.
V nedeljo
za nagrado
Ptuja
Na kartodromu v Hajdošah bo
v nedeljo. 24. avgusta ob 14. uri
Avtomoto društvo izvedlo med-
narodno dirko v kartingu za na-
grado Ptuja. Dirka .sodi v okvir
prireditev ob prazniku občine
Ptuj in bo potekala pod pokrovi-
teljstvom delovnih organizacij
Mesokombinat PERUTNINA in
MIP — Mercator Izbira Panonija
Ptuj. Več o tem preberite na
športni strani.
SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA
ZSS PTUJ
DOGOVOR O JAVNI
RAZPRAVI
Na redni seji se je včeraj, 20. avgusta sestalo predsedstvo občinskega
sveta ZSS Ptuj in obravnavalo več pomembnih dokumentov, o katerih
bodo organizirali javno razpravo.
Gre za razpravo o dogovoru o temeljih družbenega plana občin(? Ptuj
za obdobje 1981—85, ker so nosilci javne razprave v združenem delu sin^
dikati.
Nadalje so se dogovorili o javni razpravi o družbenem dogovoru o
skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in
za skupno porabo ter o družbenem dogovoru o skupnih osnovah za po-
vračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in
' nalog. (O teh dokumentih obširneje poročamo na 2. strani).
Posebej pa bodo na seji predsedstva OS ZSS Ptuj analizirali poslovne
rezultate organizacij združenega dela s področja gospodarstva občine
Ptuj za letošnje prvo polletje. O dogovorih, sklepih in stališčih bomo po-
drobneje poročali v naslednji številki Tednika. F
Sklicani zbori
skupščine občine Ptuj
Kljub temu, da v delovnem načrtu zborov skupščine občine Ptuj za
letošnje III. trimesečje, to ni bilo predvideno, je predsedstvo skupščine
občine Ptuj na zadnji seji dopolnilo program z aktualno nalogo in spreje-
lo sklep o sklicu 30. seje zborov SO Ptuj.
V skladu s tem se bo v četrtek, 4. septembra sestal družbenopolitični
zbor, v ponedeljek, 8. septembra dopoldne zbor krajevnih skupnosti, po-
poldne pa zbor združenega dela. Delegacije in delegati so že prejeli gra-
divo za sejo.
Osrednja tema razprave na sejah vseh treh zborov bo osnutek do-
govora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 —1985.
O tem pomembnem dokumentu bodo ta in prihodnji teden stekle obširne
razprave v organih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interes-
nih skupnostih, zlasti pa v delegacijah in samoupravnih organih v teme-
ljnih in drugih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih.
To je tudi potrebno in nujno, da posamične interese, potrebe in želje
uskladimo z realnimi materialnimi možnostmi v občini.
Nadalje bodo na sejah vseh treh zborov sklepali še o imenovanju
predsednikov in namestnikov predsednikov kolegijskih upravnih organov,
to je občinskih komitejev in vodje strokovne službe SO in IS SO Ptuj ter
sklep o poimenovanju otroškega vrtca v KS Heroja Lacka Rogoznica in
kot običajno — vprašanja in pobude delegacij in delegatov. Zbor kra-
jevnih skupnosti in zbor združenega dela pa bosta obravnavala Se sklep o
prepovedi prometa za tovorna in druga motorna vozila in in avtobuse na
krajevni cesti v naselju Ptujska gora. F
RAZSTAVA
O EDVARDU KARDELJU
Od 1. do 20. septembra bo v Mariboru, v Domu jugoslovanske
ljudske armade na ogled razstava o življenju in deUi Evarda Kardelja.
Zbrane fotografije, številni dokumenti in bogata zbirka knjig, ki jih je
napisal, razkrivajo njegovo življenjsko pot, prežeto z delom za lepšo,
svetlejšo prihodnost. Razstavo spremljajo diapozitivi, ogled filma in
predavanja, kijih bo prripravil marksistični center v Mariboru.
To razstavo organizirata MS ZKS za Podravje in Pomurje, odprta
pa bo ves dan. od 8. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Ob otvoritvi,
ta bo I. septembra na vrtu Doma JN A v Mariboru, bodo pripravili krajšo
slovesnost. Slavnostni govornik bo Franc Šetinc, sekretar predsedstva
CK ZKS. Pred otvoritvijo bomo o tej razstavi še poročali. VK
Sodelovanje s Koroško
Predvsem gospodarskem sodelovanju bo namenjeno srečanje"
predstavnikov Podravja in Koroške regije, ki bo med predstavniki teh
dveh regij ob koncu avgusta na M uti. Organizacije združenega dela bodo
pred tem posvetom predlagale, na katerih področjih kaže poiskati stične
točke, v zbornicah pa bodo te predloge uskladili. VK
Ormoški planinci na Triglavu
Prejšnji teden so mladi Ormožani, v starosti od 10 do 14 let,
pod vodstvom izku.šenega planinskega vodnika Zvonka Meška
organizirali turo na Triglav. Vremeje bilo lepo. zatoje bil vzpon,
kljub naporom in manjšim izvinom, za vse mlade planince
izredno doživetje. Več na 12. strani.
Požirek na vrhu Triglava se je prilegel tudi vodniku Foto: Fi M
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
21. avgust 1980 —
TEDNIK
JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNIH
OSNOVAH ZA OBLIKOVANJE
IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO
Skupen sklep o organiziranju javne razprave na
obmi)čju Slovenije so sprejeli udeleženci družbene-
ga dogovora, ti so- Zveza sindikatov Slovenije,
Gospodarska zbornica Slovenije in izvršni svet
Skupščine SR Slovenije. V občinah pa so nosilci
javne razprave občinske organizacije sindikatov.
Udeleženci družbenega dogovora so pripravili
tudi skupni uvod k osnutku družbenega dogovora
o .skupnih osnovah za oblikovanje in delitev
sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ta
uvod nekoliko skrajšano povzemamo:
Uveljavitev načela delitve osebnih dohodkov po
delu in rezultatih dela ima izjemen pomen za
povečanje zavzetosti delavcev za delo ter smotrno
upravljanje m gospodarjenje z družbenimi sred-
stvi. Vzpostavitev realnega odnosa med produktiv-
nostjo dela, uspešnostjo gospodarjenja in ravnijo
osebnih dohodkov in skupne porabe v OZD
pomeni eno od osnovnih razvojnih spodbud v
gospodarstvu in družbi sploh. Dinamična rast
dohodka je lahko zasnovana le na odločitvi, da
bomo stabilizirali naše gospodarstvo.
Ob tem se posebno aktualno odpirajo vprašanja
delitve po delu in rezultatih dela ob dejstvu, da
moramo s celovitim in učinkovitim sistemom na
tem področju ustvarjati možnosti za uresničitev
naše razvojne strategije, ki gre v smer takih struk-
turnih sprememb gospodarstvu in nadaljnjih
kvalitetnih premikov v samoupravnih družbenoe-
konomskih odnosih, da bo mogoče doseči razmere,
v katerih bodo delavci ustvarjali vedno večji doho-
dek in z njim tudi v celoti gospodarili. Zato mora
delitev po delu in rezultatih dela postati tudi večji
spodbujevalec spreminjanja kadrovske strukture
in to tako, kot bo najbolj ustrezalo zahtevam in
potrebam. Le tako lahko tudi materialno okrepimo
položaj združenega dela in družbe kot celote in
ustvarimo trdnejšo osnovo za nadaljnji razmah
samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Dosedanja družbena praksa in prizadevanja za
uveljavitev načela delitve po delu in rezultatih dela
sta pokazala zelo različne in marsikje nezadovolji-
ve rešitve, hkrati pa neučinkovite in neusklajene z
zakonom o združenem delu. Vse to je zahtevalo
izdelavo družbenega dogovora, v katerem se bodo
udeleženci dogovorili za skupne osnove in merila
oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke
in skupno porabo ter skupna izhodišča in naloge za
nadaljnjo aktivnost. Na tem zasnovana, usklajena
in odločna družbena akcija lahko prične spremi-
njati sedanje dokaj neurejeno stanje na področju
nagrajevanja.
Prav zato so se uvodoma navedeni odločili
pristopiti k sklenitvi tega družbenega dogovora. V
ta namen so udeleženci imenovali tudi komisijo za
pripravo tega dogovora. Ta je pripravila teze in več
delovnih osnutkov. O predzadnjem je bila junija
tudi razprava na republiškem svetu ZSS za vpraša-
nja družbene ureditve. Na podlagi pripomb in
priport)čil je bil potem izdelan osnutek, ki so ga
obravnavali in sprejeli:
— predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije.
— izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slove-
nije in
— izvršni svet Skupščine Slovenije.
Osnutek dajejo v javno razpravo s sklepom o
organiziranju javne razprave.
Družbeni dogovor ima sedem poglavij. Z njiho-
vo vsebino žele udeleženci razviti m utrditi podla-
ge, na osnovi katerih bodo delavci v samoupravnih
splošnih aktih hitreje in lažje urejali odnose pri
delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno
3orabo in pri tem poiskali take rešitve, ki bodo
crepile zavest slehernega, za produktivnejše delo
in odgovorno gospodarjenje. Obveznosti in odgo-
vornosti udeležencev, zapisane v ustavi in v zako-
nih ter programskih dokumentih, so take narave,
da te subjekte neposredno zavezujejo za uveljavlja-
nje delavčeve pravice dela z družbenimi sredstvi,
njegovega položaja v družbeni reprodukciji kot
temeljnimi osnovami za družbeno usmerjanje
oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke
in skupno porabo.
Udeleženci s tem družbenim dogovorom opre-
deljujejo svoje skupna izhodišča in delovne zadol-
žitve za družbeno usklajeno uporabo določil
zakona o združenem delu na področju delitve po
delu in rezultatih dela. Na ta način želijo utrditi
trajno in neposredno odvisnost rasti sredstev za
osebne dohodke in skupno porabo od obsega in
rasti dohodka kot rezultata delavčevega in celotne-
ga družbenega živega in minulega dela. Tako bo
tudi moč uveljaviti socialistično načelo — za
približno enako delo in rezultate dela tudi približ-
no enak osebni dohodek.
Sedanja razprava samoupravnih organov udele-
žencev je dala vrsto priporočil in dopolnil, ki so jih
predlagatelji delno vnesli v ta osnutek. Druge
pripombe pa bodo obravnavali skupaj s pripomba-
mi iz javne razprave, ko bodo pripravljali predlog
družbenega dogovora.
V dosedanjih razpravah so bila prisotna tudi
razmišljanja o širjenju vsebine družbenega dogo-
vora in kroga podpisnikov. Nadalje, da bi morale
biti bolj jasno razmejene t)snove. ki so podlaga za
oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke
in skupno porabo (produktivnost, gospodarjenje s
sredstvi itd.) ter merila, ki se uporabljajo za ugota-
vljanje prispevkov kolektivov in posameznikov. Pri
tem gre le za skupne osnove in merila kot izhodišče
za konkretizacijo, ki naj upošteva specifičnost
posameznih OZD, reprodukcijskih celot in dejav-
nosti.
V razpravi kaže vsestransko preučiti posamezne
kazalnike in merila. Preučiti možnost, da se posa-
mezna merila predvidijo za merjenje fizične, de-
janske produktivnosti delavcev in posebna merila,
ki kažejo rezultate uspešnosti gospodarjenja. Ena
in druga kot tudi celotna prizadevanja posamezni-
kov in vsega kolektiva se seveda kažejo v dohodku,
ki je bistveno merilo za oblikovanje sredstev za
osebne dohodke. Znano pa je. da se dohodek
oblikuje tudi pod vplivom drugih dejavnikov, vse
do gibanj na trgu in zunanjih vplivov, neodvisnih
od prizadevanj kolektiva.
Posebna merila za produktivnost bi omogočala,
da bi delavci vedeli, če se njihova povečana pro-
duktivnost odraža tudi v večjih sredstvih za osebne
dohodke. Možno je. da bo zaradi pomanjkanja
tržnih analiz, zunanjih vplivov ali drugih vzrokov
dohodek takšen, da ne bo dopuščal povečanja
sredstev za osebne dohodke. Takšna ločitev meril
bi potem omogočila, da vzrokov za stanje ne bi
iskali v produktivnosti, ampak na področju gospo-
darjenja s sredstvi ali na drugih področjih, kar se
bo odrazilo prek drugih meril. Na ta način bi
merila omogočala, da se tudi zaostri odgovornost
na tistih področjih gospodarjenja, ki so privedla do
problemov pri oblikovanju sredstev za osebne
dohodke in skupno porabo.
Sestavljale! osnutka družbenega dogovora se
tudi zavedajo, da niso uspeli dovolj jasno opredeli-
ti posebnosti glede oblikovanja sredstev za osebne
dohodke in njihovo delitev v družbenih dejav-
nostih. Zato bo v nadaljnjem delu temu področju
oz. delu dogovora treba posvetiti posebno pozor-
nost.
Predlagatelji pripisujejo poseben pomen javni
razpravi, zlasti v združenem delu, da na podlagi iz-
kušenj, ki so v praksi dale dobre rezultate, prispe-
vamo tudi k oblikovanju rešitev skupnega pomena«
Tako bo mogoče oblikovati takšno vsebino druibj
nega dogovora, da bo le-ta lahko postal traj^
dokument za delo in urejanje odnosov na podro6|
nagrajevanja.
Kot smo že uvodoma omenili obsega osnut^
družbenega dogovora o skupnih osnovah j.
oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodi,
in skupno porabo sedem poglavij, ki jih na kratlcj
razčlenjujemo.
V prvem poglavju so opredelitve glede udele
žencev, ciljev in vsebine družbenega dogovora.
Drugo poglavje obsega skupne osnove ^
oblikovanje sredstev za osebne dohodke jn skup^
porabo pri razporejanju čistega dohodka s po
sebno opredelitvijo oblikovanja sredstev ob motJ
njah v gospodarjenju.
V tretjem poglavju so na kratko opredeljena
skupna izhodišča za delitev sredstev za osebni
dohodke.
Najobširnej.še je četrto poglavje, ki obsegj
skupne osnove in merila za ugotavljanje udeležb^
delavca v sredstvih za osebne dohodke. Pri tem j(
posebej razčlenjen prispevek iz živega dela. delit«
osebnih dohodkov na osnovi minulega dela
skupne osnove za določanje posebnega nadome
stila za rezultate ustvarjalnosti pri delu kot sestav
nega dela osebnih dohodkov, posebni pogoji dela
oblikovanje skupnih osnov za ugotavljanje zahtev
nosti in uspešnosti dela delavcev, ki opravljaj(
naloge poslovodnega organa, skupne usmeritve zj
oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodki
in skupno porabo nosilcev družbenih funkcij
obračun osebnega dohodka, samoupravno dogo
vorjeni zajamčeni osebni dohodki in nadomestili
osebnih dohodkov.
Peto poglavje zajema izhodišča za oblikovanji
in porabo sredstev skupne porabe.
V šestem poglavju je opredeljeno samoupravni
sporazumevanje o razporejanju čistega dohodki
ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupm
porabo, s posebno razčlenitvijo samoupravnegj
sporazumevanja v delovni in sestavljeni organi
zaciji ter v drugih dohodkovnih povezavah in sa
moupravno sporazumevanje med temeljnimi orga
nizacijami. ki opravljajo enako ali podob«
dejavnost.
Zadnje poglavje pa zajema določila o organih ii
nalogah udeležencev.
(Iz Sindikalnega poročevalca št. 6)
KAKO SMO GOSPODARILI V PRVEM POLLETJU
ANALIZA POSLOVNIH REZULTATOV
Na podlagi podatkov iz periodičnih obračunov s
področja gospodarstva ptujske občine, poslovnih
poročil, podatkov Zavoda SRS za statistiko in dru-
gih dokumentov, je strokovna služba Podružnice
SDK Ptuj pripravila analizo, ki jo na kratko po-
vzemamo.
V gospodarstvu ptujske občine je bilo v letoš-
njem prvem polletju zaposlenih 14.039 delavcev v
skupno 90 temeljnih organizacijah združenega dela.
V primerjavi z lanskim prvim polletjem je zaposle-
nost porasla za 4,1 indeksne stopnje. Skoraj polovica
je zaposlenih v industriji, okrog 33 odstotkov v tr-
govini, gradbeništvu in kmetijstvu, 6.7 % v prometu.
6 % v obrti, 2,8 % v gostinstvu, na ostale dejavnosti
(gozdarstvo, vodno gospodarstvo, slanovanjsko-
komunalne dejavnosti in finančno tehnične poslo-
vne storitve) odpade skupaj manj kot 4 odstotke
zaposlenih v gospodarstvu.
CELOTNI PRIHODEK v gospodarstvu seje v
prvem polletju v primerjavi z lanskim povečal za 35
indeksnih točk in znaša nekaj več kot 8,5 milijarde
dinarjev. V primerjavi s sklepnim računom je nje-
gova rast nekoliko večja, vendar se v zadnjih me-
secih umirja.
Industrijska proizvodnja se je v primerjavi z
lansko v ptujski občini povečala za 5,6 %. vendar je
bolj kot to vplival na visoko rast celotnega prihodka
pritisk cen. ki so že pred junijsko devalvacijo dinarja
presegle resolucijska predvidevanja za letošnje leto.
Cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov so bile
v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim
večje za 18,1 %, cene na drobno za 27,1 %. cene
tekočih goriv in maziv pa kar za 63,9 %. Ce ne bodo
uresničena stabilizacijska prizadevanja po deval-
vaciji dinarja in se bo inflacijska spirala še naprej
dvigala, je tudi v tretjem trimesečju pričakovati vi-
soko nominalno rast celotnega prihodka.
Neplačani prihodki so bili ob polletju večji za
128 indeksnih točk v primerjavi z lanskim polletjem
in so znašali 176,227.000 din. Stopnja neplačanih
prihodkov je ob polletju v primerjavi z lansko ob
sklepnem jačunu večja za 125 indeksnih točk in je
dosegla že 2 % vsega prihodka.
PORABLJENA SREDSTVA so se za malenkost
gibala počasneje od celotnega prihodka in so ob
letošnjem polletju dosegla okrog 6,7 milijarde din.
Na 34 odstotno rast so vplivale podražitve repro-
dukcijskega materiala in pogonske energije.
Ob polletju je gospodarstvo ustvarilo na 100 din
potrošenih sredstev za 5 desetin odstotka več celo-
tnega prihodka kot ob lanskem polletju, medtem pa
lanske poprečne ekonomičnosti ni doseglo, vendar
je boljša kot v letošnjem prvem trimesečju.
DOHODEK jc rasel hitreje od celotnega pri-
hodka in porabljenih sredstev kot posledica boljših
poslovnih rezultatov doseženih v letošnjem polletju,
saj je gospodarstvo ustvarilo več kot 1,8 m ilijarde din
dohodka in je v primerjavi z lanskim polletjem večji
za 36 indeksnih točk,njegova dinamika pa se zadnje
mesece umirja. Razporejenegajebiloza več kot 18.4
milijone din več dohodka kot ga je združeno delo v
gospodarstvu občine ustvarilo.
IZGUBE
Letošnje polletje je poslovanje sklenilo z izgubo
kar 8 organizacij združenega dela. ob sklepnem
računu pa sta poslovali z izgubo samo 2 OZD. V
gospodarstvu znašajo izgube 18,408.000 din in so v
primerjavi z lanskim polletjem večje za več kot štiri
krat in za približno 1,5 krat večje kot ob sklepnem
računu. Več kot polovica vrednosti letošnjih izgub
odpade na OZD, ki se ukvarjajo z dejavnostjo se-
zonskega značaja. 93.5 odstotka izgub odpade na
izplačane akontacije osebnih dohodkov in druge
nekrite obveznosti iz čistega dohodka, ostalih 6.5 %
pa na nekrite obveznosti iz dohodka (KK TOZD
Ptujske toplice). 62 odstotkov vseh izgub v gospo-
darstvu imajo TOZD DO K K Ptuj. V organizacijah
združenega dela. ki so poslovale z izgubo je zapo-
slenih 992 delavcev, kar predstavlja 7,2 % vseh za-
poslenih v ptujskem gospodarstvu.
Na področje industrije odpade skoraj polovica
vse vrednosti izgub, povečale pa so se skoraj za 5 krat
v primerjavi z lanskim polletjem. Na novo sta
sklenili poslovanje z izgubo OZD Dravske elek-
trarne TOZD Formin in ELKOM Proizv. podj. Olga
Meglic Ptuj. Medtem ko ob lanskem polletju kme-
tijstvo ni imelo izgub, znašajo letos 5.226.000 din. v
gostinstvu pa so se povečale za več kot še enkrat.
Poprečni izplačani čisti osebni dohodek v TOZD. ki
so poslovale z izgubo znaša od 5.457 din (v K K
TOZD Petovia) do 9.644 din (Drav. elektrarne
TOZD Formin). v večini TOZD pa se giblje od 5.500
do 6.500 din.
VZROKI IZGUB: Na poslovanje in pridobi-
vanje celotnega prihodka v OZD Dravske elek-
trarne TOZD Formin in OZD DES TOZD Elektro
Ptuj so vplivali v letošnjem polletju specifični pogoji
v elektro gospodarstvu Slovenije. Zaradi politike
cen je bila elektro-energetska bilanca manjša od
planirane, kar pomeni doseganje manjšega sku-
pnega prihodka v elektro gospodarstvu Izgube se
bcxio še povečale, če ne bodo cene električne ener-
gije prilagojene ekonomskemu ravnovesju. V prvem
polletju so sicer poskušali doseči ekonomsko ceno,
vendar so bile podražitve električne energije pre-
nizke in prepozne. Vse to je imelo za posledico, da
je Elektrarna v Forminu dosegla le 87 % planiranega
celotnega prihodka in 62 % planiranega dohodka.
Dohodek pajim obremenjuje še izredno velik porast
stroškov za zavarovalne premije, ki so se povečali
kar za 2.5 krat v primerjavi z lanskim polletjem in
predstavljajo okrog 60 % izločitev iz dohodka.
Med vzroke izgube v ELKOM TOZD Proizvodno
podjetje Olga Meglic lahko štejemo objektivne in
subjektivne pogoje gospodarjenja. Med objekti-
vnimi je neenakopraven položaj na trgu. saj prihaja
do pojavov kršitev enotnosti jugoslovanskega trži-
šča, rast cen na trgu reprodukcijskega, materiala,
električne energije in transporta. Poleg tega pa
plačujejo tudi visoke obresti za kredite, saj ,so ude-
ležene v dohodku z 18%, v primerjavi z lanskim
polletjem pa so se povečale za 220 indeksnih točk.
Med notranjimi vzroki pa navajajo slabo delovno
disciplino in pomanjkanje čuta odgovornosti ob
razpolaganju z družbenimi sredstvi, kar ima za po-
'sledico slabšo kvaliteto izdelkov, pogoste reklama-
cije in povečane stroške izdelkov. Nadalje neskladja
med nabavno in prodajno politiko s proizvodnjo in
finančno politiko, pomanjkanje marketing akti-
vnosti v osvajanju tržišča in prilagajanju proizvod-
nega programa tržnim zahtevam, neusklajena po-
litika zalog s prodajno in proizvodno politiko in
podobno.
KK TOZD Petovia je ob letošnjem polletju raz-
poredila skoraj eno četrtino več dohodka kot gaje
ustvarila. Znesek izgube se nanaša na izplačane
akontacije osebnih dohodkov. Izguba seje povečala
za skoraj dva krat glede na lansko polletje. Na
povečanje izgube je vplivala še vi.soka rast cen re-
produkcijskega materiala, surovin in embalaže ter
upadanje prodaje donosnih proizvodov, kar je po-
sledica močne konkurence na prodajnem trgu,
problemov nabave steklene in kartonske embalže,
pomanjkanje finančnih sredstev za reklamne in
propagandne namene, slaba kadrovska struktura in
nizka rast produktivnosti dela. Ostali vzroki pa so že
bili podrobneje razčlenjeni ob analizi sklepnih ra-
čunov za lansko leto.
Izguba v kmetijstvu je predvsem sezonskega
značaja. Zraven tega pa vpliva nanjo, kot navajajo v
poslovnem poročilu, neustrezen sistem nagrajeva-
nja in neustrezna dohodkovna povezanost med
posameznimi TOZD v okviru DO KK Ptuj. V
TOZD Sadjarstvo so izgube zmanjšali skoraj za
polovico v primerjavi s prvim četrtletjem, v 1 UZU
Vinogradništvo pa .so se povečale za 23 indeksnih
točk. Eden od glavnh vzrokov izgube v TOZD Vi-
nogradništvo Haloze so visoke obresti, ki so v do-
hodku udeležene z 21 odstotki.
Izgube v gostinstvu so prav tako odvisne od se-
zonskih nihanj. Z izgubo sta sklenila poslovanje v
prvem polletju KK TOZD Ptujske tpolice in Motel
Podlehnik. Vzroke za gospodarsko stanje v Ptujskih
toplicah smo podrobneje razčlenili že v zadnji šte-
vilki Tednika, zato jih ne ponavljamo. Petrol TOZD
Motel Podlehnik pa navaja, da je izgube poleg se-
zonskega vplivit v letošnjem polletju povzročila
predvsem visoka rast izločitev iz dohodka, saj so še
več kot za enkrat večje od lanskih polletnih. V
primerjavi z letošnjim prvim trimesečjem so izgube
zmanjšali za več kot polovico.
RAZPOREJANJE DOHODKA
Rast razporejanja dohodka ob prvem polletju je
bila za 2 indeksni točki hitrejša od doseženega
dohodka v gospodarstvu in to zaradi izgub. Raz-
porejenega je bilo kar za 38 indeksnih točk več
dohodka kot v lanskem polletju. Globalna razpo-
reditev dohodka je znašala: 17.6 % del dohodka ža
skupne potrebe. 2 % del dohodka za splošne potrebe,
19,6 % del dohodka za druge namene z delom sku-
pnega dohodka, ki pripada drugim in 60,8 odstotka
znaša del dohodka za TOZD.
Delež sredstev za skupne potrebe iz dohodka seje
povečal za 27 indeksnih točk, kar je za 9 indeks, točk
počasneje od ustvarjenega dohodka in družbenega
proizvoda. To je tudi v skladu z resolucijo o politiki
izvajanja družbenega plana občine v letošnjem letu.
Delež sredstev za splošne potrebe iz dohodka in iz
osebnih dohodkov je v letošnjem polletju dosegel
kar 2 % od razporejenega dohodka in se je tako
povečal za 42 indeksnih točk in tako močno presegel
z resolucijo postavljene usmeritve. Na vi.sok porast
so vplivali predvsem davki iz dohodka TOZD (in-
deks 179).
Del dohodka, ki ostane delavcem v OZD s pod-
ročja gospodarstva kaže rast glede na lansko polle-
tje, saj je večji za 40 indeksnih točk v primerjavi z
lanskim polletjem in znaša 60.8 % razporejenega
dohodka.
Del dohodka za druge namene z delom skupnega
dohodka, ki pripada drugim je za 2 indeksni stopnji
rasel hitreje od razporejenega dohodka, povečal pa
seje tudi v primerjavi z letošnjim prvim četrtletjem
od 19.4 na 19.6 odstotka. Skupni dohodek, ki pri-
pada drugim se je povečal za 70 indeksnih točk,
vendar znaša le 750.000 din.
RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA
Iz dohodka OZD s področja gospodarstva je bilo
razporejenega čistega dohodka za 1.358.182.OO0
din. kar pomeni povečanje za 35 indeksnih točk. Od
tega je bilo razporejeno za osebne dohodke 61,5 %
(indeks 121), za skupno porabo 10,4% (indeks 123).
za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela 25
odstotkov (indeks 204) ter za rezervo 3.1 % (indeks
140).
V poprečju je torej rast osebnih dohodkov v go-
spodarstvu ptujske občine zaostajala za rastjo do-
hodka, čeprav seje ob letošnjem polletju izboljšala
rentabilnost poslovanja, doseženi .so bili boljši re-
zultati dohodka in čistega dohodka na zaposlenega,
izboljšala se je delitev dohodka v korist sredstvom
akumulacije, povečal pa seje tudi izvoz.
Razmerje med deležem za osebne dohodke io
skupno porabo ter sredstvi za razširitev materialne
osnove dela je bilo v skladu s predvidevanji druž-
bene usmeritve. Ob tem velja poudariti, da je go-
spodarstvo v občini preseglo planirani dohodek za
5,1 %. Na zaposlenega v gospodarstvu je bilo za
o.sebne dohodke in skupno porabo poprečno raz-
porejenih 11,802.000 din, kar je za 17 indeksnih točk
več kot v lanskem polletju.
Hitrejeod OD. razporejenih iz čistega dohodka sO
rasli davki in prispevki iz OD, saj .so .se povečali za 22
indeksnih točk v primerjavi z lanskim prvim polle*
tjem: v razporejenem čistem dohodku so svoj deleŽ
/manjšali za 2,1% in predstavljajo 19,1% vsega
razporejenega čistega dohodka.
Skupna poraba iz razporejenega čistega dohodka
(za prehrano delavcev, regres za letni dopust, za
stanovanjsko gradnjo in za druge namene skupni
porabe) je v rasti zaostajala za dohodkom in čistim
dohodkom. Povečala seje za 23 indeksnih točk, ^
razporejenem čistem dohodku pa je svoj dele^
zmanjšala za en odstotek in predstavlja 10.4 % raf-
-torcjcnga čistega dohodka. V letošnjem polletju j^
lilo izplačanih za namene skupne porab«
19.632.000 din. karje za 18 indeksnih točk manj kot
v lanskem polletju. Zaposleni v gospodarstvu je ^
poprečju prejel 1.432.-din. ali 21 % manj kot lansko
prvo polletje.
V primerjavi z lanskim polletjem pa so bila \eV^
izplačila za prehrano delavcev večja za 23 indeksni"
točk. izplačila za regres za letni dopust manjša za^
indeksne točke. izplačila za osebo
prejemke in druge potrebe iz sredstev skupne
rabe pa manjša za 26 indeksnih stopenj. Na sploS^^
lahko ugotovimo, da so bila letos delitvena razmCJ*
čistega dohodka zelo dobra. p
Pripravil: Fr
1
fCDNIK
— 21. avgust 1980
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
pogo^r z imsffm puocete občme ftuj-elektrouzerji skupine c 2
Rezultat nadpoprečnih delovnih uspehov
f^a podlagi sklepa skupščine občine Ptuj je
.slavnslni seji ob letošnjem prazniku obane
Ptuj Cvelo [X)plihar, predsednik SO Ptuj
^elil plaketo občine Plui tudi skupini
Oavcev — nmluževalcev eiellrulilskih celic
>2 v elektrolizi A tovarne glinKre in aluminija
agfis Kidrič — TOZD Proizvodnja aluminija
?jdričevo. V obrazložitvi za dodelitev tega
jL)kega priznanja je med drugim zapisano.
\^ v tej skupini 20 elektrolitskih celic dela v
tjrih izmenah od 12 do 15 delavcev. Pri
jpakcm številu posluževalnih celic kot drugje
. elektrolizi, so več let nazaj ugotavljali
nadpovprečne delovne rezultate. Skrb. ki jo
^večajo delavci te skupine delovnemu
ttolju, redu, delovni disciplini, tovarištvu ter
^tnemu delu, se je obrestovala v veliko
-uoljših delovnih uspehih.
Ta leden smo jih obiskali na njihovem
jelovnem mestu v TGA Kidričevo, veseli in
nasmejani so bili in kot da bi skrivali svojo
zadovoljstvo nad prvo plaketo občine Ptuj. ki
jo je v več kot 30 letih obstoja prejel kdo iz te
jjelovne organizacije. Medtem, ko so nas v
pisarni sindikalne organizacije vljudno po-
stregli s kavico je stekel sproščen pogovor o
težavnem delu v elektrolizi, o problemih in
uspehih, skratka štirje skupinovodje so drug
za drugim odpirali knjigo spominov. Del tega
pogovora smo uspeli prenesti tudi na papir.
Jože Plainšek iz Sagadinove 9 v Ptuju je
skupinovodja C 2 v prvi izmeni. V Elektrolizi
dela že 24 let in to ves čas na istem delovnem
mestu, le skupinovodja je postal pred leti.
Rad dela ob pečeh, čeprav je vroče in tndo.
delo. Sicer pa le svoje naloge in opravila sam'
lako predstavil;
»Moja osnovna naloga je. da vodim skupi-
no dvajsetih celic C 2. Vse podatke, ki so nam
potrebni moram sproti beležiti v posebne
obrazce. Najbolj odgovorno pa je vodenje
dela ene skupine delavcev ob pJečen. Res je to
delo težko, poleg vsega tega moram opravljati
k svoj osnovni poklic elektrolizerja — pečar-
ja-
Najhuje je, da je v tej hali še zastarela
tehnologija. Veliko bolj vroče je in več plinov,
kot v hali B. Prav zaradi tega menim, da bi
moral^biti osebni dohodek pri nas nekoliko
višji. 1 ežji so delovni pogoji, več trpiš ... vi si
lega ne morete predstavliatL poskusiti bi
morali. Lepo je videti te slike po časopisih,
mislim na delo ob pečeh, nihče pa ne ve kako
utrujen si, ko se p)o Končanem delu preoblečeš
in oddideš domov. Jaz vam povem, da včasih
nisem sposoben doma več delati.
Sicer precej skrbijo za nas. kar se tiče
zdravstvenega varstva. Redno odhajamo na
preventivne serijske preglede, že šesto leto pa
nas po določenem redu p>ošiliajo na 10 dnev-
no aktivno rekreacjo v Poreču. Ampak
mishm. da je lahko še tako dobro, če zdravje
zgubiš, ga nikoli več ne moreš dobiti nazaj.«
Leojx>ld Planine je sedaj doma v Apačah, v
TGA je zaposlen že 17 let in je skupinovodja
v drugi izmeni skupine elektrolitskih celic C 2.
O svojem deluje pSovedal:
•Na pečeh delam odkar sem prišel v TGA.
V naši skupini smo sedaj trije elektrolizerii in
se res dobro razumemo, veste od tega je dosti
odvisen uspeh proizvodnje naše skupine celic.
Ze nckai let smo v isti sestavi, le kadar je kdo
v bolniški ali na dopustu dobimo pomoč.
Kar se tiče delovnih jx)gojev, ne bom
ponavljal, res so zelo težki, morda bi dodal,
da smo v glavnem zadovoljni z malico in z
tophmi napitki. Iy so nam na voljo med
delovnim časom. Ce dosti trpiš moraš veliko
pojesti. Včasih se res zgodi, da godrnjamo nad
malico, v večini primerov pa smo z njo zado-
voljni.
Naše delo je natančno predvideno, proiz-
vodnja je planirana in si ne moremo dosti
pomagati. SJa količino in kvaliteto torej ne
moremo dosti vplivati. S svojim delom lahko
le v precejšnji meri vplivamo na zmanjšanje
proizvodnjih stroškov, na manjšo porabo
električne energije in vrsto drugih elementov.
Pohvalno je. da se lahK,o udeležimo aktivne
rekreacije na morju. Človek pride nazaj
naravnost pomlajen in skoraj težko se vrne
nazaj v to vražjo vročino in pune. Leta in leta
pretf tem sem bil rudar. Delal sem v več
rudnikih, kjer je delo zelo težko, a imam to
delo. ki ga sedaj opravljam vseeno še najrajši.
Je pa res. da so prisotne razlike. Ko sem pnsel
v TGA je bila elektroliza po višini osebnih
dohodkov nekje na vrhu celo na drugem
mestu. Sedaj pa so naši težaški zaslužki na
repu. To pa ni prav, kajti fizično delo se
dandanes ne ceni več tako. kot bi ga morali.
Naj si poskusi kdo iz pisarne vsaj en dan delo
elektrolizerja pa bo to zlahka spoznal.
Moram izraziti zadovoljstvo nas vseh. da
po tolikih letih službe nekdo opazi naš trud,
naše uspehe, da se sf)omnijo na nas delavce v
proizvodnji. Plaketa občine Ptu| nam je v
fjonos. Morda bi ne bilo odveč, ce bi ta naš
uspeh tudi čutili pri denarju recimo. Ce že
drugo ne. pravijo, da smo bili najuspešnejši,
zakaj potem nismo bili bolje nagrajeni. Zakaj
dobimo osnovni .dohodek plačan vsi enako v
vseh skupinah. Če že govorimo o nagrajeva-
nju f>o delu bi brez pretiravanja to lahko
dosegli. Zakon o združenem delu nam daje to
pravico. Mislim pa, da smo v TGA daleč za
tem.«
Franc Vekie skupinovodja v tretji izmeni C
2 skupine. Doma je iz Zgornje Hajdine, v
TGA pa je zaposlen že 14 let. Ves cas je na
delovnem mestu, ki ga opravlja še sedaj — v
elektrolizi. O razliki med delom v A in B
elektrolizi je povedal:
»Razlika med pogoji dela je velika. Kratek
čas sem delal v B hafi, pa sem to lahko tudi
sam čutil. Ne pri doht)dku, ampak pri delu
samem. V naši hali nimamo dobrega zrače-
nja, medtem koje v hali B za to že poskrblje-
no. Ni tako vroče, pa tudi plinov je mani. Mi
pa delamo včasih tudi pri 60 stopinj Celzija,
tako, da bi najraje delal gol, pa zaradi varno-
sti seveda ne smem. Nevarno je, če pri prebi-
janju brizgne staljen aluminij ali plin. Seveda
imamo ustrezno za.ščitno opremo, ki pa je
kljub temu dostikrat ne uporabljamo. Z
delovnimi pripomočki smo prav tako dobro
oskrbljeni, le prebiialci so že popolnoma
dotrajani. Včasih dobimo iz popravila še bolj
Cokvarjenega, kot ga pošljemo tja. Mi.slim, da
i morali v Kratkem nabaviti nove prebijalce,
kajti tudi stroj se z leti iztroši.
V elektrolizi bom le še slabi dve leti, kajti
upoštevajoč benificiran delovni staž, bom
zbral dovolj delovnih let že leta 1982. Upam,
da borp do takrat še zdržal, kajti precej me že
daje. Zal pa mi je, da ne bom dočakal nove
hale. Pravijo, da bo kmalu zgrajena, da je
zanjo že vse pripravljeno, pa ne verjamem
preveč. ..«
Franc Krajnc je skupinovodja v četri
skupini C 2. Doma je iz Pleten pri Lovrencu,
na aelo v TGA pa se vozi že 15 let. Zaposlil se
je kot elektrolizer, sedaj pa je že osmo leto
preddelavec, pravi in nadaljuje:
»Tudi v naši skupini bi morali delati trije
pečarji, pa največkrat delava,le po dva. Zgodi
se, da večkrat ostajie kdo sam. Takrat je
seveda malo težje. Ce k temu pridenemo se
izrazito težke delovne pogoje, notem je dovolj
za predstavitev našega dela. Zal pa me moti.
da se namesto nasprotnega, naši delovni
pogoji poslabšujejo iz leta v leto. Z večjo
proizvodnjo pri istih zmogljivostih je samo
več plina in vročine. Mi od tega nimamo nič
več. Plače niso za to nič večje, vsaj glede na
porast življenjskih stroškov ne in v pnmenavi
z rastjo osebnega dohodka v drugih TOZD in
DSSS.
Tudi jaz sem že bil na aktivni rekreaciji. V
Poreču je res lepo, človek je potreben takšne
rekreacije, ki za večino pomeni prijeten
oddih. Težje je. ko se vrneš nazaj na delo. Pri
nas se je že udomačil izraz, dia odhajamo
nazaj v »Dachau« — ko se vračamo na delo.
Doma imam še majhno kmetijo in dobro,
da žena drugje ne dela. jaz ne rrjorem veliko
pomagati, sem preveč utrujen. Se enkrat pa
moram povedati, da kljub težjim delovnim
pogojem in kot pravijo boljšim delovnim
uspehom nismo deležni nič bolj.šega nagraje-
vanja.. Res je, da smo ponosni na plaketo
občine Ptuj, zakaj tega rtiti malo ne čutimo pri
naših dohodkih?« M.Ozmec
Jože Plajnšek, vodja pnre
izmene
Leopold Janine, vodja druge
izmene
Franc Vek, vodja tretje izme-
ne
Franc Krajnc, vodja četrte
izmene _____
Z rezultati smo lahko zadovoljni, kako pa napr^?
nEJN0P0LmCN0.:QnBRA2EVANJE
Zadovoljni smo lahko samo v
loliko, ker je bilo v minulem
obdobju veliko ljudi vključenih v
fazlične oblike idejnopolitičnega
izobraževanja, glede vsebine in
organiziranja posameznih oblik
pa bo treba kar odgovorno
poprijeti predvsem v osnovnih
oreanizaciiah ZKS.
V preteklem idejnopoh ličnem
[11 izobraževalnem obdobju je
pilo več oblik izobraževanja kot
'eta poprej. Tako so bili organizi-
rani seminarji za bodoče člane
^K., za novosprejete člane ZK.
iiadalje občinsTca politična šola,
^minar o teoriji in praksi mark-
sizma, to je tnmesecni seminar.
ga slušatelji obiskujejo v
Mariboru, dopisna šola marksiz-
"la, organizirana je bila v Ptuju,
Pa še seminar za vodstvene
^|[ukture o samoupravljanju v
združenem delu in več slušateljev
obiskovalo tudi srednjo politič-
no šolo.
.Delovni osnutki za izobraževa-
^i^ v letošnjem letu so šele v
^novi, oblike pa bodo ostale
[•lake, le več življenja bi jim bilo
|feba vdahniti. To velja predv-
za dopisno šolo marksizma,
^ temelji na samoizobraževanju
^pogovorih z mentorji. Ti
Pogovori pa se vse prepogosto
^[pdijo v gola predavanja, naj-
^^krat zaradi slabo pripravlje-
S^n. slušateljev. Tako ne prihaja
izmenjave mnenj, pogovorov,
^to |X)vezava med teorijo in
rakso tudi ostane nekje med ,
r?Jedrom in šolskimi klopmi. \
y*osienela in preveč šolska je ta !
j^Pisna šola marksizma, zato bi '
J" kazalo reorganizirati.
. »^redvsem dopisni šoli marksiz-
^ bo letos posvečeno precej
l^zornosti. V to obliko izobraže-
.Jija bi bilo treba vključiti vse.
^^Pvsem pa vodilne družbeno-
{^'Uične delavce. Tako bi se
^gnili §e vedno prusolnemu
tfagmatizmu in to oi bil tudi
^ll^ti preizkus poznavanja pro-
bjemov in teorije. Da bi pa to
bilo resnično tako. bi morali biti
tudi programi zahtevnejši.
Dva slušatelja bosta'letos ob-
iskovala srednjo politično šolo v
Mariboru, to le oddelek Srednje
poUtične šole CK ZKS. V to šolo
kadrujejo predvsem delavce s
poklicno izobrazbo, z namenom,
da se v njej usposobijo delavci za
kvalitetnejše družbenopolitično
delo in da se po končani šoli
vmejo.v sredino, ki jih je kadro-
vala. Zal se dogaja, in takšnih
primerov ni malo. da se delavci
ne vračajo nazaj, ampak jim je ta
izobrazba le odskočna deska za
skok iz pioizvodnje. Kajpak je
temu tako predvsem zaradi na-
grajevanja, saj je delo v družbeni
nadgradnji, pa če je to v TOZD
ali Kakšni drugi ustanovi, še
vedno bolje plačano in tako
privlačnejše. Zalo srednja politič-
na šola v takih primerih ne
uresničuje temelinejga namena,
zato tudi v CK Zk.S razmišljajo.
ali naj bo ta šola v okviru usmer-
jenega izobraževanja še priznana
Kot srednja šola.
Pravo mero pozornosti bo
treba nameniti tudi .seminarju z
naslovom Samoupravljanje v
združenem delu. Tako kot lani se
ga bodo tudi letos udeleževali
predvsem individualni poslovod-
ni organi, sekretarji osnovnih
organizacij ZK, predsedniki sin-
dikatov in predsedniki delavskih
svelov. Program tega seminarja
uokvirja predvsem danes vse
aktualnejše teme: uresničevanje
zakona o združenem delu, druž-
beno planiranje ... Ti seminarji
so organizirani po panogah, kar
|x>meni. da ga skupaj obiskujejo
npr. kmetijski delavci, nato grad-
beni in taKo naprej. To vodi v
cehovsko obravnavanje proble-
mov, zato bi nedvomno kazalo
organizacijo spremeniti, saj so
tudi v vsakdanjem življenju te
panoge vse bolj med sabo pove-
zane in vzajemno odvi.sne.
Toliko o seminarjih, šolah,
predavanjih, ki pa niso ne edina
in še manj najpomembnejša
oblika. Predv.sem osnovne orga-
nizacije bi morale izobraževanju
posvetiti tolikšno skrb, da bi bile
vse ostale oblike le nadgradnja
tako pridobljenega znanja. Vsak
sestanek osnovne organizacije
ZKS. prav tako pa drugih osnov-
nih organizacij, bi moral biti
študijski. Kako malo je tako
pripravljenih sestankov, sicer pa
organizacije velikokrat nimajo
niti pregleda nad tem, katere
oblike izobraževanja .so člani že
poslušali. Tako tudi o načrtnem
kadrovanju v višje oblike ne
moremo govoriti.
Vsi seminarji, predavanja, .štu-
dijska posvetovanja pa bodo
uspešnejši, če bodo temeljili na
samoizol)raževaniu komunistov.
To je dolžnost slehernega člana
ZK. Osnovne organizacije pa
morajo vzpodbujati in usmerjali
svoje člane v študij naprej in
predvsem v individualni študij,
nato pa v seminarje, šole m
druge oblike izobraževanja.
Poročilo o uskladitvi
z resolucijskimi omejitvami
Zbori skupščine občine Ptuj so
na zasedanjih koncem julija ob
obravnavi stabilizacijskih
ukrepov sprejeli pobudo občin-
skega izvršnega sveta in družbe-
nega pravobranilca samoupra-
vljanja, da vse tiste organizacije
združenega dela. ki so v letošnjem
prvem trimesečju presegle višino
izplačanih   osebnih   dohodkov
glede na resolucijske omejitve,
podrobneje poročajo, kako so do
30. junija uskladile osebne do-
hodke z resolucijskimi iLsmeril-
vami.
V zvezi s tem so zbori SO Ptuj
sprejeli sklep s katerim zadolžu-
jejo poslovodne organe in pred-
sednike delavskih svetov kršite-
ljev družbenegadogovora o ure-
sničevanju družbene usmeritve
razporejanja dohodka v letu 1980,
da do 31. avgusta 1980 pošljejo
poročilo zborom občinske skup-
ščine, kako so uskladili osebne
dohodke. Vse prizadele OZD je
izvršni svet SO Ptuj seznanil s tem
sklepom injih pozval, da do konca
avgusta dostavijo zahtevano po-
roalo._ F
temeui srednjeročnega plana kreditne
..........^...........■     banke mariboi^^^,^^^
Javna razprava
do 30. septembra
Kreditna banka Maribor, združena v Ljubljansko banko — združeno
banko je vsem svojim članicam in delegatom banke poslala osnutek samo-
upravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana KB Maribor za
obdobje 1981—85 in s tem odprla javno razpravo, ki bo potekala do konca
septembra. Gre za izredno pomembnost tega dokumenta, saj je v njem
zajeta razvojna usmeritev članic banke v naslednjem srednjeročnem
obdobju, zato je nujno, da poglobljeno razpravljajo o osnutku, na podlagi
tega oblikujejo svoje pripombe, spremembe in dopolnitve tako, da bo
dokončno besedilo sporazuma dejanski izraz usklajenih interesov in potreb
članic banke.
V skladu z zakonom o temeljih samoupravno družbenega sistema
planiranja bo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeroč-
nega plana Kreditne banke Maribor za obdobje 1981—85 vseboval
temeljne skupne cilje razvoja članic, medsebojne pravice in obveznosti pri
združevanju dela in sredstev, oz. pri skupnem zagotavljanju denarnih sred-
stev za opravljanje, izboljševanje in razširjanje njihovih dejavnosti,
temelječe na planih članic in usklajene z dogovori o temeljih planov
družbenopolitičnih skupnosti.
Osnutek samoupravnega sporazuma predstavlja zasnovo, ki naj v
procesu javne razprave služi za oblikovanje in usklajevanje elementov
sporazumov o temeljih planov članic banke — OZD iz gospodarstva,
dogovorov o temeljih srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skup-
nosti in dogovorov o temeljih srednjeročnih planov občin. Istočasno pa
mora javna razprava pokazati, če je predložen osnutek usklajen z elementi
sporazumov in dogovorov vseh članic banke in družbenopolitičnih skupno-
sti, kaj je potrebno dodati, spremeniti ali opustiti pri oblikovanju predloga
sporazuma.
Osnutek sporazuma temelji na analizi uresničevanja sedanjega
srednjeročnega plana banke, na oceni možnosti rasti sredstev banke za
prihodnje srednjeročno plansko obdobje v skladu z dogovorom o temeljih
srednjeročnega plgna SR Slovenije, dalje na rezultatih ankete o elementih
temeljev planov OZD iz gospodarstva in deloma vključuje elemente osnut-
ka dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev za območje skupnosti
podravskih občin.
Pri oblikovanju osnutka še niso razpolagali z vsemi osnutki dogovo-
rov o temeljih srednjeročnih planov občin v katerih deluje banka z
dogovori o temeljih srednjeročnih planov SIS članic banke in z osnutkom
samoupravnega sporazuma o temeljih planov bank združenih v
Ljubljansko banko — združeno banko.
Osnutek sporazuma je bil oblikovan še preden so bili v juniju izvedeni
prvi ukrepi za umiritev in uskladitev gospodarskih tokov, tako da ocene
predvidenih sredstev in njihove usmeritve še ne vključujejo z uvedbo nave-
denih ukrepov nastalih sprememb, predvsem devalvacije dinarja. Prav
tako še ni bilo moč vključiti predvidenih učinkov iz tako imenovanega
,.drugega paketa ukrepov" za gospodarsko umiritev, ki naj bi bili
uveljavljeni do konca leta in bodo nedvomno vplivali na oblikovanje
elementov predloga sporazuma.
(Povzetek iz gradiva)
delavska univerza ptuj
Program
izobraževanja v
šolskem letu 1980/81
Delavska univerza Ptuj je pred kratkim izdala priročno tiskani
program izoraževanja v novem šolskem letu. Program je zelo obsežen"
in bo skozi razne oblike izobraževanja šlo na tisoče naših občanov.;
Poleg osnovne šole za odrasle (6., 7. in 8. razred) imajo v programu še,
tri obširna jX)dročja izobraževanja. '
DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE je po temah opredeljeno po^
fKJsameznih družbenopolitičnih organizacijah. Tako obsega v okviru'
ZK idejnopolitično usposabljanje komunistov, usposabljanje v OO'
ZKS in aktivih, seminar za kandidate, za novosprejete člane, za vod-i
stva organizacij, za aktive komunistov delavcev neposrednih proizva-;
jalcev, za aktive komunistov po interesnih skupinah, partijska politič-'
na šola in dopisna šola marksizma.
Izobraževanje v SZDL obsega predvsem usposabljanje delegatov
za učinkovito in samostojno delegatsko delo, usposabljanje organov;
krajevne skupnosti, s posebnim poudarkom na vlogi, položaju organov i
krajevne skupnosti, s posebnim poudarkom na vlogi, položaju in!
vsebini dela krajevne skupnosti v delegatskih razmerjih ter seminar za
vodstva odborov za SLO in družbeno samozaščito pri krajevnih;
skupnostih, v delovnih organizacijah in šolah ter za člane poravnalnih;
svetov. 1
V sindikatih bo program izobraževanja obsegal seminar za posa-'
mezne skupine samoupravljalcev, seminar za člane samoupravnih ]
organov, za sindikalne delavce, za prosvetne delavce in za člane ;
samoupravne delavske kontrole. '
Idejnopolitično  izobraževanje  mladine  obsega  usposabljanje
mladih v OZD, krajevnih skupnostih in šolah, seminarje za vodstva!
mladinskih organzacij, za specializirane konference mladih ter izobra- '
zevanje brigadirjev v akcijah »Slovenske gorice«.
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE obsega obširne teme za:
posamezna področja ali poklice, predvsem v obliki tečajev in seminar- ;
jev. Tako imajo v programu tečaje: o varstvu pri delu, za pridobitev !
osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni, za voznike viličar- i
jev, za kurjače nizkotlačnih ogrevalnih naprav, za strojnike gradbene ]
mehanizacije, o požarni varnosti in tečaj za vratarje in čuvaje. i
Program seminarjev pa predvideva naslednje seminarje: iz po- i
slovne psihologije in organizacije dela za poslovodje v trgovini, za j
v(xlje delovnih enot za vodilne gostinske delavce in za izpopolnjevanje j
strokovne izobrazbe delavcev v organih državne uprave ter druge
oblike strokovnega izobraževanja. i
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE obsega vse tiste oblike, ki jih j
delavska univerza nudi najširšemu krogu prebivalstva, v dogovoru z]
naročniki in z namenom, da bi širila splošno znanje in razgledanost '
občanov. ;
Program obsega ciklus predavanj iz obrambne vzgoje prebival- j
stva, namenjen je prebivalstvu, ki nima razporeda, da ga usposobi na <
vseljudski cxlpr. Nadalje ciklus kmetijskih predavanj za kmetovalce i
po posameznih območjih s temami iz poljedelstva, živinoreje in vino- '
gradništva. Povezana s tem je tudi šola za mlade kmetovalce po krajev- J
nih centrih, namenjena pa je tistim mladim, ki ostanejo doma na j
kmetijah. ■
Tečaji obsegajo tečaj slovenščine za starešine v JLA, tečaj tujih I
jezikov ter krojni in šivilj.ski tečaj. Poleg tega pa so še šole za zdravje, za j
starše in za življenje. Nadalje ciklus predavanj za prebivalstvo Oj
aktualnih dogodkih doma in v svetu ter druge seminarje, tečaje in
predavanja f>o naročilu. i
4 - DELEGACME OBRAVNAVAJO
21. avgust 1980 —
TEDNIH
Ali bomo lahko razvili
predvidene vzgojno-
varstvene zmogljivosti
v začetku meseca septembra bodo tudi delegati v zboru uporabni-
kov in izvajalcev na skupščini skupnosti otroškega varstva v Ptuju
spregovorili o možnostih in planiranem razvoju te dejavnosti v nasled-
njih petih letih, to je do leta 1985. To je obdobje v katerem bo potreb-
no dosledno vskladiti razvoj družbenega varstva otrok in socialne
varnosti matere ter družine s programi in možnostimi temeljnih
organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. To pa pomeni z
rastjo dohodka TOZD in na tej osnovi s potrebami, kijih bodo delovni
ljudje nakazali, pa tudi s splošnimi družbenimi potrebami in interesi
na tem področju.
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti otroške-
ga varstva občine Ptuj za obdobje 1981 do 1985, bodo govorili tudi
delegati občinskih zborov, po razpravi na skupščini skupnosti otroške-
ga varstva pa bodo svoje rekli še delavci v združenem delu, ki bodo
predvideno dejavnost tudi financirali.
Program vzgojnovarstvene dejavnosti v občini bo obsegal zagoto-
vljeni del v katerega spada priprava otrok na osnovno šolo — to je
mala šola v trajanju 120 ur, vzgojo in varstvo otrok z motnjami v
telesnem in duševnem razvoju ter minimalni obseg denarnih pomoči.
Poleg tega se bo odvijalo tudi delo v vzgojnovarstveni organizaciji in
varstvenih družinah. Kot dodatne naloge pa so predvidene: vzgojno-
varstvena dejavnost za otroke, ki niso vključeni v vrtec, investicijska
vlaganja za odpiranje novih zmogljivosti za jasli in vrtec ter vsporedno
s tem skrb za potrebne strokovne kadre in nekatere dodatne naloge.
Vključena pa je seveda tudi dejavnost samoupravnih organov in
strokovne službe.
Za občane je predvsem zanimivo — koliko in kje bomo v teh letih
gradili, saj ob zadnjem sprejemu ugotavljamo, da je zlasti jaslični
primankljaj še vedno zelo velik in tu bo potrebno najprej zasaditi
lopato. Z rednimi sredstvi, ki se bodo stekla iz prisevne stopnje bo do
leta 1985 moč pokriti le redni del dejavnosti, to pomeni, da za investici-
je ne bo ostalo ničesar. Skupnost otroškega varstva občine Ptuj bo
lahko potrebna sredstva za novogradnji na območju krajevne skupno-
sti Boris Ziherl in v novem naselju Rabelčja vas — zahod, zbrala le na
osnovi rednega občinskega samoprispevka ali s kakršno drugačno
obliko zbiranja potrebnega denarja. V skladu z razvojnimi možnostmi
je v tem obdobju planiranih novih 450 mest, od tega do treh let starosti
150 mest, v vrtcu 220 in 80 novih mest za otroke v varstvenih družinah.
V letu 1981 bi tako usposobili en oddelek za 20 otrok v Destrniku
kjer bo krajevna skupnost zagotovila ustrezni prostor ter za 12 otrok
zagotovili mesta v dveh varstvenih družinah. Leto kasneje je predvide-
na izgradnja osmih oddelkov jasli na območju krajevne skupnosti
Boris Ziherl v Ptuju s čimer bi lahko vključili 100 malčkov, 12 pa še
dodatno v dveh varstvenih družinah. Leta 1983 bi z gradnjo nadaljeva-
li in v drugi fazi vključili še 100 otrok v vrteške oddelke in dodatnih 12
v varstveni družini. En oddelek vrtca pri Lovrencu na Dravskem polju
je predviden v letu 1984, dva pa v Markovcih, če bosta krajevni skup-
nosti zagotovili primerne prostore. V tri varstvene družine bi v Majš-.
perku vključili 20 otrok, 12 pa v Ptuju. Zadnje leto naslednjega sred-
njeročnega obdobja pa je predvidena širitev vzgojnovarstvenih zmog-
ljivosti za 40 otrok v Vidmu pri Ptuju in v Grajeni, v Ptuju štirje jaslični
oddelki za 50 otrok ter dve varstveni družini za 12 otrok. Vse to pa bo
moč uresničiti le še z dodatnimi prispevki zainteresiranih krajevnih
skupnosti, ker vse te predvidene investicije presegajo 8 milijard starih
dinarjev.
Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva je na eni izmed zadnjih
sej odločno potrdil stališče, da bomo v tem obdobju gradili le na ožjem
mestnem območju kjer so potrebe največje, sovlagali pa pri adaptaci-
jah v tistih krajevnih skupnostih v katerih bodo zagotovili najnujnejše
— to je ustrezni že zgrajeni prostor in svoj delež pri njegovi ureditvi.
S tem, da občinske skupnosti otroškega varstva čaka v tem obdob-
ju še vrsta drugih nalog, ki se prenaša iz republiške skupnosti in da bo
potrebno iredno gospodarno obrniti vsak dinar, postavljena naloga
gotovo ni lahka. Združeno delo in krajani v krajevnih skupnostih bodo
na koncu tudi rekli, če vse to potrebujejo in če je tako zastavljeni
program pravilen. Če je, se bo potrebno odločiti tudi za denar, ki je
potreben, da bomo končno tudi na tem področju dosegli vsaj minimal-
ni napredek in mu dali prednost, ki je bila doslej le na papirju.      mš
MLADINCI V CIRKOVCAH
SO AKTIVNI
Mlade v Cirkovcah prav gotovo poznate, saj so to mladi, ki ne
poznajo počitka. Pa tudi pišemo in beremo o njih p>ogosto; o njihovem
delu in življenju. Aktivnih je kar 200 mladincev, so pa tudi še takšni, ki
včasih stojijo ob strani.
V začetku julija so delali ozemljitve telefonskih drogov v KS
Cirkovce, v soboto so se udeležili Iger orez meja, kijih je organizirala
osnovna organizacija ZSMS Haioina in bili so tretji. Vsaka izmed
osnovnih organizacij cirkovške krajevne skupnosti je navezala tudi
prijateljske stike z eno izmed osnovnih organizacij mladih v ptujski
občini. Tako se bodo večkrat srečali na športnem in kulturnem področ-
ju mladi iz Jablan in Rogoznice, mladi iz Sikol in Gorice pri Prager-
skem, mladi Cirkovc in Hajdine . ..
Mladi iz KS Cirkovce imajo tudi svoje načrte za delo v prihodnjih
mesecih. Konec meseca bodo prijetno združili s koristnim na izletu v
Postojno in Lipico, oglasili pa se bodo tudi še kje drugeje. Ko se bo
začela »šola<( pa bodo pridno pomagali pri izkopu za otroški bazen.
Izkopali bodo precej zemlje in jo že takoj koristno uporabili za letni
prireditveni ocler. V vseh krajih pa bodo organizirali tudi oglasne
deske, da bodo mladi na tak način redno obveščeni o vseh pomembnih
stvareh. Kotar
NA KATARININO BO ŽE DRUGAČE
Zbori skupščine občine Ptuj so na zadnji seji sprejeli odlok o sejmih
v občini Ptuj. Ta odlok je bil objavljen v 16. številki Uradnega vestnika
z dne 14. avgusta, danes — osmi dan po objavi pa je tudi začel uradno
veljati.
Odlok o sejmih ureja predvsem sejem plemene in plemenske živine
(goveda, konj, pujskov in drobnice) in določa sejmski red. Poleg tega pa
ureja tudi tradicionalne sejme potrošnega blaga (Jurjevo. Ožbaltovo in
Katarinino). V drugem odstavku 2. člena tega odloka le določeno, da so
ti sejmi na Slomškovem trgu. litovem trgu, v Murkovi ulici in v
Prešernovi ulici. V 21. členu pa je določeno, kdo sme prodajati, kaj in kje
sme prodajati. V zadnjem t)dstavku tega člena je zapisano, da se smejo
rabljeni predmeti široke potrošnje prodajati le v Prešernovi ulici; kme-
liisko orodje in stroji pa na desni strani priključka Rogozniške ceste na
(irmoško.
Ker je bil Ožbaltov sejem že no sprejetju odloka, nas je zanimalo, če
bodo na Katarinino imeli inšpcKtorii in komunalni nadzorniki veliko
dela. da bodo prodajalce razporedili v skladu z določili odloka in
zagotovili izvajanje določila, da se izdelke in blago sme prodajati pra-
vikima na stojnicah, le izjemoma na tleh (izdelki lončarjev, kmetijsko
orodje, lesena roba in podobno). Sprehodili smo se za nekaj minut po
ptujskih ulicah in zabeležili posamezne značilne primere.
O tem naj govore foto posnetki s kratkim podnapisom, kije obenem
komentar.
Besedilo: FF
Foto: J. Bračič i
Čeprav Trg MDA nI naveden med tistimi prostori, kjer smejo biti sejmi
potrošnega blaga, je kupčija pred magistratom kar dobro cvetela ...
Lpamo, da tokrat zadnjič, saj prostor, kjer ima svoj sedež cela vrsta
upravnih in pravosodnih ustanov, prav gotovo ni primeren za sejem^e
stojnice, ki so po domiselnosti prodajalcev tudi kamioni.
Naj bo tokrat res zadnjič, da vidimo podoben prizor. Sploh bi morali
odpraviti parkiranje avtomobilov na trgih in ulicah, ki so določeni za
prodajo potrošnega blaga.
Če katero blago, potem so čevlji najprimernejši za prodajo na tleh, saj jih
tudi nosimo zato, da varno hodimo po tleh. »V teh čevljih le voda ni
dobra ...« je hvalil svoje blago prodajalec pred Pivnico po tem, ko je
izpraznil steklenico »zlatoroga«
Kultura in rabljena oblačila ... Uh, je to dolgočasno, če ni kupcev ...
No, kupčija je vseeno cvetela, kar dokazuje kup bankovcev na mizici. Na
srečo tudi nI bilo vetra ...
V bodoče bo dovoljeno prodajati rabljene predmete le v Prešernovi ulicj
Na Ožbaltovo so, upajmo zadnjič, razstavili prodajalci rabljenih oblek
(tudi nerabnih cap) svoje blago na desnem pločniku Bezjakove ulice in Čei
Slovenski trg
Izjemoma smejo nekatere izdelke razstaviti in prodajati tudi na tleh ...
Markovčani gostili 14 folklornih skupin, ljudskih pevcev in godcev
Markovci so bili minulo nede-
ljo spet v znamenju v.sakoletne
velike folklorne revije, ki jo v tem
kraju z bogato folklorno tradicijo,
prireja folklorno društvo v Ptuju v
okviru ptujskih kulturnih srečanj.
Organizator, zlasti pa še domačini
so se po že tradicionalni navadi
dobro izkazali kot gostitelji letos
rekordnega števila obiskovalcev
— bilo jih je blizu 3000 in nasto-
pajočih folklornih skupin, ljud-
skih pevcev in godcev.
Tudi markovška folklorna re-
vija je ena izmed uspešnih oblik
ohranjanja delčka kulturne dedi-
ščine, prav Ptujsko in Dravsko
polje pa je s prizadevnostjo ne-
katerih posameznikov ohranilo
svojo izvirnost ravno na folklor-
nem področju. O tem je v svoji
uvodni besedi spregovoril tudi
Jože Štrafela — predsednik fol-
klornega društva v Ptuju, nato pa
so revijo odprli najmlajši — člani
pionirske folklorne .skupine iz
Markovec ter s svojo prisrčnostjo
že v začetku navdušili številne
goste in ostalo občinstvo, ki je
prišlo v Markovce skorajda iz vseh
krajev ptujske občine.
JUGOSLAVIJA v izvedbi najmlajših plesalcev na nedeljski
folklorni reviji v Markovcih. (Foto: S. Kosi)
V bogatem sporedu ljudskih
plesov, pesmi in glasbe so se
predstavili: folklorna skupina iz
Beltinec v Prekmurju, iz Nedeli-
šča v SR Hrvatski, iz Koprivni-
Skega Ivanca, Železne Kaple v
Avstriji, KUD Jože Hermanko iz
Maribora, plesalci iz Obreza ter
folklorni skupini Vinko Korže iz
Cirkovc in Anton Štrafela iz
Markovec. Zapele pa so še pevke
iz Cirkovc. Zabovc in Stojnc,
pevci iz Podlehnika ter zagodli
godci iz Podlehnika in Kicarja.
Ob nedeljski folklorni reviji v
Markovcih sta si izmenjali darila
še pionirski folklorni skupimiz
Markovec in Železne Kaple, ki sta
se pobratili pred petimi leti, za
zaključek pa so najmlajši zaplesali
še na popularno melodijo Jugo-
slavija s čimer so poželi gromki
aplavz vseh prisotnih.
Za nami je tako še ena priredi-
tev letošnjih kulturnih srečanj, ki
se bodo nadaljevala že jutri z za-
četkom dela XII. slikarske kolo-
nije POETOVIO — Ptuj, ki bo
imela letos svoj sedež, v Podleh-
niku. V mesecu avgustu si bomo
lahko ogledali še razstavo del
lanskoletnih udeležencev — sli-
karjev, otvoritev bo v paviljonu
Dušana Kvedra v četrtek, 28. av-
gusta, dan kasneje pa se bo ptuj-
skemu občinstvu predstavilo
glasbeno gledališče s KABARE-
TOM 13.
Določena območja za obvezen odvoz smeti
Po določilih odloka o obveznem odlaganju in
odvažanju smeti in o vzdrževanju Čistoče na javnih
površinah v občini Ptuj, izvršni svet občinske skup-
ščine v soglasju s pristojno sanitarno inšpekcijo,
določi območja, kjer je v smislu odloka obvezno
odvažanje smeti. Oddelek za gospodarstvo in urbani-
zem pa je krajevna skupnosti tudi zaprosil za mnenje,
če je potrebno za vse območje KS odrediti obvezen
odvoz smeti in katera naselja oz. hišne številke bi bilo
treba izvzeti glede na lego in podobno.
Na podlagi poročil krajevnih skupnosti so strokov-
ne službe pripravile osnutek odredbe, ki so ga ponov-
no poslali KS zaradi morebitnih popravkov. Za tem
je bil pripravljen predlog odredbe, k temu je dal svo-
je soglasje tudi sanitarni inšpektor, ki ga je obrav-
naval izvršni svci ....-pščine občine Ptuj na seji, l^-
avgusta in ga z nekaterimi pripombami vrnil oddelku
za gospodarstvo in urbanizem, da ga v posameznih
podrobnostih dopolni.
.-..—M--,-i,  ______    ^_^
f EDNIK - 21- avg"rt 1980
DRU2BA IN GOSPODARSTVO - 5
ZAKAJ SAMBTAJ) lOJM V MBNICAH?
Pomanjkanje mesa je očitno
v prijetnih poletnih dnevih
^diha in pt)čitnic radi zahajamt)
v naravo. Vse bolj popularni in
nasploh prijetni so pikniki v
^aravi. Daleč naokoli se ra/.širja-
io prijetne vonjave z žara. Seveda
ne g"^^* brc/, mesa. Kakršnega
l^oii. goveiega, svinjskega, kurje-
ga, pa tudi ribe so na žaru (kIIič-
^e. Kažnjiči, čevapčiči, pheskavi-
j-e, brodeti in druge dobrote se
bohotijo; rjavo opečene in slastne
privabljajo veseli družbi sline v
usta.
In če mesa ni? Ce .so prodajal-
ne mesa prazne, ali pa vsaj ni
tistega mesa, ki ga želimo?
Sredi prejšnjega tedna, nekaj
pred poldnevom sem se odpravil
morda nalašč v takšnerti času) v
nekatere ptujske prtxlajalne me-
sa in zabeležil:
Prodajalec mesa Vinko Iljevec
jz prodajalne v Lackovi unči je
malce v zadregi, pred praznimi
klini povedal:
»Ne samo pri nas. Povsod
primankuje mesa. Najhuje je ob
petkih in .sobotah, ko je pri nas
največji naval. Precej godrnjanja
je slišati, pa kaj češ, mesa ni in za
to nismo mi krivi. V teh dneh
prodamo po navadi od 1200 do
1300 kg raznega mesa. Ker
svinjine ni, gre seveda največ
junetine. precej pa tudi piščan-
cev. Najmanj prodamo drobovi-
ne. V teh poletnih dneh ne
pridejo v pošlev kisle juhe.
čeprav st) po mojem okusu lahko
/a /ar zelo prijetna kurja jetra na
istrski način, zavita v slanino.
Seveda pa je največje povpraše-
vanje /a svinjskimi kotleti, ker
pri nas pač na žaru drugega ne
znamo ali pa nočemo peči.
Kotletov bi prodali še in še.
Precej veliko je povpraševanje za
pcrutničkami. ki zmanjkajo v
nekai urah. ko jih dobimo seve-
da. Zd teletino niti več ne sprašu-
jejo, saj je že dalj časa ni za širšo
potrošnjo. Mislim, da gre vsa
lelelina iz naših klavnic za bolni-
ce, pa seveda za gostinske lokale.
Včasih je nekaj dobimo, po
navadi ob petkih, vendar so to
neznatne količine.
Za gotovimi izdelki, salamami,
raznimi klobasami in podobnim,
zaenkrat ne segajo tako vneto, od
časa do časa nam zmanjka le
prekajene vratovine in drugih
Takšni prizori niso v ptujskih prodajalnah mesa v teh dneh nič posebne-
ga-
prekajenih izdelkov. Sicer pa
velja za sveže meso in za vse
ostale izdelke, da jih damo takoj
v prodajo, čim jih prevzamemo.
TaKO se rešimo očitkov, saj
poslujemo po načelu, kdor pride
prvi, prvi melje.«
Nic bolje ni bila v tem času
založena prodajalna mesa v Mer-
catoijevi blagovnici v Ptuju.
Mesar — sekač Pavel Golob je
pridno čistil prazne police m
kline. Malce zaskrbljen je vzdih-
nil in povedal:
»Trenutno mesa res nimamo.
Nasploh jc povpraševanje veliko
\cOic od ponudnc in povrhu lega
je danes torek. tako. da dobimo
šclc |utri svežo »robo«. Naša
prodajalna ima več dobaviteljev.
Z mesom nas oskrbujejo razen
ptujske Perutnine šc mariborski
kiis.iki. Pomurka. ter delno Bo-
ho\a. ki nam poleg suhih izdel-
kov večkrat dobavlja tudi sveže
zamrznjeno meso.
Največje povpraševanje je pač
za svinjskim mesom in /a govedi-
no. Tudi perutnine prodamo
prcctj. vendar se le malokrat
zgi>di. da nam je zmanjka. Prek
prodajnega pulta lahko vidite
zmrzovalne skrinje, kjer je vedno
dovolj zamrznjenih rin. ro teh pa
stranke ne segajo pt)gosto. Je pač
taka navada pri nas. čeprav
vemo. da so ribe za prehrano
zelo zdrave.
Moram povedati, da je takrat,
ko ni mesa najhuje nam mesar-
jem. Stranke ne samo. da godr-
njajo, ampak te tu in tam tudi
kam pošiljajo, tako. da je zares
neprijetno. S te strani je naš
poklic veliko manj prijeten. Saj
vendar nismo mi krivi, da ne
dobimo mesa. F'ovem vam. da
višje cene sploh ne vplivajo na
nakup mesa. Prodali bi vse, ne
glede na ceno. samo, da bi meso
imeli.«
Največja prodajalna Me.so-
kombinata Perutnina v Ptuju na
Titovem trgu ni kazala nic bolj
vesele podobe. V delu. kjer
prodajajo suhomesnate proizvo-
de je bila sicer daljša čakalna
vrsta. Nekoliko v levo. kjer
prodajajo sveže meso pa sta bila
za prodajnim pultom le prodajal-
ca,   ki   sta   strankam   vljudno
[H)jasnjevala. da mesa ni več.
^rodajalec mesa Franc Turn.šek.
ki to delo opravlja že 13 let, je
dejal:
»Kar sem  mesar še nisem
doživel takšnega pomanjkanja
mesa. pa sem prepričan, da je
naša mesnica najbolje založena v
Ptuju. Ciovedine sicer ne pogre-
šanK) tako hudo. čeprav mora
stranka tudi /anjo poniteti. Naj-
huje je pač povpraševanje za
svinjskim mesom, pa recimo še
/a teletino. Ce na primer povem,
da bi dnevno prodali najmanj
400 kg svinjine in da je dobimo v
torek." sred() in petek .skupaj le
250 kg. potem je to dovolj.
Mislim, da je dandanes še
vedno prenizka odkupna cena za
svinje, ker živine na tržišču
očitno primankuje. Kmetje ima-
jo zase dovolj mesa. brez skrbi
bodite, oni ne bodo tako hitro
Franc Turnšek, prodajalec mesa
v prodajalni Perutnine na Tito-
vem trgu.
lačni mesa. Prodati, oziroma
rediti za družbeno prodajo pa se
jim po mojem mnenju res ne
"splača.
Poglejte po vaseh krožijo to-
vornjaki privatnikov iz sosednje
Hrvatske, ki odkupujejo živo
živino po precej višjih cenah.
Kdo ne bi tega izkoristij. Bolje
proda, pa še skrbi nima za
prevoz ... (I
Dalje nismo hodili, kajti pre-
pričani smo. da bi bilo v ostalih
ptujskih mesnicah stanje precej
podobno. V tolažbo nimamo
povedati veliko, le to, kar si želijo
tudi mesarji sami, da bo kmalu
»boljše«.
M. Ozmec
Pavel (^olob iz prodajalne v
Mercatorjevi blagovnici.
Vinko Iljevec iz prodajalne mesa
\ Lackovi ulici
NOVE KREDITNE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ
DROBNEGA GOSPODARSTVA
Mednarodna finančna kor-
poracija (International Fi-
nance Corporation-IFQ je v
letošnjem maju odobrila kon-
zorciju osmih jugoslovanskih
bank, v katerem so združene
Ljubljanska banka — združe-
na banka. Investicijska banka
Titograd — združena banka.
Gospodarska banka Sarajevo
— združena banka. Združena
beograjska banka. Združena
kosovska banka. Vojvodinska
banka — združena banka,
Zagrebška banka in Stopan-
ska banka — združena banka,
32 milijonov ameriških dola-
rjev posojila za potrebe male-
ga gospodarstva. Iz lastnih vi-
rov je ta mednarodna korpo-
racija dodelila 26 milijonov
dolarjev, ostali del kredita, 10
milijonov DM pa je prispevala
mednarodna poslovna banka
(Internationale Handelsbank)
iz Frankfurta. To je mešana
Nemško-jugoslovanska banka
•n se je v petih letih, odkar
obstaja, uveljavila ne le na
zahodno-nemškem, ampak
tudi na mednarodnem finanč-
nem trgu.
Pogajanja o sklenitvi kre-
ditne linije, ki so jih vodili
predstavniki Zveznega sekre-
tariata za'finance in predsta-
^iki Ljubljanske banke-
^družene banke, so trajala
dobri dve leti. Vmes ni bilo
•''alo zapetljajev, saj je IFC v
'anskoletnem novembru po-
dajanja celo preklicala. Cez
"lesec dni so jih obnovili in
tako smo letošnjo pomlad
^ova dobili ponudbo pod kar
dobrimi kreditnimi pogoji.
. Sleherni banki v konzorciju,
vsake republike je ena, pri-
pada osmina zneska tega kre-
Jita. kar znaša 3^50.000 do-
larjev dolgoročnega pos<;jila
"» 1,250.000 DM srednjeroč-
•^ega kredita.
Rok vračanja za dolarski
•^fedit je 12 let (vključno 3 leta
''Moratorija) . vrniti pa ga bo
treba v 18 polletnih obrokih po
fiksni obrestni meri 12 od-
stotkov. Za kredit v nemških
markah pa je rok odplačevanja
7 let, prav tako s 3 leti mora-
torija, vrniti pa ga bo treba v
osmih polletnih obrokih. Ob-
restna mera je gibljiva in je
0,75 odstotka nad AKA
(AusfuhrkreditgeseLschaft
mbll, Frankfurt). Raznih
stroškov, ki nastajajo običaj-
no pri takih kreditih, pri tej
kreditni liniji ni. Plačati bo
treba le tako imenovani servi-
ce charge (storitve predsta-
vništva).
Projekt malega gospodar-
stva, ali na kratko SSE Pro-
ject, tako so ga pri tej finančni
korporaciji imenovali, sovpa-
da z našimi prizadevanji za
razvoj malega gospodarstva,
oziroma za razširitev naše
ekonomske baze. Vzpostavi-
tev te kreditne linije je povsem
nova \Tsta finančne pomoči do
sedaj precej zapostavljenemu
gospodarskemu sektorju,
drobnemu gospodarstvu. Na-
menjen je delovnim organiza-
cijam, ki služijo le za dopol-
nitev bazičnih gospodarskih
dejavnosti in kar je še važnejše
pomeni možnost za odpiranje
novih delovnih mest ob relati-
vno nizkem povečanju stro-
škov.
Kljub znatnemu razvoju
malega gospodarstva v zadnjih
petih letih, je to še vedno slabo
zastopano v družbeno-gospo-
darskem razvoju republik in
pokrajin in na tem področju
znatno zaostajamo za gospo-
darsko razvitejšimi evropski-
mi državami. V Sloveniji dela v
drobnem gospodarstvu več kot
70.000 ljudi, to je 300 na de-
settisoč prebivalcev, kar je več
kot dvakrat manj kot v Italiji
ali Nemčiji.
Živahnejši razvoj drobnega
gospodarstva smo zabcie/ili v
zasebnem sektorju, saj se je
število obratovalnic samo-
stojnih obrtnikov \ Sbiveniji v
dogovori 0 skupnem planiranju
učinka. Po eni strani ima malo
gospodarstvo kot izredno gib-
ka in prilagodljiva oblika go-
spodarske dejavnosti tudi iz-
redne možnosti za nadome-
ščanje uvoza; po drugi strani
pa upamo, da bo razvoj malega
gospodarstva prispeval k hi-
trejšemu izboljšanju ponudbe
storitvenih dejavnosti, zanje
že dalj časa ugotavljamo, da ne
ustrezajo našim potrebam. Ti
krediti bodo tudi omogočili, da
se bo malo gospodarstvo bolje
tehnično opremilo in kupilo
predvsem tisto opremo, za
katero običajno ne more za-
gotoviti lastnih sredstev.
Vse banke podpisnice pro-
jekta so se tudi zavezale, da
bodo zagotovile dvojno vsoto
domačih bančnih virov ali pa
lastnih sredstev na vsoto IFC.
To je tudi dokaz, da se naše
banke pri razvoju malega go-
spodarstva ne angažirajo
samo kot posredniki tujih
kreditov, temveč bodo usme-
rile v njegov razvoj še znaten
del domačih sredstev, kar je
tudi v skladu s sprejeto politi-
ko.
S to kreditno linijo bo
drobno gospodarstvo dobilo
nove možnosti za razvoj. Po-
samezna zainteresirana delo-
vna organizacija, ki nima več
kot 125 zaposlenih, lahko ko-
risti naenkrat največ 300.000
dolarjev kredita. Ta devizna
sredstva bodo lahko uporabili
za nakup osnovnih in trajnih
obratnih sredstev, predvsem
pa za uvoz opreme, medtem ko
jih no ho moč porabiti za po-
ravnavanje starih obveznosti.
Pogodba je bila podpisana
konec julija. Denar bo na
razpolago takoj, ko bodo iz-
delani investicijski programi,
ki jih je treba predložiti zah-
tevku za kredit. Na ta devizna
sredstva, 300.000 dolarjev pa
bo treba zagotoviti dvojno
v soto i/ domačih bančnih virov
ali i/ lastnih sredstev, torej ši-
12 milijonov dinarjev.
Določen del teh sredstev
imajo na razpolago tudi ob-
rtniki, ni pa še natančno do-
ločeno, kako jih bodo lahko
koristili. Kot kaže, bo to moč
prek obrtnih zadrug, za katere
je tudi zagotovljen del sredstev
te kreditne linije. Prošnji za
dodelitev kredita, ki jo bo
uporabnik naslovil na LB, go-
spodarsko banko Ljubljana,
bo treba priložiti več papirjev
in vanje vpisati predmet po-
slovanja, število delavcev,
vrednost poslovnega sklada
uporabnika kredita in odsto-
tek lastne udeležbe, kratek
opis investicijskega projekta
ter njegove stroške (osnovna
sredstva, obratna sredstva,
devizni stroški), število delo-
vnih mest pred in po zaključeni
investiciji, finančni plan —
vire in tako dalje.
Toliko na kratko o teh po-
datkih, vse podrobnejše infor-
macije pa lahko dobite pri di-
rektorju Panorame Ptuj ali
tajniku Obrtnega združenja.
VK
MODERNIZACIJE CESTNEGA OMREŽJA
Iz osnutka dogovora o skupnih temeljih
plana za razdobje 1981-1985 na območju
skupnosti podravskih občin povzemamo iz
poglavja o urejanju prometne infrastrukture
tisti del. ki obravnava modernizacijo cestnega
omrežja na našem območju.
V osnutku dogovora je zapisano, da bodo
občinske skupnosti za komunalno in cestno
dejavnost usklajevale program in dinamiko
gradnje cestnega omrežja v letih 1981-85 v
okviru regionalne skupnosti za ceste, kjer se
bodo tudi dogovarjali o merilih za določitev
prednostnih nalog na področju modernizaci-
je, preurejanja in novogradnje cestnega
omrežja.
V ta program usklajevanja in prednostnega
obravnavanja so vključeni naslednji cestni
odseki (navajamo le tiste, ki so na območju, ki
ga informativno pokriva Tednik):
Novogradnje obvoznic v Ormožu in v
Slovenski Bistrici.
Preureditev in modernizacija cest:
— Rogatec — Majšf>erk — Ptuj — Lenart
— Trate.
— Slovenska Bistrica — Ptuj z nadvozom v
Pragerskem.
— Maribor — Ptuj — Ormož — Varaždin,
. — Senanska — Cerkvenjak — Videm ob
Sčavnici.
— Janežovci — Rogoznica (v občinf
Lenart) — Selce,
— Ptuj — Poljo^ne — Slovenske Konjice,
— Slavšina — Zupetinci — Vitomarci,
— Pavlovci — Presika — Ljutomer.
Na področju programsko pripravljalnih del
pa načrtujejo pripravljalna aela za hitro cesto
Maribor — Ptuj. v realizacijo pa bi to prišlo
šele v planskem obdobju poletu 1985.
V dogovor so tudi zapisali, da bodo v
začetnem razdobju 1981-85 prednostno izva-
jali modernizacijo in obnovo tistih cest, ki so
bile v programu v letih 1976-1980 in v tem
času niso bile izvršene.
zadnjih 3 letih povečalo od
11565 na 13100, število de-
lavcev pa od 12330 na 14.900.
Vse več je tudi pogodbenih
organizacij združenega dela,
lani jih je bilo v Sloveniji 25, v
njih pa je združevalo delo okoli
700 delavcev. Ustanovljenih je
bilo tudi več dislociranih ob-
ratov združenega dela, v zad-
njih letih seje v njih zaposlilo
nad 3500 delavcev.
Pomembno je tudi dejstvo,
da je veliko teh obratov na
manj razvitih območjih, ne le v
Sloveniji, temveč tudi v drugih
jugoslovanskih republikah in
pokrajinah. To pomeni, da so
ti krediti tudi ena od oblik
pospeševanja hitrejšega raz-
voja manj razvitih območij. Ta
dejstva so pomembna še zlasti
sedaj, ko tako v Sloveniji kot v
podra vski regiji, to je na našem
območju, začenjamo širšo
razpravo o programu razvoja
drobnega gospodarstva v
srednjeročnem obdobju
1981-1985.
Pritegnitev teh sredstev za
razvoj drobnega gospodarstva
pomeni tudi prispevek k sta-
bilizaciji naših gospodarskih
razmer. Uresničevanje ciljev
stabilizacije nam med drugim
narekuje tudi iskanje notra-
njih rezerv, kar največjo go-
spodarnost novih naložb, od-
piranje novih delovnih mest ob
čim manjših investicijskih iz-
datkih in čim večji produkti-
vnosti, ob vsem tem ima malo
gospodarstvo brez dvoma po-
membno vlogo.
Dejstvo je namreč, da na-
ložbe v malo gospodarstvo
ustrezajo vsem glavnim meri-
lom naše ustalitvene politike,
po drugi strani pa naložbe v to
dejavnost nudijo boljšo mate-
rialno podlago za tesnejše po-
vezovanje družbenega in za-
sebnega sektorja v okviru ko-
operacije in na tej podlagi tudi
čvrste dohodkovne povezave.
Razvoj malega gospodar-
stva bo iniel še dva pomembna
INFORMACIJA O KONČNEM NAJEMNIKU KREDITA, KI
JO PREDLOŽI BANKA PROŠNJI ZA ČRPANJE KREDITNE
LINIJE IFC
1. Naslov banke — LB, Gospodarska banka, Ljubljana,
Josipine Turnograjske 6
2. Naslov končnega porabnika — njegov status (privatnik,
kooperant, POZD, OZD)
3. Opis predmeta poslovanja
4. Število delavcev
5. Vrednost poslovnega sklada uporabnika kredita in pro-
cent lastne udeležbe
6. Kratek opis investicijskega projekta (po namenu)
7. Stroški investicijskega projekta (osnovna sredstva, obrat-
na sredstva, devizni stroški)
8. Število delovnih mest pred in po zaključni investiciji
9. Finančni plan - viri
a) lastna udeležba
b) krediti
^ IFC sredstva
domača bančna sredstva
c) drugi viri financiranja
(lastna udeležba + domači krediti = 66 odstotkov, IFC
33 odstotkov
10. Rok vračila, moratorij za kredite
DM 7 let, 3 leta moratorij
USA dolarjev 12 let, 3 leta moratorija
11. Obrestna mera
— domači bančni krediti 11 odstotkov
— IFC sredstva
USA dolarjev 12 odstotkov
DM 11 odstotkov
Podrobne informacije interesentom daje: Gregor Dolenc,
Ljubljanska banka.
Vloge za dinarska sredstva se dajejo na Temeljno banko, za
devizni del pa Temeljna banka odstopa združeni banki.
6 - IZ naSih krajevnih skupnosti
21. avgust 1980 - XEDNI|t
PORUŠENI JEZ V   i
TRŽCU PREDSTAVLJA
VEČKRATNO ŠKODO
Polskava je majhna reka, bolj si zasluži ime potok in zaenkrat sodi
med najbolj čiste potoke v naši občini, saj v njej še ni industrijskih
odplak, odmisliti pa moramo razno nesnago, ki jo ljudje namerno-
odlagajo na njenih bregovih z namenom, da jo narasla voda ob prvem
malo močnejšem dežji odnese s seboj. To je problem, ki bi dal precej
opravka raznim inšpektorjem, od komunalnega do sanitarnega.
Pred leti je Polskava poplavljala ogromne kmetijske površine in
večina teh je danes že obdelanih, zahvaljujoč izvedeni regulaciji
omenjenega potoka. Zal pa regulacije niso izvedli na spodnjem toku, v
dolžini nekaj kilometrov. S tem pa se je pojavil nov problem, urejena
struga v gornjem toku omogoča hitrejše odtekanje vode, neurejena struga
pred samim izlivom v Dravinjo pa vse te vode ne more zadržati v svojih
mejah in poplave na tem območju so še večje.
Že dolga leta, morda stoletja so vaščani Tržca poslušali prijetno
šumenje'vode, ki je v slapu padala z jezu, jez pa je del vode usmerjal na
veliko leseno kolo, to je gnalo žago in zvok, ki nastane pri žaganju je bil
Porušeni jez v Tržcu je nujno obnoviti \
vse do pred kratkim za ta kraj nekaj običajnega. Pred kratkim pa se je;
zgodilo tisto, kar bi morali strokovnjaki, ki so načrtovali in izvajali'
regulacijo potoka, predvidevati. Stari jez namreč velikih količin vode ni'
mogel več vzdržati. Voda, ki je potem, ko je jez popustil drla z vso-
močjo, je nanesla ogromne količine peska in povsem zasula dovodni j
kanal do lesenega kolesa. i
Lastnik je obupan, jez želi ponovno postaviti, vendar se sprašuje, •
kdo je dolž.an nositi ogromne stroške, ki bi nastali z gradnjo novega, j
Dejstvo, da je jez popustil zaradi hitrega dotoka vode v zgornjem toku, I
pogojuje logično sklepanje, da sta za nastalo škodo odgovorna tako \
investitor, kot izvajalec, ki morata nedvomno nostiti posledice posega v-
naravo. Navsezadnje pa jez ni bil pomemben in potreben le za usmerjanje:
vode za pogon vodnega kolesa, temveč še iz drugih razlogov. Deloval je i
kot zadrževalnik vode, ki so jih sicer v gornjem toku zgradili precej, razen,
tega pa je bil zelo pomemben za varovanje ribjega zaroda, saj je poraenil'
konec svatbene poti ob vsakoletnem drstenju rib, da pa je tu eno^
največjih drstišč za podusti v Evropi, ni potrebno posebej povdarjati.'
Brez jezu na tem mestu bi ribe svojo pot nadaljevale navzgor, <
krivolovstvo bi še težje preprečevali in škoda bi bila ogromna. Vsa ta'
dejstva bodo gotovo zadosten razlog, da bodo jez v Tržcu ponovno^
zgradili, upajmo pa, da ne bo potrebno odgovornost za to posebej^
dokazovati. j ^ '
V Ormožu več urejenih
parkirišč
Ze precej časa je minilo, kar so v Ormožu pričeli z deli za novo
parkirišče v neposredni bližini hotela — ob Ljutomerski cesti. Pred
tednom so se na tem ,,opuščenem gradbišču" ponovno pojavili stroji in
začeli parkirišče dokončno urejevati. Izvedeli smo, da so to delavci
cestnega podjetja iz Varaždina. Zatrdili so, da bo nov parkirni prostor
urejen in asfaltiran v nekaj dneh, ob izidu Tednika, bo na tem mestu že
mogoče pustiti svojega jeklenega konjička. Gneča na ormoških
parkiriščih bo torej nekoliko manjša, še vedno pa bo potrebno v vrsti
čakati pred benzinsko črpalko, saj ena sama Ormožu in okolici resnično
ne zadostuje, posebno ne v poletnih mesecih, ko je tu mnogo prehodnih
gostov. J B
Novo parkirišče ob Ljutomerski cesti v Ormoža
Vsakodnevna gneča na ormoSId bencinski črpalki
KONČANA ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA NA ZMERLOVI PUIŠČADI
Bogata arheološka dediščina
,,Gotovo že tri tisočletja jt stara
človeška naselbina v današnjem
Ptuju in njegovi neposredni okoli-
ci. V tej dolgi dobi so bila res krajša
ali daljša obdobja, ko se je strnjen
tok življenja pretrgal in je bila
naselbina samo zaselek ali je celo
bumrla, toda kraj, ki je bil za na-
selitev tako primeren kot Ptuj z ne-
posredno okolico, je moral vedno
pritegniti človeka." Tako sta Iva in
Jože Curk zapisala na prvi strani
knjige o Ptuju, v kateri opisujeta
življenje ljudi, ki so pred nami žive-
li na tej zemlji. Zlasti prva obdobja
in živelj, ki je poseljeval to področ-
je pred našim štetjem je zavit v
meglo preteklosti in o njem je moč
sklepati le na osnovi izkopanin,
redkih ohranjenih predmetov.
Ko smo začeli kopati temelje za
gradnjo garaž in trgovme na
Ziherlovi ploščadi, smo tudi našli
ostanke preteklih civilizacij.
..Kakšni so ti najdeni predmeti in
kakšno življenje razkrivajo?" tako
smo zastavili vprašanje arheologu
Blagoju Jevremovu, ki je vodil iz-
kopavanje na teh dveh deloviščih.
Pravi, da so ta izkopišča izred-
nega pomena, da dopolnjujejo
dosedanje najdbe in da so prvič na
tem področju odkrili prazgodovin-
ske hiše. Ugotovili so, da je bilo to
področje naseljeno od leta 800 pred
našim štetjem, pa vse do začetka 6.
stoletja. Na istem področju so se
pozneje naselili tudi Kelti, tako
sklepajo, sicer pa stanovanjske
stavbe niso odkrili, o tem priča le
droben arheološki material: posode
iz keramike.
Tudi Rimljani so imeli na tem
področju svojo naselbino-obrtni-
ško četrt in sklepajo, da je bila tod
najmočnejša koncentracija obrtni-
škega življa. Obrt, s tem pa tudi
trgovina je, kot kaže, lepo cvetela,
saj te obrtniške izdelke zasledijo
tudi v oddaljenih krajih nekdanjih
rimskih provinc. Ne le lončarska in
opekarska, izkopanine pričajo, da
je bila razvita tudi usnjarska obrt,
našli so lepo ohranjeno in obdelano
živalsko kožo. Izdelki iz marmorja,
razni kapiteli in ostanki marmorja
dokazujejo, da so se pečali tudi s to
obrtjo. Na tem področju je bila
razvita tudi obdelava kovine. Našli
so številne kovinske lončke, tako
imenovane topilnike. Vse pa kaže,
da je bila tudi steklarska obrt razvi-
ta.
Stanovanjska kultura teh obrtni-
kov je bila zelo razvita. Hiše so bile
obrnjene proti cesti, ki je peljala
skozi to obrtniško četrt, bile pa so
to atrijsko grajene zgradbe. Po-
nekod so odkrili ostanke, ki pričajo
da so imeli tudi poslikan omet, še
mozaiki niso redkost na tem
področju, prav tako vodnjaki in
ostanki centralne kurjave. Stano-
vanjska kultura je bila torej visoko
razvita.
Zdaj so izkopavanja na Ziherlovi
ploščadi pri kraju, ta material pa
bodo arheologi preparirali, izrisaU
in šele po tem bo sledila strokovna
ocena teh najdb.
• V dobri veri, da bomo že zdaj
lahko izvedeli kaj več, pravzaprav
bolj podrobno o teh najdbah, smo
se obrnili na arheologa Jevremova,
ki je to izkopavanje vodil. Toliko
smo izvedeU, natančnejše ocene, ta-
ko pravi, zaenkrat le ni moč dati,
ampak bo pripravljena šele takrat,
ko bo to gradivo strokovno obdeia-
Izkopišče na Ziherlovi ploščadi, kjtr bo čez kako leto stala trgovisa, ki jo
3000 prebivakev tega območja že težko pričaknjc.
Foto: I. Ciani
no. „In kdaj bo to?" je glasilo, še
zadnje vprašanje." Ce samo
pavšalno rečem, terja samo eno
izkopišče sigurno S ali 10 let dela,
da pride do končne obdelave ma-
teriaki." Glede na to, da je bilo teh
izkopišč v zadnjem času kar precej
pa se sprašujemo, če bomo še za ča-
sa svojega življenja lahko zvedeli
zanje.
vk
PTUJSKA GORA
Predlagajo
prepoved
prometa
Krajevna skupnost Ptujska go,,
je že marca letos vložila zahteve^
da se v naselju Ptujska gora j
ustreznimi ukrepi uredi cestni
met, izboljša njegova varnost
učinkovitost. Komisija za tehnična
urejanje cestnega prometa pri svetu
za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu SO Ptuj si je junija letoj
na kraju samem ogledala problem
in pri tem ugotovila:
Zlasti ob nedeljah in cerkvenih
praznikih obišče naselje Ptujsl^
gora veliko število romarjev, ki
pripeljejo z lastnimi avtomobili in^
avtobusi. Vsak obiskovalec se želiš
svojim ali skupnim vozilom prj.
peljati čim bliže cerkvi, zaradi česar
je promet močno oviran in ogrože-
ni pešci. To predvsem zaradi tega,
ker je krajevna cesta v klancu širo-
ka le 3 metre.
Na podlagi teh ugotovitev jt
komisija predlagala, da se po
krajevni cesti prepove promet za
tovorna motorna vozila in avtobu-
se. Omogočena pa mora biti dosta-
va blaga do trgovine. Obvoz za
tovorna, motorna vozila in avtobu-
se je zagotovljen po lokalni cesti
Stogovci—Ptujska gora. Ob tej
cesti je tudi urejeno parkirišče za
večje število vozil, ki je oddaljeno
le okrog 300 metrov od središJa
naselja Ptujska gora.
O tem predlogu je razpravljal
izvršni svet skupščine občine Ptuj
na seji, 14. avgusta in sprejel
predlog sklepa o prepovedi
prometa za tovorna, motoma
vozila in avtobuse. Predlog bo
predložen v sprejem zborom
skupščine občine Ptuj.
Nova gasilska vozila bodo omogočala majšperškim gasilcem še
večjo učinkovitost. P^t^. ^ Rajnko
G<»st]e na sioTesnosti r Majšperku med pozdravnim govorom
Herberta Soreca, predsednika občinske gasilske zveze Ptuj
Foto: L. Cajnko
SVEČANA PREDAJA
GASILSKIH VOZIL
v ok vi m pri redite v ob prazn ik uobčinePtujjebilavsoboto.
16. avgusta popoldne, pred domom Svobode Majšperk, svečana
predaja gasilskih vozil Gasilskemu društvu Majšperk—vas
svojemu namenu. Več o tej prireditvi bomo poročali prihodnjih
tZ KRAJEVNE SKUPNOSTI MAJSPEBK
MNOGO DELA, DA BI BILO ŽIVUENJE
KRAJANOV LEPŠE
V krajevni skupnosti Majšperk ni počitka
in oddiha. Dejavnosti so v poletnih mesecih
večkrat še bolj pestre kot v jesenskem in
zimskem času. Zlasti komunalne dejavnosti
zahtevajo lepo vreme in jih je tudi najbolj
primerno izvajati v poletnem suhem času.
V letošnjem letu so v krajevni skupnosti
Majšperk nadaljevali z nekaterimi akcijami,
ki so bile začete že v prejšnjem letu. Dela na
mrliški vežici so pri kraju. Tudi most čez
rečico Jesenico. ki so ga začeli graditi lansko
leto. bo kmalu gotov. Med akcijami, ki so jih
začeli letos je najpomembnejša gradnja
vodovoda na območju Medvede in Sesrž. Ta
gradnja seje začela pravzaprav leta 1975, ko
so gradile mladinske delovne brigade v
sklopu MDA Haloze 75. Takrat so dobili
vodo v naselje Majšperk, Breg in Lešje.
precejšen del krajevne skupnosti pa je ostal
brez pitne vode. Krajani upajo, da bodo
lahko prihodnje leto z akcijo nadaljevali, kajti
letos ni pričakovati, da bodo napravili dosti
hišnih priključkov. Zgradili bodo le okrog
2200 metrov transportnega voda.
Druga večja akcija s katero so letos začeli je
izgradnja 4.5 km dolge ceste, ki so jo speljali
iz naselja Skrblje na vrh Jelovic. Ta cesta sodi
med tiste, ki so si jih v Majšperku že pred
nekaj leti zastavili v program. Do sleherne
hi.še želijo speljati cesto, da bi tako vsaj v
letnih suhih mesecih bila primerna za promet.
To f>omeni mnogo, preveč pa bi bilo zahtev-
no, da bi v tem hribovitem področju Haloz
speljali cesto, ki bi bila prevozna za vsa
■motorna vozila v vsakem letnem času. Za
haloške prebivalce so ceste dragocene tud
zaradi tega. ker želijo obnavljati hiše in
gospodarstva in tako si vsaj v poletnih mese-
cih lahko pripeljejo potreben gradbeni mate-
rial.
Krajani krajevne skupnosti Majišperk se
dobro vključujejo v akcije. Pri akciji izgradnje
vodovoda, mostov, cest... sodelujejo denar-
no in fizično. Tudi več tisoč kubičnih metrov
gramoza sami razmečejo na ceste.
Majšperčani skrbijo tudi za tisto, kar vsak
krajan v slehernem kraju potrebuje: za
kulturo, telesno kulturo, izobraževanje, po-
žarno varnost...
Želja in potreb ne zmanjka, čeprav je
Majšperk dobro razvit si še česa želijo. Dolgo-
letna želja je povečanje števila dek)vnih mest,
v kraju. Majšperška tekstilna tovarna in
Konusov obrat zaposljujeta le 600 ljudt karjc
precej premalo^saj v osnovni šoli vsako leto
konča z izobraževanjem 80 do 90 učencev. V
kraju jih lahko najde zaposlitev le 20. Majš-
perk je po svoji komunalni opremljenosti
sp>osoben »preskrbeti« večje število prebival-
cev kot jih ima. Zdravstvena služba ima
zaposlena dva zdravnika, dva zobozdravnika
v kraju je tudi lekarna, poš^. banka, trgovine
vrtec, .šola ... S temi kapacitetami bi v kraju
lahko zaposlili vsaj še 500 ljudi. Želijo in
upajo, da se bo našel investitor, ki bi s povsem
novim programom zapolnil prepotrebno
vrzel.
Ce bi bil še kakšen indu&trgski objekt
stanovanj še ne bi zmanjkalo. Pripravljajo pa
tudi zazidalni ivačrt'za na.selje Breg pri Maj-
bo 33 ha. To bo popolnoma
^ ..ije. Predvidoma se bodo gradnja
Cele že leta 1982.
crčani imajo tudi skrito željo p"
ov in gasilcev. Letos bodo
Jjišče. prihodnje leto pa bi že
začeli z gradnjo. Sodelovati bodo morali vsi
krajani, kajti le s skupnimi močmi in ob
pomoči požarne in kuhume skupnosti jim ^
to uspelo.
Med ždj^i. ki še ostajajo je modernizacija
cest. Zlasti počasi poteka modernizacija
lokalnih ccsL Skozi Majšperk pa vodijo tudi
dve regionadni cesti in precej krakov je 5«
jnakedamskih.
V sodobnem življenju radi posegamo
telefonu, saj je to najkrajša pot sf)orazumeva-
nja. Majšperška leTefonska centrala ima
številk in so že vse zasedene. Povpraševanji
po novih telefonskih priključkih pa je pr^'
cejšnjc. Centrala v Majšperku je tudi
potrebe krajevnih skupnosti Ptujska got^^
Stoperce in Dolena. ki imajo le nekaj števil*:
Posta je pripravljena v Majšperku zgradi"
novo telefonsko centralo, vendar mora kf^'
jevna skupnost priskrbeti potrebne prostoi«-
To že urejajo in tako bo prihodnje leto zg^^J^
na nova telefonska centrala, ki bo imela
300 no\'ih številk, kar bi vsaj za nekaj ^
moralo zadovoljiti potrebe po telefonski"
priključkih.
To je le nel^aj drobtinic iz bogatega dC'
krajevne skupnosti Majšperk. upam pa. da^
dovolj doberdokaž. resničiiega cleTa in anf«^
ranosti kraJMov KS MajšpeTir       ^.K<^\
fEDNIK
21. avgust 1980
naSe kmetijstvo - 7
Notranjost sodobnega kmečkega hleva
FOTO: I. Ciani
Sodoben način v/goje sadik vinske trte
foto: J. Bračič
VEUKE POTREBE PO POSPEŠEVALCIH
Organizacija in financiranje kmetijske
pospeševalne službe v podravski regiji
Družbeni kmetijski sektor dosega ob soraz-
merno dobri organizirnosti in zasedbi s stro-
kovnimi delavci v primarni proizvodnji in v
svojih razvojnih oddelkih dobre proizvodne
rezultate in lahko pričakujemo da bo ob
pomoči iz regionalnih in republiških kmetij-
skih ustanov izpolnil planska pričakovanja.
Težje naloge so pred kmetijsko pospeševal-
no službo in razvojno službo, kije zadolžena
za dvig kmetijske proizvodnje na zasebnem
sektorju kmetijstva, ki ima 87 % vse kmetijske
zemlje v regiji. Značilna je velika razdroblje-
nost, saj je na tej površini okrog 25.000 kmetij
s 104.000 hektarji zemlje oz. 4,2 ha na kmeti-
jo.
Planske obveznosti, ki so jih postavile
kmetijske organizacije za bodoče 5-letno
obdobje v pridelovanju krme za zasebni
sektor so pričakovane, vendar zelo obsežne.
Predvideno tržno povečanje kmetijske proiz-
vodnje je odvisno od primarne organizirano-
sti zasebnega sektorja, od pravilno in pravo-
časno uravnavanih cen. preskrbe potrebnega
repromateriala in mehanizacije ter od osve-
ščenosti in informiranosti vseh kmetijskih
proizvajalcev.
Osnovni povdarek vseh planskih pričako-
vanj v zasebnem kmetijstvu sloni na dobro
. organizirani in dovolj številčni kmetijski
pospeševalni službi. Ta služba mora poleg
večjega pridelovanja hrane skrbeti tudi za
boljše obdelovanje in vključevanje slabo
izkoriščenih in opuščenih kmetijskih zemljišč
v organizirano kmetijsko proizvodnjo. Skrbeti
mora za racionalno strukturo kmetij ter za
večjo družbeno-politično in samoupravno
organiziranost vseh kmetijskih proizvajalcev.
Kmetijska pospeševalna služba mora
skrbeti za povečanje pridelka. To bo dosegla s
pospeševanjem večje porabe in zamenjave
sortnega semenskega materiala in z racional-
Inejšo uporabo lastnih organskih in mineral-
nih gnojil. Pri silažni koruzi bo potrebno
razširiti pridelovanje od dosedanjih 6.660 ha
na 9.550 ha oz. za 43 %. Še večji napor bo
morala vložiti služba v plansko razširitev
sladkorne pese: od 1.200 ha na 2.175 ha oz. za
81 %.
Prav tako težka naloga čaka pospeševalno
službo pri boljšem izkoriščanju travinja. Sedaj
ima urejeno čredinsko pašo komaj 400 kmetij,
leta 1985 naj bi jo imelo že 1500 kmetij.
Dosuševalnih naprav je komaj 72. njihovo
število naj bi se povečalo na 400.
V naslednjih petih letih je v načrtu tudi
zasaditi 175 ha novih sadovnjakov in 650 ha
novih vinogradov. Na zasebni zemlji bi
morali pridobiti z melioracijami 4.800 ha
zeiTiljišč in jih komasirati.
Število krav naj bi se povečalo za 11 %.
število spitanih goved pa za 25 %. V ta namen
bo potrebno na novo zgraditi ali preurediti
620 hlevov; zaradi širitve prašičereje pa bo
potrebno zgradili 23.000 ležišč za prašiče. Na
4,200 kmetijah bodo potrebni novi silosi za
pripravo razne vrste silaž.
Zaradi pomanjkanja delovnih moči na
kmetijah bo potrebno razumno uvajanje nove
kmetijske mehanizacije, še posebno v obliki
strojnih skupnosti (od sedanjih 500 na 1000).
Zaradi iskanja dodatnih zaposlitev izven
kmetijstva se število mešanih kmetij, ki
obdelujejo okrog 35 % vseh kmetijskih povr-
šin regije, nenehno povečuje. Te kmetije
spreminjajo njive v travnike, prispevajo le
malo organizirani tržni proizvodnji in jih je v
sistem strokovnega izobraževanja le težko
pritegniti. Poseben problem predstavljajo
ostarele kmetije, ki jih je okrog 10 %.
Posebna kategorija so zaščitene kmetije, ki
naj bi bile v bodoče glavni kmetijski proizva-
jalci za trg. zato bi se morale do konca leta
1985 vse rekonstruirati in tržno usmeriti in
postati tako strukturno in ekonomsko stabil-
ne.
Za proizvodnjo čimveč hrane je nujno
aktivirati ves kmetijski prostor oz. vse površi-
ne. Za to je treba organizirati delo pospeševal-
ne službe na široki fronti. Sedaj so bile tržno
usmerjene kmetije le kmetije naprednih
kmetovalcev, kjer je pospeševalno delo lažje
in združeno z manj odpora in manj porablje-
nega časa pospeševalcev. Vse nadaljnje po-
speševanje bo težje.
Delo kmetijske pospeševalne službe v
podravski regiji je še posebej naporno, saj
zavzema tudi povsem nerazvita območja,
ogroženo obmejno območje, izrazito hribov-
sko — višinske predele, kjer so posebno
zahtevne agrarne operacije. Tudi velika
proizvodna raznolikost zahteva več in special-
nejše pospeševanje.
Sedaj se s kmetijskim pospeševanjem v
osnovni mreži pospeševanja v regiji s pospeše-
vanjem kakor koli ukvarja 64 strokovnih
ljudi. Če pa upoštevamo čas. ki ga lahko
uporabijo za čisto pospeševanje je sto odstot-
no angažiranih v pospeševanju le 35 kmetij-
cev. To pomeni, da pride na pospeševalca
povprečno 700 kmetij, strokovno dobro pa bi
en pospeševalec delo lahko opravljal le pri
200 do 300 kmetijah. To pomeni, da bi se
moral strokovni kader v pospeševanju vsaj
podvojiti.
Še naprej mora osnovna kmetijska pospeše-
\alna služba ostati pri kmetijskih organizaci-
jah. To pospeševanje mora biti trajno poveza-
no z možnostjo odkupa, z naročeno proizvod-
njo oz. s komercialno službo kmetijskih
organizacij.
Kmetijska primarna pospeševalna služba
se pri kmetijskih organizacijah financira v
glavnem iz marže pri odkupu kmetijskih
pridelkov in živine. Zaradi trajno zamrznje-
nih marž pa .so ta sredstva za razvito službo
premajha. Pri nekaterih kmetijskih panogah
marža sploh ne more pokriti vloženega dela.
Vse 10 delo je družbeno koristno in nujno
potrebno, vendar pa ni plačano. V celokupno-
sti je torej pospeševanje kmetijstva deficitno.
seveda pa zaradi kontinuitete pridelovanja in
preskrbe hrane nujno. Kmetijska pospeševal-
na služba pa opravlja tudi pomembne druž-
beno-politične naloge za razvoj zasebnega
kmetijstva, vasi in kulturnega podeželja
nasploh, kol rekreacijskega prostora vsega
nekmečkega prebivalstva.
Po splošni oceni okrog tretjine vseh stro-
škov pospeševalne službe ni možno pokriti iz
dohodka kmetijskih organizacij. Že dosedaj je
bilo kmetijska služba v nekaterih organizaci-
jah delno regresirana od javnih sredstev oz.
skladov za pospeševanje kmetijstva. SIS za
pospeševanje kmetijstva ali iz intervencijske-
ga sklada. V bodoče bi torej dodatno financi-
ranje kmetijske pospeševalne službe v primar-
nih kmetijskih organizacijah moralo biti
sistemsko rešeno. Ali prek SIS za pospeševa-
nje kmetijstva, ali prek intervencijskih skla-
dov za oskrbo s hrano , . .?
Načrtovana in potrebna kadrovska in
strokovna razširitev kmetijske pospeševalne
službe je možna, saj tako Višja agronomska
šola kot Biotehnična fakulteta v Ljubljani
dajeta že dovolj diplomantov za to službo . . .
Ne more in ne sme .se dogajati, da niti vsaka
zadružna oz. delovna enota kmetijske zadru-
ge nima svojega vodje enote, niti ne pospeše-
valca, kot je do sedaj pogost primer. Ce ni
pravega stika s kmetovalci na terenu, se le
težko razvije samoupravljanje in povezovanje
ter pospeševanje nasploh. To terensko delo pa
otežujejo včasih še zakonske omejitve (kot
npr. kilometrina .. ).
N. Kotar
O setvi travno deteljnih mešanic
Sedaj je nekako optimalni čas za setev
travno deteljnih mešanic in zato smo inžinirja
Vlada Tumpeja zaprosili, da nam kot stro-
kovnjak za to področje, pove zakaj je setev
sploh potrebna, kako poteka... kaj vse je treba
vedeti.
Zakaj je setev potrebna? Ce kmetija poveča
Število živali potrebuje več krme in zato del
njivskih površin spremeni v travinje.Potreba po
setvi se javlja tudi kadar se meliorirajo obsto-
ječe travniške površine, ki so bile prej zamo-
^irjene in je bila slaba sestava trav. Setev je
tujna tudi takrat, če je travnik tako močno
degradiran, zaradi napak v gospodarjenju, da
se več ne izplača obdelava.
ZAKAJ TRAVNIK J^ROPADE? Vzrok je
prepozna košnja, porast travnikov je nato
Počasen, v sušnih obdobjih se na takšne trav-
nike naselijo pleveli — zlasti regrat. Tudi pre-
nizka košnja uniči vegetacijske vrhe pri travi in
^ko začnejo prevladovati slabše vrste trav.
PRIPRAVA TAL: Tla je treba dobro obde-
lati z oranjem ali pa s frezami. Pri nas bo prišlo
^ poštev oranje. Lahko si pomagamo tudi s
herbicidi. Preden travnik preorjemo poškro-
pimo travinje z mešanico treh kilogramov
'^cglana in treh kilogramov Gramoksona
razredčeno s 400 litri vode. S škropljenjem uni-
*^iino vso vegetacijo. Po petih dneh je treba
'■"avnik preorati, površino dobro obdelamo in
novo zasejemo. To so kratkotrajni herbicidi.
ki omogočajo po petih do desetih dneh
ponovno rast plevelov, zato je oranje treba
opraviti pravočasno.
CAS SETVE: Travno deteljne mešanice
lahko sejemo spomladi in jeseni, vendar je za
naše klimatske razmere ugodnejša jesenska
setev, kajti za uspeh po setvi je poglavitna vla-
žnost. Pri nas pa se v jeseni ni treba bati suše.
Optimalni čas je torej od 15. avgusta do 15.
septembra. Pri spomladanski setvi se izpostav-
ljamo nevarnosti, da nas bo prizadela suša in
uničila precejšen del mladih rastlin ter znova
uničila ugoden sestav travne ruše. V jeseni ni
treba uporabljati nobenega zaščitnega posevka
in bo najboljši uspeh, če opravimo čisto setev.
NACIN SETVE: Lahko sejemo ročno in
strojno. Največkrat bo prišla v poštev ročna
setev, ker mi primernih strojev za setev
nimamo. Lahko bi sejali z žitnimi sejalnicami s
setvijo podolgem in počes. Pri ročni setvi je
treba posebej paziti na stalno mešanje semena,
saj so semena različno težka in bi lahko prišlo
do razslojitve. Tu je pravtako priporočljiva
navzkrižna setev.
GLOBINA SETVE: Ugodna je globina setve
1 ali 1,5 cm. Detelje,mačji rep in druge trave
večje globine ne bi prenesle. To napravimo
tako, da z lahko brano po končani ročni setvi
posevek zabranamo. Izredno važno je tudi tla-
čenje zemlje. To opravimo z vožnjo traktorja
po travniku tako, da sledi traktorja celo njivo
povaljajo. Tako preprečimo poškodbe, ki bi
nastale z izsušitvijo.
GNOJENJE: Priporočamo, da površino
najprej pognojimo z dobro preperelim hlevskim
gnojem ali pa z gnojevko. Ne smemo uporabiti
več kot 15 kubičnih metrov na hektar. Potrebno
pa je tudi gnojenje z mineralnimi gnojili: 60 kg
čistega fosforja na ha, \00 kg kalija in 60 do 80
kg dušika. Ce bomo prvič pasli so potrebne
manjše količine dušika, če pa bomo posevek
prvikrat koristili za košnjo je potrebno dati 100
kg dušika. Preračunano v KAN je to 400 kg
KANa na hektar.
V takem posevku se pojavi precej plevela,
zato je potrebno ko je posevek visok 15 cm
izvršiti čistilni rez. S kosilnico posevek poko-
simo in poberemo z nakladalko zeleno maso in
jo zavržemo. Tako uničimo enoletne plevele. Ce
tega ne opravimo nam pleveli zadušijo travno
deteljno mešanico in dobimo zelo redek pose-
vek.
Najbolj se je obnesla kompleksna mešanica:
16 kg angleške ljulke, 4 kg mačjega repa, 4 kg
travniške bilnice, 2 kg travniške latovke,
dodamo pa še 3 kg semena bele detelje. Taka
mešanica bo zagotovila obilen pridelek za več
let in pa seveda kvaletetno krmo.
N. Kotar
POGOVOR Z MMAaOfM LEOIIiB(OM
o GOVEDOREJI
V KMETIJSKEM
KOMBINATU
Štiri kmetijske temeljne organizacije Kmetijskega kombinata Ptuj
redijt) nad 3000 glav goveje živine: 520 krav, 26CJ0 pitovnih govedi, 280
plemenskih telic. ki služijo za obnovo osnovne črede.
Kakšni so uspehi in kakšne težave v govedoreji Kmetijskega
kombinata Ptuj sem se pogovarjala z doktorjem Mihaelom Ledine-
kom,
PoNcdal je. da je osnovna čreda (krave) razdrobljena na več
hlevov. Največji je v Dornavi. sledi mu tisti v Ravnem polju, ostali so
les 50 do 60 stojišči.
Pretežna večina krav je črno bele pasme oz. križank med črno
belo in lisasto pasmo, (Te so bile nekoč v kombinatu v večini,) Do take
strukture jc prišlo zaradi želje po hitrejšem napredovanju v mlečnosti,
saj so te križanke prav dobre mlekarice.
Mlečnost se od hleva do hleva razlikuje. Prednjači hlev v Podleh-
niku. sledi mu hlev v Zavrču, Ravnem polju, drugi pa precej zaostaja-
jo'-
Polletni rezultati o fizičnem obsegu proizvodnje kažejo, da se
bodo pričakovana prizadevanja na področju mlečnosti nekako dosegla
(98 "/„). Povprečna mlečnost krav bo 4500 litrov na kravo. V kombinatu
tudi ne strmijo za maksimalno mlečnostjo, saj so stroški v pridelovanju
mleka tisti, ki omejujejo proizvodnjo. Živali z veliko kapaciteto proiz-
vodnje mleka pa niso vedno najbolj racionalne živali.
V letnem obdobju od 15. aprila izkoriščajo pašo z dodatkom suhe
krme. Krave z več kot 20 litri mleka dnevno pa dobijo še nekaj močne
krme.
V zimskem obdobju je krmljenje zahtevnejše, saj so živali odvisne
od krme pripravljene tekom leta oz. jeseni. Zimska prehrana temelji na
silažni koruzi, senu in močnih krmilih. V letošnjem letu želijo spreme-
niti tehnologijo in pripraviti čim več ovele travne silaže. ki bi izrinila iz
obrokov koruzno silažo. kije za mleko manj primerna.
Da bi ohranili enak stalež živali in izboljšali proizvodne zmoglji-
vosti živali se zavzeto ukvarjajo tudi z načrtno odbiro oz. selekcijo.
Privezujejo vse teličke sposobne za pleme. Po prvi telitvi pa nato
opravijo selekcije) glede na mlečnost. Telice. ki imajo po prvi telitvi
manj kot 18 do 20 litrov mleka v povprečju se izločijo iz črede in gredo
\ /akol.
Tako imenovanega usmerjenega oz. sezonskega razmnoževanja
pri osnovni čredi krav ne prakticirajo. saj bi taka proizvodnost mleka
preveč nihala. Prav zaradi mleka je telitev krav prek celega leta pri-
mernejša. Več zabrejitev je sicer v pomladanskem in poletnem obdob-
ju, ko so živali na paši. se več gibljejo in je tako zabrejitev lažja in
hitrejša in je zato več telitev v marcu in aprilu karje po svoje koristno,
saj se laktacijska krivulja pri teh kravah na paši zelo dobro izkoristi.
Kako je pri pitancih? Pitanje je
ena od primarnih nalog dveh
tozdov. TOZDa Kmetijstvo
Dravsko polje in TOZDa Kmetij-
stvo Ptujsko polje. Pitancev je
2600. To pitanje je naročena
proizvodnja. Vsi pitanci so last
večjih organizacij združenega de-
la, ki .se ukvarjajo z zakolom in
predelavo goveda. TOZDa vnov-
čujela le prirast.
Tehnologija je taka. da po
prevzemu telet v pitanje pri teži
200 kilogramov preidejo teleta na
prehrano, značilno za naše po-
dročje. Ti pitanci požro čim več
koruzne silaže. nekaj sena in svoji
teži in prirastu primerno količino
močnih krmil. Ta tehnologija se
je v zadnjih letih močno spreme-
nila, pred tremi leti je bilo to še
»krmljenje iz vreče«. Povedati je
treba, da je bil lansko letni
pridelek silažne koruze iz Kidri-
čevega. Pragerskega in Dornave v
pogledu hranilnih snovi močno
nadpovprečen. Pitanci zato žro silažo z velikim tekom. Vendar je
tehnologija v samem pitališču in tehnologija pri spravilu krmne silaže
takšna, da onemogoča rabo velikih količin koruzne silaže. Dnevno
porabijo velike količine koruzne silaže (30 ton). Silažo je treba iz silosa
odvzeti, naložiti in jo v pitali.šču razložiti v jasli. Oprema pa ni takšna,
da bi omogočala veliko porabo koruzne silaže. ročno delo pa pri
pitanju, zlasti pri krmljenju odpade. To so preveliki tovori in teže. tega
pa danes ljudje več ne zmorejo. 200 do 500 kilogramski pitanci požro v
povprečju dnevno 12 do 14 kilogramov silaže, pri staležu 2600 glav je
to 30 ton.
Pri relativno skromni porabi koruzne silaže in močnih krmil dosega-
jo pitanci dober dnc\ ni prirast. Lanskoletna realizacija in realizacija v
letošnjem prvem polletju kažeta, da biki pridobijo dnevno 1200
gramov, telice pa nekoliko manj. Povprečen dnevni prirast v velikih
pitali.ščih pa je 1100 do 1150 gramov.
Problem pri pitanju je pomanjkanje telet. Pomanjkanje živine za
pitanje je sicer splošen pt)jav v Sloveniji in Jugoslaviji. Zato so teleta
tudi dragu.
Zaradi velike vrednosti živali, ki pridejo v pitanje je pitanje p>ogostd
ekonomsko vprašljivo. Izhod bo v manjši porabi močnih krmil in
maksimalni porabi doma pridelane krme.
Želje v pitanju so velike. Obe temeljni organizaciji, ki se s pita-
njem ukvarjata, želita število stojišč za pitanec še povečati, vendar je to
vprašanje naslednjih let. ko se bodo razmere v govedoreji ustalile.
Teleta pitajo do teže 480 do 500 kilogramov. Zaradi določenega
števila ženskih živali se povprečna teža le s težavo povečuje, saj telice v
pitanju veliko prej prenehajo z rastjo in se iz pitanja prej oddajajo v
zakol. Biki dosegajo težo 500 kg, telice 460. težijo pa k temu, da bi
klavno težo pomaknili še navzgor. To bi dosegli z večjimi količinami
silaže. karje ob opremi, kije danes na voljo, le s težavo izpeljati.
Rezultati poslovanja v letošnjem prvem polletju kažejo, da so
krave s proizvodnjo mleka zaključile prvo polletje z izgubo, karje
razumljivo, saj pretežni del prvega polletja spada v zim.sko obdobje z
drago krmo in z več dela. Druga polovica leta z daljšim obdobjem paše
in z manj dela pa borezultat izboljšala. Pri pitancih so rezultati skrom-
no pozitivni,
V govedoreji zahteva delo precejšnje napore delavcev in vsak tega
res ne zmore, Žalo bo potrebno tehnologijo čim prej izboljšati, saj
mladi ljudje v hlevih nič kaj radi ne delajo, starejšim pa z leti moči
zmanjkuje,
N. Kotar
Doktor Mihael Ledinek
foto: M. Ozmec
8 - iz naSih krajev
21. avgust 1980 -
TEDUnit
NOVICE IZ KS
PTUJSKA GORA
Krajam krajevne skupnosti Ptujska gora imajo mnogo
/elja in potreb. Najbolj pa jih »žulijo« slabe makadamske
eesie: Janžki vrh — Doklece. Slape — Janžki vrh . . . Maka-
damskih eest v tej krajevni skupnosti ni malo, kar 42 km jih je.
V spomladanskih mesecih jim je te ceste uspelo vsaj delno
iispo.sobili /a promet, a so zadnji nalivi ceste spet uničili.
Želijt) asfaltjrati vsaj eno cesto; Podlože — Medvedee ali
Ptujska gora — Stogovci. Ne vedo pa še katera cesta bo prej v
programu modernizacije.
Krajani so se dobro vključili tudi v i/gradnjo vodovt)dne-
ga ce\ovoda i/. Ptujske gore v smeri Medvedee — Sestrže. Sicer
so bolj malo sodelovali pri delu. res pa je. da so podlo/ke
gospodinje spekle kruha za 370 prostovoljcev, kolikor jih je
hilo na akciji v počastitev občinskega praznika. Tudi /.a ostalo
hrano in pijačo so poskrbeli.
Radi bi gradili mrliško vežico in zagradili pokopali.šCe s
primerno ograjo. Postavili in uredili pa so tudi avtobusna
postajališča. N. Kotar
Kruha in pijače za 370 ljudi
Foto: L. Cajnko
VESEL SOBOTNI VEČER V PRVENCIH
Modna revija
stare obutve
v Prvencih na Ptujskem polju so v soboto zvečer veselo sklenili
razstavo Čevljarstvo včeraj in danes, o njej smo pisali že v prejšnji številki
Tednika in jo je pod pokroviteljstvom prosvetnega društva Prvenci —
Strelci pripravil čevljar Ivan Galun. Osrednji del sobotnega večera je bila
modna revija novih čevljev izdelanih po stari modi. Manekeni in mane-
kenke, domači fantje, dekleta, možje in žene. so prikazali najrazličnejšo
staro obutev, ki je lepo pristajala tudi k starim oblačilom.
Zanimiv je bil prikaz starega običaja, kako so nekoč hodili čevljarji
na '>štero«. predstavili pa so se tudi'tamburaši iz Velike Nedelje. Dvorana
prosvetnega doma v Prvencih je bila polna do zadnjega kotička, kar je
dokaz, da si ljudje na podeželju želijo še več takšnih in podobnih priredi-
tev. Plesalce v novih in starih čevljih je do prvih ponedeljkovih ur vrtel
ansambel Podravci.
(Tekst in foto: JOS)
Novi čevlji po stari modi in stare obleke so bile uspešna modna kombi-
nacija.
Še gnes nesen priša prav k sebi od tistega ovokrotnega neurja, ki je
glih tak zgledalo kak. da bi se cela zadeva k sodnemi dnevi priprovlala.
Premoj duši tak je veter piha. ke nama je z Mico skoro vso slamnato
streho na koči okoli obrnolo, dež pa je tak leja. ke bla mlaka naenkrat
puna no majo zaj žabe notri drgoč svoje poletne orkestralne koncerte.
Toča pri nas na srečo neje klestla pač pa je provo katastrofo v Pomurji,
okolici Lenarta no Marproga naredla. V cajtngah sen slike gleda no sen
se poleg skoro razjoka. Toča je tak vse doj sklestla. ke niti listja več na
drevji nega. gorice sb vničene. karuza potrgana, sodje potučeno. Saj
rečen, bogi Udje. ki samo od zemlje živijo. Narova no vremen sta pač tisti
zadevi, ki ji človik še ne obvlada no ji najbrž nikol nede moga na svoje
cugle privezati.
Pa tudi v toten primeri nič ne pomoga jok no stok. Drgoč je treba v
roke pjunoti. saj vete kak provi tisti pregovor: Zemlja vse ti da in vse
ti vzame . . . Pomagati pa je že treba totin liden. ki so brez vsega ostali.
Jaz man tan pri Lenarti enega znonca. ki sen mu že java naj si v jesen
pride po jabolka no kripo karuze pa tudi en pičelek vina bon mo šenka.
Dosti neje. saj tudi sama z Mico nematna dosti. Predlagan, da vsaki po
svojih močeh priskoči na pomoč, saj nikol ne vetno gdo mo tudi mi
pomoči potrebni.
Za žalostnimi pa še boj veselo novico: Pisa mi je Štefek s Ptujskega
polja, ki .se zanimle kak bi doba eno primerno žensko, ki bi se hlela na
njegov grunt oženti. Vse je že proba. samo predmatičara še neje moga
nibene pravti. Takšen je moj odgovor: »Veš Štefek jaz nesen niben
zakonski svetovalec, rad pa bi veda kak se ti k tati zadevi fcoj sprovlaš
Kejto te poznan, si fejst dečko no ne ven v keren grmi zovec leži. Ena
tvoja bivša prijateljica mi je provla. ke si si son kriv. da te neje vzela za
moža. Pre. ke si fort naprej samo svoj traktor poprovla na njo pa si
pozoba . . . Veš to je tak: kmet more traktor, zemljo no živino rad^ meti,
samo tudi svoje bojše polovice ne sme zanemarjati.
Te pa srečno.
' LUJZEKi
Urejene čakalnice
Priznajmo, tudi v zdravstvu smo zadnji čas naredili velik korak
naprej.  Naj omenimo, da smo v zadnjih desetih letih dobili nov
kirurgični oddelek,   novi združeni zdravstveni dom, da je bilo tudi na
podeželju zadnji čas precej narejenega, da imajo ljudje danes že marsikjej
zdravnika bolj pri roki in še bi lahko naštevali. ^ .    .......   .      i
Lična korita s cvetjem in zelenjem v čakalnicah zdravstvenega doma
Pri tem pa nismo pozabili tudi na notranjo ureditev, funkcionalnost
zdravstvene službe in na ureditev čakalnic, čeprav morajo bolniki čakati
tudi po dve, tri ure predno pridejo na vrsto v zdravniško ordinacijo, kjer
se z zdravnikom pomenijo o svoji bolezni, težavah, so v čakalnicah
postavili lična korita s cvetjem in raznovrstnim okrasnim zelenjem, kar
vse blagodejno vpliva na vse tiste bolnike, ki sem prihajajo na zdravniške
preglede, na zdravljenje.
Besedilo in posnetek: Franjo Hovnik
ZA DEŽJEM PRIDE SONCE...
V zadnjem času slišimo o
raznovrstnem neurju, ki dirja
skoraj po vsem svetu. Ni dolgo te-
ga, kar je neurje uničilo pridelke v
Radgoni. Takrat smo vsi samo
potarnali in si dejali, da smo lahko
še kar zadovoljni, da tudi pri nas ni
bilo tako. Kot izgleda so bile te
besede prehitro izrečene, kajti tudi
pri nas je neurje uničilo precej
pridelka.
Lep torkov dopoldanski dan,
nam ni dal slutiti, da bi se lahko
popoldan karkoli nepričakovanega
zgodilo. Takšnih dnevov, ko so se
oblaki podili sem ter tja po nebu
smo bili vajeni. Vendar nas je zelo
presenetilo, ko smo v nekaj mi-
nutah videli tisti del dneva, ki ga
nihče ne bi rad kaj hitro več
doživel. Močan veter je pričel
stresati še nezrelo sadje. Palice, po
katerih se je vzpenjal fižol, so samo
padale na tla, koruza s svojimi stor-
ži se je majala, zdaj v levo, zdaj v
desno, nato pa pristala tako kot
malopoprcj fižol. Ceste je v trenut-
ku zalila voda. Ker je bil močan ve-
ter, se jc dež v vrtincu zaletaval v
hiše, hleve, avtomobile... Škode je
kar precej, saj je uničenega skoraj
polovica pridelka.
Uničeni niso samo poljski pridel-
ki, temveč bo veliko škode občutil
tudi KK Ptuj, s svojimi nasadi vin-
ske trte. Ce smem reči, da je sedaj
vinska trta najlepša, saj posvečajo
največjo pozornost sedaj, ko je
največ trtinih zajedalcev. Ob po-
gledu, kakšen je sedaj vinski nasad,
sem se kar zgrozila. Nekaj teras je
dobesedno kar podrlo. Kako?
Cisto preprosto. Veter je tako
močan, da se je s silo uprl v goste
trsne šibe, s še bolj gostim listjem,
je z lahkoto prelomil betonske
,,sohe" in tako uničil nasad.
Kot sem že omenila, je neurje
povzročilo precej škode. Delavci
KK Ptuj DE Podlehnik pa bodo
morali vložiti precej delovnega tru-
da, da bodo vinsko trto čimprej
spravili v takšno stanje, kot je bilo
prej.
Jana Hvaleč
Dogodek z ormoške ulice
s fotografskim aparatom okrog vratu sem se pred dnevi napotil po
Ormožu, pa me nenadoma ustavi neznanec in pravi: ,.Slikajte še naš
preljubi odpad, ki že nekaj dni gori in povzroča ob vetru, ki zapiha iz tiste
smeri hudo neprijetne vonjave v našem mestu."
Čeprav sem o tem ormoškem ,,problemu" pred kratkim že prebral v
Večeru, mi je stvar postala zanimiva. In res je bila. Bilo je v sredo in dan
prej je bilo silovito neurje, pa niti močan dež ni uspel dokončan dela, ki so
ga prejšnje dni opravljali gasilci, tudi oni očitno brez uspeha. V prejšnji
številki Tednika smo lahko brali tudi o organiziranem odkupu sekundarnih
surovin v Ormožu, pa je to smrdečo odlagališče toliko teže razumeti.
Priznati je treba, da odlagališče sicer zasipavajo z zemljo in da bo morda
zadeva kmalu urejena. Dejstvo pa je, da goreča plastika in pa drugi
odpadki, ki privabljajo tja roje muh povzročajo zelo neprijetne vonjave in
kar verjamem Ormožanom, da jim te vrste vonjave niso všeč.
S kolikimi prsti bi morali pokazati na tiste, ki so za take stvari dolžni
skrbeti!? JB
Kljub intervenciji gasilcev in močnemu nalivu, se je na ormoškeifl
..odpadu" še vedno kadilo.
- 21. avgust 1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
ftDNIK
Nasvet za varčevanje z vse
bolj drago energijo
g^je SI) se mlini na veter v naši
j^^^li včasih že vrteli, pa so jih
Johna energetska sredstva po-
''^l^oma izpodrinila. V nekate-
ri, državah so se še ohranili,
'^ndar le bolj kot turistična
^^iniivost. kaže pa, da bodo
,novno začeli pridobivati na
^^^l^tični vrednosti.
* 2^niisel se morda zdi prvi hip
.^£i,nii. realnejša pa postane, če
■^^i^islimo na močne pomladan-
in jesenske vetrove, prihra-
jek pr' potrošnji vse bolj drago-
.jpe in primanjkujoče energije
^ ludi ne bi bil tako majhen,
strokovnjaki v svetu se vse
ubadajo  z  načini,   kako
^^iniboije izkoristiti vse vire ener-
ujje, ki nam jih nudi narava — in
^povsem zastonj .. . JB
Mlin pri Lenartu v Slov. goricah — zaenkrat le $e kot turistična atrak-
cija .        .....• ^      v. _______ Foto;ABračič
Arheološka
izkopavanja
v
Ormožu
Na zemljišču, kjer bodo začeli
z gradnjo upravno-noslovne
zgradbe, so končana arheološko
raziskovalna dela. ki jih je vcnlila
Marjana Tomanič-Je\remov, ku-
stos Pokrajinskega nuizeja v
Ptuju. Raziskanih je bik) 830 kv.
metrov površine. Odkrili so vrsto
pomeninnih ostalin od kulture
zarnih grobišč do srednjega veka.
Izkopariine dokazujejo, da so na
tem območju stalno živela ljud-
stva že tisoč let pred našim
štetjem, to le pred prihodom
Ilirov v te kraje, in da se je
življenje z večjimi ali manjšimi
presledki kontinuirano nadalje-
valo vse do danes.
Stroški raziskave znašau) nekaj
nad tisoč dinarjev po kvadrat-
nem metru, bremenijo pa investi-
torja stavbe.
- u
MLADI s POHORJA OŽIVLJAJO KULTURNE
TRADICIJE STARŠEV
Ma pobudo mladih iz krajevne
jkupnosti Šmartno na Pohorju in
^edsednika patronažnega odbora
a kulturno zgodovinsko urejanje
Pohorja, dr. Lujo Polanca, so v
otviru KUD Šmartno, letošnjega
[ebruarja ustanovili folklorno sku-
pino. Njen osnovni namen je uži-
Ijanje in ohranjanje kulturnih
eročil pohorskega kmeta.
Folklorna skupina, ki jo tre-
nutno sestavlja 15 mladih iz kme-
lijstva, neposredne" proizvodnje in
iiudentov, je morala v svojih
ačetkih zaorati trdo ledino, tako v
iskanju starih pisanih dokumentov
bt tudi ustnih izročil. Posebne
leiave pa so imeli z iskanjem zna-
ane pohorske narodne noše.
Osnova za njo so jim bili zapiski
jlvazorja v Novicah iz leta 1854.
Prizadevnosd članov folklorne
[jiipine se je zahvalid, da je ta v
slo kratkem času uspela zbrati
'»irebna gradiva in jih tudi pri-
(■diti za nastop. Pod vodstvom
mtorice in prav gotovo najbolj
zaslužne za tako hiter razvoj
dejavnosti folklorne skupine v
Smartnem na Pohorju, Stanke
Jesenek, ki je že 11 let učiteljica na
tukajšnji osnovni šoli, so doslej
izvedli že nekaj uspelih nastopov.
Najbolj pa jim je ostal v spominu
nedavni nastop, ki si ga je ogledal
tudi podpredsednik predsedstva
SFRJ Sergej Kraigher, ki je nas-
topajoče nato povabil na razgovor,
ki je trajal kar polni dve uri.
Začetni uspehi so bili mladi
folklorni skupini iz Šmartna na
Pohorju velika vzpodbuda za
nadaljnje delovanje. Tako se sedaj
že pripravljajo, da bodo .svoj
program razširili na dolžino ene
ure, število članov skupine pa
načrtujejo od sedanjih šest pove-
čati na deset plesnih parov. To jim
bo uspelo še z ustanovitvijo poseb-
ne folklorne skupine na osnovni
šoli.
Težave imajo z zagotavljanjem
potrebnih finančnih sredstev, saj
so doslej ves denar, potreben za
nastope in nakup narodnih noš,
zagotovili sami iz lastnih sredstev
in z nastopi. Prav zato si želijo, da
bi njihovemu delovanju z več
pozornosti prisluhnila tudi Kul-
turna skupnost občine Slov. Bistri-
ca- Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Folklorna skupina KUD Šmartno ob nedavnem nastopu doma.
Spomini na osvoboditev Maribora leta 1918
'(e v onem času ne bilo bi nas.
\« večji kos slovenske zemlje bi odtrgal plaz«.
Kot je znano je bil konec prve
'vetovne vojne in razpad Avst-
foogrske monarhije konec okto-
bra 1918. Vojaštvo in tudi civilno
prebivalstvo si je oddahnilo od 4
•fine morije, saj je s tem bilo
■Seno tisočletnega suženstva
1 zatiranja svobodoljubnih na-
'odov od strani avstrijskih obla-
'inikov Habsburžanov. Vsestran-
>b navdušenje je bilo nepopisa-
no, ko je tudi slovenski narod
dosegel po dolgih stoletjih tepta-
jo svobodo, svojo nacionalno
J^voboditev, v okviru takratne
'"goslavije.
Ob razpadu avstroogrske voj-
sem se prve dni novembra
•rnil domov. Pozdravil sem se z
''omačini ter se naslednji dan
[^^edajoč se. da rabi novo nasta-
slovenska vojska vojake, vrnil
!^'ov. Burdjanom iz Obreza v
jjaribor. Prijavila sva se v Melj-
I' Vojašnici. Tam sva našla med
"^gimi Ivana Hanželiča, hrva-
|![^ga mojstra  iz Središča ob
■"avi, ki je bil že poldrugo leto
'^službovanju kot vodja kovač-
|"ce v Meljski vojašnici ter se je
po prevratu vključil v našo
*^ensko vojsko. Naše takratno
,''^Jstvovanje je bilo v glavnem
;^^Poževanje vojaštva, ki se je
!^^^alo iz fronte na svoje domo-
Odvzemali smo tem vojakom,
so  bili   raznih   narodnosti.
^^^t in vojaško opremo, ter jih
Jj^Potili na vlak. Vse kar smo jim
^^^eli smo deponirali v skladi-
|..^ od katerega je imel ključe
Hanželič.
^S> je izdal general Maister
^^'^ v obliki manifesta vsem
j^^^dnim slovenskim vojakom,
.Se naše vrste pomnožile 18.
{J'embra. Formirali so nas v
Moja četa je bila nastanjena
"^^rakah v Melju ob železnici.
Pi.5yefer 22. novembra nas je
(1q ..^panjem poklical kakih 15
20 mož. dežurni piodoficir.
Pi.g°8o nam je zabičal tišino, ter
|q povedal ponoči prižigali svet-
qL ^Pati smo morali oblečeni in^
\ri '^^P^^'"*^"' nas je polihoma
V temi smo od kurirjev
prejeli kavo. Poročnik Cestnik
nam je povedal, da gremo razo-
rožit Nemce v moško kaznilnico
v Pobrežju.  Prejeli smo višek
municije. ter vsak po dve ročni
bombi, ki smo jih vtaknili za pas.
nabili  puške  in  nataknili  na
puške bajonete, ter se podali z
mešanimi občutki, vendar brez
strahu, v gosjem redu za poročni-
kom, ob železnici, po železni-
škem  mostu čez Dravo.  Pred
mostom nas je ustavil naš stražar.
S poročnikom sta' izmenjala ge-
slo. Nato smo nadaljevali pot čez
Dravo. Globoko pod nami so
dravski valovi peli svojo tisočlet-
no pesem. V naših srcih se je
porajal samo en svetel cilj. Slo-
venska  reka  Drava,  slovenska'
zemlja, slovenski Maribor. Pre-j
pričani smo bili. da bomo ta naš
cilj uresničili, četudi bo treba
položiti glavo na oltar domovine.
Ko pridemo čez Dravo na cesto, ^
nas je ustavil poročnik. Zabičal
nam je strogo tišino, in da mora-,
mo hoditi ob robu ceste češ. da i
ne bomo delali hrupa z našimi-
okovanimi čevlji.
Ko smo prišli do kaznilnice,
smo splezali čez 2 m visoko
zunanjo železno ograjo. Ko je
skočil zadnji čez, seje odprla lina
na notranjih vratih. Paznik je
posvetil. S port)čnikom sta izme-
njala nekaj besed. Odklenil je
vrata. Vsi smo v največji naglici
planili s puškami na »gotovs« za
poročnikom, ki je ob notranjem
oglu skoraj zadel v komandirja
nemške straže, s klicem »Hiinde
hoch« (roke gor) ter mu podržal
pištodo pod nos. Planili smo v
stražarnico. Straža je spala. Z
našim krikom »Hande hoch« so
se dvigali z ležišč. Iz pušk smo
jim pobrali municijo. V kotu
slražarnice so imeli dva zaboja
ročnih bomb. nekaj je bilo odvi-
tih. Torej dokaz, da so bili
pripravljeni na ostro borbo. Po-
ročnik je pokazal na mene in
Bratuša. češ naj straživa ujete, ter
odšel z ostalimi razoroževat stra-
že, ki so stale na notranji strani
kaznilnice. Nemškega službujo-
čega oficirja so dvignili iz poste-
lje. Bilje silno osoren. Ujete smo
popisali in zjutrej izpustili ter
prevzeli stražo.
Tako je bilo tisto noč ludi po
vseh postojankah, ki so jih imeli
v Mariboru Nemci zasedene. S
tem je bil Maribor po mojstrsko
izdelanem načrtu generala Mai-
stra, brez žrtev rešen tujih nem-
ških vsiljivcev.
Naj .še omenim, da smo bili pri
cisvoboditvi Maribora z malimi
izjemami udeleženi izključno
spodnji Štajerci. Pri akciji kot
sem opisal v kaznilnici smo bili
udeleženi skoraj izključno z ob-
močja Središča. Iz Obreza nas je
bilo 7. od katerih smo še trije živi.
Naj še ob tej priliki opišem
važno zadevo, ki se tiče nas
borcev za severno mejo 1918/19'
in sicer; Pred kratkim smo prejeli
vsi še živi borci spt)minski zbor-
nik borb za sev. mejo 1918/19 in
medalje. Vsi avtorji, na čelu z
generalom Maistrom, ki so v
Zborniku napisali izjave, temelji-
jo na neizpodbitnih zgodovin-
skih dejstvih. Z velikim zanima-
njem sem čital izjavo generala
Maistra, tega takratnega heroj-
skega vodja človeka z železno
voljo in energijo. čloVeka z
najvišjim čutom narodne zavesti,
ko je v takratni enkratni zgodo-
vinski prelomnici slovenskega
naroda izpeljal kljub mnogim
zaprekam, brezhibno svojo začr-
tano pot. rešiti slovensko zemljo
izpod grabežljivih krempljev tuje
nemške lakomnosti. Pri tem
čitanju smo se mi začeli obujati
takratni dogodki, ki jih imam še
v živem spominu.
- Ko sem pregledal vsebino
Zbornika, sem bil neprijetno
presenečen, kajti v pomenskem
seznamu so zapopadeni samo
borci, ki so bili živi leta 1970.
Kateri pa so umrli pred letom
1970 je zgodovina zabrisala sled
za njimi, ker njihovih imen ni v
Zborniku. Vprašajmo se, še žive-
či borci, zakaj tako? Ali ni tak
postopek glavnih odgovornih
avtorjev Zbornika ignoriranje in
žalitev žrtev in borcev, ki so
umrli   pred   letom   1970.  Takj
postopek je neodpustljiv spo-
drsljaj od avtorjev zbornika.
Pri tem se spominjam nazaj v ,
leto 1946. Središče ob Dravi ima ■
dva spomenika in sicer spomenik
iz ča.sov žrtev NOB. ter spomenik i
žrtev iz prve svetovne vojne. Ko i
smo po osvoboditvi gradili spo- ;
nienik žrtvam NOB. smo vsi 1
takratni politični funkcionarji j
temeljito prerešetali vse žrtve, ki \
so spadale na spomenik, da ne bi I
katere izpustili. Na spomeniku \
žrtev iz prve svetovne vojne pa so '■
napisana imena po seznamih \
naselij z območja Središča.
Navedel bi pri tem še to, daje ;
v priimenskem seznamu v Zbor- ■
-niku iz leta 1970 na območju^
Ormoža 145 borcev. Ce pa bi k j
temu še prišteli vse padle in i
umrle pred letom 1970, bi to
število brez dvoma .segalo čez \
200. Z območja Središča jih je ;
najmanj okrog 15. katerih imen |
ni na seznamu. Pri tem bi nave-
del par najbolj vidnih imen in ■
sicer, ko sem v Zborniku prebral •
seznam padlih nisem zasledil '
imena Ivana Maslena iz Sredi-
šča, ki je padel pri Radgoni. -
Dalje bi omenil borca, ki mu je .
general Maister zaupal svoje ;
življenje in sicer njegova .šoferja s
Karla Venigerholca iz Središča. |
ki nas je ob neki priliki ožje j
prijatelje naložil v tisti generalov ;
odprti avto in nas vozil poj
Mariboru. Potem še moj četni>
narednik Stanko Ozmec iz Her- ,
mancev. ki je bil leta 1942 \
ustreljen od Nemcev kot talec, ;
njegovo ime sem sicer v Zborni- i
ku zasledil med imeni odlikovan- :
cev, oficirjev in podoficirjev. ko j
je bil odlikovan s srebrno meda- ■
Ijo za hrabrost, v poimenskem ■
seznamu pa ga ni. Še in še bi !
lahko našteval.
H kohcu bi še pripomnil, ali bi'
ne bilo nekaj bolj enostavnega,;
ko bi odgovorni, ko so planirali'
Zbornik, poslali vsem občinskim]
organizacijam prostovoljcev bor-|
cev za sev. mejo 1918-19 okrožni-j
co, češ, naj ugotovijo vse padle in ■
umrle pred letom 1970. Zakaj
tega niso storili, ne vemo?
Martin Kolarič;
Ob stoletnici
znanega ptujskega
slikarja
Te dni, točneje 15. avgusta je poteklo 100 let od rojstva JANA
OLLTJENA. priznanega akademskega slikarja, kije po koncu prve
svetovne vojne stalno živel in ustvarjal v Ptuju in njegovi okolici. Prav
je. da se tega dogodka spomnimo tudi v Tedniku in to po zaslugi
umetnikovega prijatelja Alfreda Bradača, kije tudi naš občasni sodela-
vec. Alfred Bradač je pripravil tudi posnetka dveh del Jana Oeltjena,
ki JU objavljamo.
Ribič
Na plaži
Jan Oeltjen
Akademski slikar Jan Oeltjen je bil rojen 15. 8. 1880 v
Jadenbergu na Oldenburškem kot sin starega kmečkega rodu.
Prve šole je obiskal v Hannovru, študiral je najprej arhitekturo,
šele leta 1900 seje odločil /a slikarstvo, študiral je na akedemiji
v Berlinu od leta 1900-1904 nato je študije nadaljeval v Mun-
chenu na Lehr und Versuch-Ateliers od leta 1904-1908.
Njegov prvi značilnejši uspeh je imel z razstavo v Breme-
nu kjer je tudi bil izbran za člana Nemške umetniške zveze. Po
končanih študijah je šel v Rim 1909 in Pariš 1910.
Na ischiji je spoznal slikarko in kiparko Elzo Kasimir,
hčerko Alojza Kasimira iz Ptuja se z njo poročil. Od leta 1910-
1914 je živel na Dunaju, pa se stalno vračal v Haloze v Varejo.
Njegovi lesorezi so značilni oglataste oblike rezanja,
ukvarjal seje z oljalimi. akvareli in jedkanicami. Glavni pred-
met njegovega ustvarjanja je bil človek. Pomembna skupina v
delu so portreti. Posebnoje ljubil življenje v Halozah in ptujski
okolici.
Njegova dela visijo v umetniških galerijah: Bremen. Ham-
burg MiJnchen. Berlin, v domovini pa Ptuj in Maribor.
To leto je posvečeno njegovi 100 letnici rojstva.
______________________ „      .    .     (Alfred Bradač:)
10 - NAŠI DOPISNIKI
21. avgust 1980 —

Kranj
Kranj je mesto na Gorenj-
skem. Znano je po industriji in
športnikih, ki posegajo na svojem
področju po najvišjih mestih.
Sava, IsKrna. Tekstihndus. Pla-
nika ... je glavnina kranjske
industrije. Njihove izdelke goto-
vo vsi poznate. Tudi športniki
niso od »muh«. Brata Petriča.
Bogdan Norčič. Franc Peternelj,
Ropret. Udovič, Nejc Zaplot-
nik ... to so le najbolj znani.
Ponosni smo tudi na našega
kantavtorja in hkrati zelo pre-
prostega Andreja Sifrerja.
Kranj je sorazmerno staro
mesto. Stari del mesta se nahaja
na skali med sotočjema rek Save
in Kokre. Novi del se širi proli
vzhodu, tako imenovana Plani-
na.
Turističnih zanimivosti, razen
vseh stavb in ustanov, ki nosijo
Prešernovo ime, v Kranju skoraj
ni. Vedeti je namreč treba, da je
dr. France Prešeren prav v Kra-
nju preživel zadnja leta svojega
življenja.
S kiilturnimi in zgodovinskimi
znamenitostmi pa so zato bolj
bogati okoliški kraji in mesta.
V Kranju je tudi nekaj sodob-
nih trgovin, osnovnih ^ol Prešer-
novo gledališče, dve kinodvorani
in trije hoteli. Samo 8 km od
Kranja .se nahaia letališče Brnik
na katerem lahko pristajajo tudi
največja letala na svetu.
To je le nekaj o Kranju. Pa kaj
več prihodnjič.
Tomaž. 14 let
mi BRIGADIRJ
MDB Dušan Kveder Tomaž
na MDA Jasenovac 80
Pred nekaj več kot dvema tedno-
ma se je iz zvezne delovne akcije
Jesenovac '80 vrnila brigada Dušan
Kveder-Tomaž — ena izmed treh,
ki jih je letos organizirala OK
ZSMS Ptuj. Čeprav so se brigade
letos formirale nekoliko pozneje,
kot bi bilo potrebno, je ta brigada
imela dobre priprave. O tem priča 7
brigadnih konferenc, na katerih
smo predelali pravila o organizaciji
MDB in MDA, izvolili vse potrebne
organe ter se spoznavali. K temu so
pripomogle še tri delovne akcije, na
katerih smo se spoznali tudi pri
delu s krampom ali lopato.
Akcija se je zaradi slabih
vremenskih razmer, ki so ovirale
priprave začela šele 10. julija.
Udeležilo se je je samo 43 briga-
dirjev (od tega 11 deklet in 4 pio-
nirji) in kar težko je bilo iz nje
izločiti nekatere mladince. Ti so se
pozneje odločili za udeležbo na
MDA Brkini ali Posočje.
Povprečna starost brigade je bila
18 let. Zraven naše so bile na akciji
še brigade iz Ruda, Valandovega,
Kragujevca in Dorde.
Vse brigadirje je na začetku
presenetila skrajno slaba organiza-
cija akcije. Čeprav vemo, daje bilo
nekaj objektivnih razlogov, pa bi z
malo več razumevanja in
samoupravnega reševanja proble-
mov s strani članov štaba akcije le-
to lahko izboljšali.
Veliko je bilo razumevanja na
področju interesnih dejavnosti.
Urniki aktivnosti niso bili usklaje-
ni, ocenjevale pa so se z ocenami od
1 — 10, česar na drugih akcijah še
dalj časa ni. Takšno ocenjevanje je
dopuščalo, da so se ocene dajale
,,na lepe oči" ali pa so se uveljav-
ljale želje po uravnilovki. Mislim
pa, da smo to ocenjevanje v drugi
dekadi zastavili nekoliko bolj
objektivno. Naša brigada na teh
področjih ni imela težav, saj so bili
referentje vei^noma izkušeni briga-
Brigadirji MDA Dušan Kveder-Tomaž, zbrani pred mostom čez Savo ob katerem stoji naseUe „SvlJetu mir"
dirji. Razveseljivo je bilo, da skoraj
ni bilo brigadirja, ki bi odklonili
sodelovanje pri izdelavi stenčasa,
biltena ali pripravi kulturnega
večera. Na področju športa pa tako
nikoli ni težav. V kulturnih večerih
je sodelovala večina brigadirjev, še
posebaj je uspel večer ob dnevu
vstaje slovenskega naroda... Veliko
zanimanje so naši brigadirji poka-
zali za idejnopolitično delovanje. V
biltenih komisije za IPD smo
objavljali misli brigadirjev o Titu,
mladih in revoluciji, politične šole
Večino delovnih dni smo prežKelI ob železniški progi v Bosanskem Novem,
kier smo kopali Jarek za PTT omrežje in nameščali pragove in tračnice
(Fašizem v Jugoslaviji, Nastanek
fašizma in Neofašizem) pa se je
udeleževalo kar 27 brigadirjev in
vsi so tudi uspešno opravili
preizkuse znanja. Še bi lahko našte-
vali, kako vse smo se udejstvovali v
V okviru „šole zgodovine" smo obiskali razen zgodovfaiskega obtn*^
Kozari §e istega v Jasenovcu in položili šopek h grobnici 700 tisoč
fašistično-ustaškega divjanja
interesnih dejavnostih in zato sn
prav gotovo zaslužili oceno lOj
priznanje za družbene aktivnost
kar je uspelo le še brigadi iz Kragi
jevca.
Poglejmo, kako je bilo z deloi
na delovišču. Presenetila nas
triurna vožnja z avtobusom, j
nam je pobrala kar veliko delovni
moči, še več pa časa, saj smo se
prvi dekadi vračali v naselje Je
okoli pete ure popoldan. Večinoir
smo delali ob železniški pro
Umčavi — Bosanski Novi in ,
železniški postaji v Bosanskem Ni
vem. Tračnice in pragovi ,
povzročali nemalo težav, pa tui
poškodb in če pridamo še vroi
poletno sonce se ni čuditi, če sm
bi'i pošteno izčrpani. Delali sn
tudi prvo in zadnjo nedeljo i
akciji, medtem ko smo drugi d'
izkoristili za obisk Kozare
udeležbo na otvoritvi želežniSl
proge ob 27. juliju. Ker smo i
železnici delali dobro — vsak di
smo presegli normo približno ;
40 smo dobili tudi priznanje c
tamkajšnjega želežniško-transpoi
nega podjetja. Tudi v drugi dekad
ko smo redčili gozdove blizu No
ske smo presegli norme, medtem k
so ostale brigade ostajale pc
njimi, — dvakrat smo jo presegli!
več kot 100 "lo.
Ce torej združimo vse rezultate
zelo dobrim vzdušjem in razuro
vanjem znotraj brigade lahko rei
mo, da kljub težkim pogojem dd
in življenja na tej akciji nism
razočarali.
O tem pričajo vsa priznanj
akcije, ki smo jih osvojili. Predi*
gana pa je bila to brigada tudi J
republiško priznanje — VladiJi'
Nazor. Razen nas je tako rezuto'
dosegla še brigada UK ZSM Srb«
iz Kragujevca, medtem ko so s«
drugih brigadah pokazale posledi'
slabih priprav.
Več kot vsa priznanja pa
gotovo pomenijo novo skova"
tovarištva, nova znanja iz teCa]'
esperanto, prve pomoči, fotoai"*
terjev, elektrovarilcev..., izkuSi"
iz delovanja v samoupravnih or?
nih brigade ali akcije, 10 predi*!'
v vrste ZK ter 13 udarnikov"
pohvaljenih mladincev in mladii*
In kaj naj Se drugega želimo j''^
da bi se drugo leto spet srečali ^
akciji in da bi ta mladinski P"^
prenesli v okolja kier delamo
živimo? Darja Luki"'
PRI DELU NAJBOUE
SPOZNAŠ ČLOVEKA
V zadnji številki Tednika smo
vam obljubili, da bomo o akciji 9.
avgusta — AKCIJA KOT SE NO-
BENA — pisali tudi v današnji šte-
vilki. Obljuba dela dolg in tako
smo spet na delovišču MDA
Slovenske gorice 80. Med 360
brigadirji, vojaki, veterani in
domačini. Pišemo in beremo o
tistem jutru iz katerega je zrastel
dan udarništva pri gradnji primar-
nega cevovoda v smeri Medvedce—
Sestrže.
Tokrat bomo dali besedo tistim,
ki so delali oz. kakor koli sodelo-
vali na akciji. Tistim, ki so jih jezili
komarji. Naj bo naš prvi sogovor-
nik Franc Žinko: ,,To je naš zadnji
udarniški dan. Imeli smo štiri.
Vedno je bilo lepo vreme in tudi
delovni uspehi so bili vedno dobri.
Na prvem udarniškem dnevu sem
bil komandant brigade veteranov.
Na vseh akcijah mi je bilo všeč, saj
delo med mladimi v človeka vliva
voljo, zdi se ti, da si tudi sam tako
mlad." Tako je povedal naš znan
veteran.
Branko Beranič, mladinec iz
Sestrž je vključen v brigado Staneta
Žagarja iz Kranja. ,,V brigado sem
se vključil, ker je bilo v brigadi pre-
malo brigadirjev. Medse so me z
veseljem sprejeli in upam, da so
tudi zadovoljni z mano. Tudi jaz
sem zadovoljen z njimi, saj so to
fantastični mladinci".
Ivan Doberšek je pravtako mlad
krajan Sestrž: ,,To je druga prosto-
voljna akcija v kateri sodelujemo
domačini. Danes nas je iz Sestrž več
kot 30. V ponedeljek smo jim pri-
pravili tudi malico."
Vili Pšeničny, nekdanji urednik
tednika Mladina, je tudi bil med
udeleženci akcije, saj kot vojak
sodi v vojašnico Dušana Kvedra v
Ptuju: ,,Vojaki smo že večkrat dali
pobudo, da bi sodelovali na delovni
akciji, ta želja se nam je tokrat ven-
darle uresničila. Med vojaki je za
udarniško delo izredno zanimanje
in tudi za to akcijo je bilo preveč
prostovoljcev. Na razliko med
svinčnikom in lopato (saj je novi-
nar) sem se že privadil. Nasploh pa
mi je mladinsko prostovoljno delo
zelo blizu."
Janko Sporar je zadolžen v
garniziji Dušana Kvedra za stike z
zunanjimi krajevnimi skupnostmi,
s krajevnimi skupnostmi mesta
Ptuja. O tem kako je potekalo
dogovarjanje o sodelovanju na
udarniškem dnevu je povedal:
,,Naše dosedanje sodelovanje je
bilo na športnem in kulturnem pod-
ročju. Z brigadirji smo se srečali na
nogometnem turnirju za pokal Slo-
venskih goric in od tam izvira
pobuda za sodelovanje na tej
akciji. Vojaki bi bili šli radi na
akcijo kar vsi, ker kaj takšnega še
ni bilo. Sli smo po enotah in
izbirali. Prišlo nas je 100. Mi smo
vedno pripravljeni sodelovati in z
veseljem bi prišli na takšno ali
podobno akcijo, če bi bilo možno.
Seveda pa mora biti pobuda s strani
tistih, ki nas potrebujejo."
Marija Sprah, veteranka: ,,Na
starih akcijah smo imeli trojko.
Tekmovali smo kateri bo več
skopal. Potem smo dvigali zastavo.
Jožka Krajnc izbira lopato
foto: L. Cajnko
Skupaj smo bili dva meseca in smo
se dobro poznali. Vedno nas je
spremljala pesem: na delo, z dela,
med delom; vedno pesem. Bila sem
na akciji Samac—Sarajevo, v Ko-
čevju... Skupaj štiri mesece. Udar-
niški dnevi se mi zdijo koristni,
prijetni. Počutim se mlado, čeprav
sem stara že 65 let. Lopata mi ne
dela težav. Z veseljem grem na
akcijo in dokler bom mogla bom
šla."
Jožica Krajnc, veteranka:
,,Mislim, da ni razlike med današ-
njimi in nekdanjimi akcijami.
Takrat smo delali z večjim elanom,
ker je bila domovina porušena.
Tudi sin je bil na dveh delovnih
akcijah. Mi smo pravzaprav briga-
dirska družina, če še moža upošte-
vam..."
Brigadirji, vojaki, veterani in
domačini so bili na akciji, da bi
prispevali svoj delež glede na teles-
ne sposobnosti. Prišli so zato, da se
srečajo in tudi zato, ker človeka
najbolje spoznaš med delom.
Razlike v akcijah torej ni. Le časi
so drugačni. Mladina pa je bila
takrat in je danes. Tudi delovna
vnema je bila takrat in je danes.
Takrat so gradili zato, ker je bilo
vse uničeno, ker ničesar ni bilo.
Danes gradimo zato, da bi bil naš
jutri še lepši, še boljši.
N. Kotar
fVucŽinko
Marija Sprah
Domačini iz Sestri
VIM Pienfčny
Jaako Sporar
PREDSTAVUAMO
VAM TRŽIČ
Naš Tržič stoji ob vznožju Karavank na severu, ob
sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika. Mesto je staro
okrog 660 let, ima okoli 13.500 prebivalcev, od kate-
rih je večina zaposlenih v občini. Veliko pa je mladih:
dijakov, študentov in osnovnošolcev. Velik del
osnovnošolcev nadaljuje šolanje izven občine in to v
Kranju in Ljubljani, saj Tržič nima srednjih šol.
Tu ni nezaposlenosti. Zaposlitev dobijo tudi delav-
ci iz drugih krajev in republik. Zaposleni pa so pred-
vsem v čevljarski in tekstilni industriji, gradbeništvu
in komunalni dejavnosti ter gozdarstvu.
Tržič je staro mesto v katerem je tudi precej zna-
menitosti, kot je Kurnikova hiša. Paviljon NOB in
tik pod vrhom Ljubelja pa so ostanki podružnice zlo-
glasnega taborišča Manthausna. Mesto Tržič pa se
širi v smeri severovzhoda, kjer nastaja novo naselje
Bistrica. Tu je postavljen nov dom starostnikov, kar
je za nas izrednega pomena, vrtec. V Bistrici pa tudi
vsako leto prirejajo razstavo mineralov, kjer sodeluje
več društev iz domovine in tujine. Kulturna razgiba-
nost v Tržišču je še kar zadovoljiva, vendar se ljudje
še niso navadili na razne kulturne prireditve in tako
včasih ne dosežemo zaželenega uspeha.
Turizem pa je v zimskem času zelo razvit, pred-
vsem na Zelenici, kjer je manjše smučarsko središče
in predstavlja zibelko tržaškega in nasploh vsega ju-
goslovanskega alpskega smučanja. Upam, da med
nami ni nikogar, ki ne bi poznal imena Bojan Križaj,
Janez Zibler. . .
Tržičani pa ne zaostajamo tudi na področju alpi-
nizma, saj so se naši alpinisti udeležili že večjih, po-
membnejših odprav (vzponov), med njimi tudi hima-
lajske — Borut Bergant.
O, skoraj bi pozabili napisati še nekaj o naših'mo-
tokrosistih. Tudi tu je Tržič poznan kot prireditelj
mnogih svetovnih in državnih dirk za motorje 250 in
ISOkubikov.
No, kratko smo vam predstavili Tržič, v drugem
delu pa bomo predstavili še več tržiških značilnosti.
TEDNIK
— 21. avgust 1980
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 11
SEKCUE OBČINSKIH KONFERENC SZDL
0 družbeni skrbi za starejše občane
Svet za socialno in zdravstveno politiko pri
gepubliški konferenci SZDL je že večkrat obravnaval
pfobleme in naloge za boljše organiziranje družbene
jlcrbi z.a starejše občane. Bili so mnenja, da je treba o
teh nalogah organizirati politične dogovore predvsem
v krajevnih skupnostih in v občinah. Zato so predla-
gali občinskih konferencam SZDL, da so nosilci in
pobudniki družbene akcije za organiziranje boljših
^vljenskih pogojev za starejše občane.
Svet je bil mnenja, da bi naloge družbene skrbi za
starejše občane obravnavali v okviru sekcij SZDL v
občinah in tudi v krajevnih skupnostih. Temeljni cilj
razprave na sekciji pa bi bil opredelitev konkretno
določenih nalog, ki jih je treba uresničiti v občini in v
ICS. To bi naj bilo zapisano v akcijskem programu,
ki bi z.ajemal pregled in analizo slabosti pri skrbi za
starejše občane in načine', kako odpraviti pomanjklji-
vosti pri tem delu, da bo družbena skrb za starejše
občane organizirana boljše.
Med številnimi ugotovitvami velja omeniti, da še
vedno niso izkoriščene vse možnosti za aktivno vklju-
čevanje starejših občanov v različne oblike dejavnosti
in da tudi nismo dovolj široko razvijali različnih
oblik pomoči in skrbi za starejše občane, čeprav so
te znane in tudi uspešne. Zlasti nismo posvetili dovolj
pozornosti obravnavi in uveljavitvi pravic in položaja
starejših ljudi kot nekdanjih delavcev v združenem
delu, saj je še vedno odprto vprašanje, ali se njihovo
minulo delo ustrezno kaže in potrjuje le v pravicah,
ki jih imajo danes.
O teh vprašanjih, povezano s pogoji dela in raz-
merah v domovili upokojencev je tekla razprava na
seji i/vršnega odbora skupnosti socialnega skrbstva
občine Ptuj, ki je bila v ponedeljek, 18. avgusta 1980.
— u
STARE KMEČKE NAVADE
V SLOVENSKIH GORICAH
Včasih so bile drugačne delovne
navade kot danes. Včasih, ko še
niso poznali ljudje na kmetijah ne
traktorjev in ne sodobnih traktor-
skih priključkov s katerimi danes
opravljajo že skoraj vsa kmečka
opravila, je bilo, kmečko življenje
mnogo težje, bilo pa je tudi bolj
zanimivo. Bilo je bolj pestro kot v
današnjem času.
Prav zato postajajo vse bolj
zanimive stare kmečke delovne
navade, opravila in poklici, stara
orodja in ,,stroji". Mnogo je §e
starih delovnih navad, ki so skoraj
potonile v pozabo, dosti je starih
mojstrov takratnih obrti, ki že
zdavnaj ne delajo več kolovratov,
lončenih posod, stop itd... Toda,
ias hiti iz dneva v dan hitreje, vsak
dan prinese s seboj celo kopico
tehničnih novosti, izboljšav tudi za
našega kmeta, istočasno pa odnaša
s seboj tiste ostanke starih časov, :
ko so še naše babice in dedki nosili
obleke iz ,,hodnega platna", ko so
še vozili svoje pridelke na težkih i
kolarskih vozovih, ko so babice !
predle volnene niti in trle lan, da so
potem tkale platno. Oglejmo si 1
nekaj starih delovnih navad.
Včasih so ljudje v naših krajih
Slovenskih goricah gojili kn in iz
njega pridobivali domače platno,
ko so lan poželi in posušili, so ga na
poseben način obdelali — ,,rihlali"
in ,,plehali" za nadaljnjo obdela-
vo. Po večkratnem obračanju na
^ncu in spet namakanju na dežju
je lan postal ,,plehan", to je
pomenilo, da se je dal leseni del
ločili od vlaken. Tako pripravljen
'an so pobrali v snope in jih zložili v
poseben prostor imenovan
•ilenišnica". V lenišnici je bilo zdo
Preprosto orodje ,,trlice" na ka-
terih so trli lan. V enem delu
lenišnice je bila tudi peč, kjer so
'turili ogenj in ob katerem se je na-
'0 sušil lan. To peč so navadno
,'^<»rili fantje en dan pred začetkom
končne obdelave lanu. Sele okrog
'Polnoči so prišla dekleta ,,terilje".
fantje so sušili snop)e lanu nad peč-
in jih nato posušene podajali
'fckletom, ki so med seboj
■^kmovale, katera bo prej strla lan.
Po trtju so ločili boljše in slabše
I*edivo, ga obesili na kline nad
^Jicami, da se je spet malo p>osušil.
^K>an so po prvem trtju ponovno
Wp» seveda, ko se je dovolj posušU
^ a tistim vezali lun v bale. Na tak
''^^in so dobili laneno ,,grobo"
i ^l^ivo, ki so ga pred nadaljnim
f !*delovanjem ,,predenjem" očisti-
' in počesali, da so dobili lepo glad-
, -O predi vo. Slabše predivo pa so s
'Osebnim    orodjem    „špilami"
^5^1! nad rešeti, da so ločili lane-
M^^obir od prediva.
Iz tega slabšega prediva so potem
izdelovali vreče, rjuhe in vrvi. Stari
ljudje v Slovenskih goricah vedo
povedati, da je bilo tretje trtje lanu
izredno zanimivo in veselo opravi-
lo. Čeprav je zahtevalo spretne
roke. Običajno je veljalo, da so
,,terice",   na   primer,   uganjale
Trel)ljenje buf je zamadno delo, potem je treba bočnice posuSiti in šele
potem so „zrele" za iuščenje
Foto: I. Cianid
norčije in se veselile že štirinajst dni
po trtju lanu.
,, Včasih je bilo bolj veselo na teh
delih, kot danes na kateri veselici,
so dejale neke ženice, ki so bile
včasih ,,terice". V času trtja lanu
so mazale fante, ki so jim pomagali
pri delu in ko so jih imenovali tudi
z domačim izrazom ,,posušeke", s
sajami. Ce so zagledale recimo kak-
šnega moškega, so ga zbadale s
pesmijo. Zanimivo pri tem je, da so
besedilo te pesmi sproti sestavljale.
Če pa jim je skušal slučajno mimo-
idoči pobegniti, pa so ga sledile in
težko njemu, če bi ga dohitele.
Ta delovna navada je bila v raz-
nih krajih Slovenskih goric pozna-
na še nekaj let po 11. svetovni vojni,
toda danes so ostali le še spomini
starih ženic, ki so bile nekoč mlade
terice.
Sam pri spravfln koruze v upanja, da bo vsaj zvečer na ličkanje priSlo
nekaj sosedov
Foto: 1. Ciani:
Naslednji dve takšni delovni
navadi, nekakšna nadaljevanja trt-
|ja lanu, sta bili predenje in tlcanje.
V starih časih so namreč imeli
skoraj pri vsaki večji, pa tudi celo
pri manjših, kmetiji v Slovenskih
goricah še kolovrat, s katerim so
predli prej pripravljeno laneno ali
volneno predivo. Tako so se v dol-
gih zimskih večerih po domačijah v
starih kmečkih kuhinjah ali,
,.kamrah"   vrtela ' lesena  kolesa]
kolovrat, zraven pa seje slišala pe-
sem žena in deklet—predic ter fan-
tov, ki so delali dekletom krajši
čas. Sploh pa so bili fantje pri tem
opravilu bolj za zabavo, kot za po-
moč pri delu. Zato so tudi rekli, da
so prišli dekletom ,,svetit za kolo-
vrat".
S predenjem so napravili iz preje
„klopke", ki so jih oprali in osušili
na icrušnih pečeh. Iz volnenih
klopčičev so običajno izdelovali
doma potem pletene puloverje,
nogavice in rokavice^lanene klopke
pa so dali dalje v obdelavo in sicer
na ,,tkanje" v tako imenovane
tkalnice. Na obisku v Cerkvenjaku
v Slovenskih goricah so ljudje
povedali, da je še pred nekaj leti v
njihovem kraju bila taka stara
tkalnica ali kot so ji sami rekli
,.tovarna pod Pešenim vrhom".
Tam je bil tudi še editii takrat aktiv-
ni tkalec Anton Kocuvan, kjer so
imeli kar troje statev.
Danes takšnih tkalcev ni več,
ostale so le še tu in tam kakšne stare
zaprašene statve, ki bi lahko
povedale, koliko metrov platna so
nekoč natkale.
Delovni postopek pri tkanju je
potekal nekako takole: tkalski moj-
stri je klopke preje stehtal na
posebni tehtnici ,,na funte".
Prinositelju je izdal posebno po-
trdilo imenovano ,,tkalski špan".
To je bila na leseno, običajno lipo-
vo deščico urezana številka —
količina prejete preje.
Zanimivo pri tem je, da je tkalski
mojster po napravljenem urezu v
deščico, prelomil deščico po dolžini
na dvoje in dal eno polovico kot
potrdilo lastniku preje, sam pa
obdržal drugo polovico za nekakš-
njo ,,knjigovodstvo" v tkalnici. Ko
je bilo platno izdelano, ga je lahko
dvignil v tkalnici samo tisU, ki je
prinesel v dokaz drugo polovico
potrdila, se pravi lesene deščice.
Tkalec je s klopčičev najprej
navil niti na navijalnem kolesu na
posebne cevke — velje, imenovane
tudi ,,motke", motki pa so se
potem namestili v statvah. Na
statvah je bilo običajno,,ducat" to
je 12 takih motkov. Niti so se
potem na poseben način napeljale
po statvah, če pa so bile preveč
kosmate, jih je tkalec ,,škrobir' s
škrobom skuhanim iz ržene moke.
Takratni mojstri te stare obrti so
znali napraviti prav čedne izdelke,
skorajda bi lahko rekli, umetniško
izdelane. Poleg platna za rjuhe, so
izdelovali še brisače, prte, vzorča-
sto blago in vrečevino.'
V Zgornji Sčavnici, v Benediktu
in Gradišču ter v nekaterih drugih
krajih v okolici Ptuja so še pred ne-
kaj leti (ponekod pa še, sicer bolj
enostavni obliki tudi danes) poz-
nali smukanje, po domače rečeno
,,cajzanje kokošjega perja in Iušče-
nje bučnic.
V obeh primerih delovnih na-
vadah je sodelovalo precej delavcev
— starih in mladih, ki so posedali v
kmečki kuhinji ob krušni peči in
luščili bučno seme. Obe opravili sta
bili zelo zamudni in je zato običaj-
no potekalo delo po nekakšnem
načrtu. En večer so luščili bučnice
oziroma smukali perje pri eni, drug
večer pri drugi domačiji. Tudi pri
tem delu je bilo slišati veselo petje,
razne šale in pripovedi, ki so kroži-
le med ljudmi. Med odmori pa so
.,cajzarji" in ,,lušači" običajno
uganjali norčije, igrali razne zabav-
ne igre itd...
Oglejmo si še eno delovno nava-
do, ki jo je sicer ponekod tudi še
poznajo, vendar ne več v tako vese-
ii in zanimivi obliki. Stara navada,
o kateri bomo spregovorili je bilo
tako imenovano ,,likanje" ali
,,ličkanje" koruze, kot radi rečejo
domačini. Tudi to delo je op-
ravljalo navadno veliko ljudi,
običajno sosedov, zvečer, dostikrat
pa se je zavleklo še pozno v noč.
Ličkanje koruze je potekalo prav
tako en večer pri enem, drug večer
pri drugem kmetu — sosedu.
,,Likači" so se zbrali običajno ob
kupu koruznih storžev — klasov
nasipanih v ,,gumlih".
Koruzni klasi so obdani aJičjem,
ki ga je bilo treba potrgati. Seveda
ne vsega, kajti treba je bilo pustiti
tri ali štiri liste, na koruzi, da so se
dali posamezni klasi povezati med
seboj v ,,šope" v katerih so bile
štirje klasi. Te šope so potem obe-
sili zunaj pod kap stanovanjskega
poslopja aii pa na postrešje.
Med ,,ličkanjem" so si ,,likači"
veselo prepevali razne narodne in
zabavne ter domače pesmi, po
končanem opravilu pa se je okrog
polnoči navadno prebudil godec s
harmoniko. Fantje so poiskali
dekleta, razgrnili ,,ličje" in zaple-
sali, da je bilo veselo. Plesali in
zabavali so se vse do jutranjih ur,
dokler jih ni spanec prisilil, da so
končali tudi z zabavo.
Takšna in podobna so bila
nekdanja kmečka opravila Poleg
teh bi lahko še povedali kaj tudi o
točenju jabolk na preši, košenju
sena, trgatvi, žetvi in o mlatvi na
roko in še in še je bilo včasih
delovnih navad, ki jih danes ni več
ali pa so izgubile v pozabo in vse
bolj izginjajo. Kmečki ljudje so se
nekoč prav veselili takšnega opra-
vila, saj so tako izvedeli kaj nove-
ga, slišali dobro šalo in se razve-
selili.
Prav zato sem na začetku zapi-
sal, da je bilo kmečko življenje ne-
koč mnogo težje, kot danes, je pa
bilo tudi bolj zanimivo in bolj
veselo.
S prodorom kmetijske mehani-
zacije si danes kmetje sicer lajšajo
delo, istočasno pa se pozabljajo te
lepe stare navade in opravila. Le še
zelo stari ljudje vedo danes pove-
dati kaj o tistih lepih časih, takrat-
nih običajih in navadah. Čez ne-
kaj let pa bosta ostala le še stari
kolovrat in stare zaprašene statve s
svojo nemo zgodbo o tistih lepih in
veselih starih časih, ko sta ob petju
in glasu harmonike predla in tkala
za naše babice in dedke.
Janez Lorber
Premalo posluha za ostarele
Res je, da smo danes v neprestani
dirki s časom, da imamo množico
potrebnih pa tudi manj potrebnih
vsakodnevnih opravkov, toda ob
tem vse preveč pozabljamo na'dolž-
nosti do sočloveka, ne znamo si
najti časa, da bi prisluhnili osebnim
težavam človeka v stiski, da bi
pokramljali z osamljenim starim
človekom.
Vsak človek se — eden bolj, dru-
gi manj opoteka pod bremenom
nakopičenih subjektivnih in
objektivnih težav, se večkrat počuti
osamljenega, ne ve kam bi se naj
obrnil, zato začuti toliko večjo
potrebo, da se nekomu potoži, se
mu zaupa, pove svoje težave in
probleme in že to mu pomaga, da
se notranje pomiri, da se znebi
neznosnega pritiska, da lažje
prenaša bremena življenja naprej.
Prav srečen je samo tisti človek,
ki ima prijatelje ali svojce, katerim
se lahko zaupa do kraja, srečen v
onemoglosti tudi tisti starček, ki ni
osamljen, ki mu svojci pomagajo
povsod tam, kjer si sam ne more
več pomagati. Kako hudo pa je za
tistega onemoglega človeka, ki se
ga nihče noče prav spomniti, ki ga
oskrbujejo pač zato ker ga nekdo
Zgarane roke še marakjc perejo ročno
mora, ne pa z ljubeznijo in s čutom
za sočloveka.
Koliko takih primerov bi lahko
opisali bodisi v mestu ali na
podeželju, povsod imamo osamlje-
ne ljudi, ki si sami več ne morejo
skuhati, ne prinesti iz trgovine, ne
oprati in podobno. Prav takrat, ko
bi najbolj potrebovali pomoč
svojega soseda ali drugega bližnje-
ga je ne dočakajo. Posebno žalost-
no je, če so to mamice ali očetje, ki
so nekoč imdi vdiko otrok, za vse
skrbeli, jih spravili h kruhu, danes
pa so ti otroci pozabili na obvez-
nosti do svojih staršev.
Danes večina mlajših pa tudi
drugih aktivnih ljudi vedno samo
hlasta za materialnimi dobrinami,
teži, da ima vedno najsodobneje
opremljeno stanovanje, vso
gospodinjsko opremo, kjer lahko
samo pritiskaš na gumbe, se vozi-
mo z avtomobili kljub dragemu
gorivu tudi tam, kjer bi lahko šli
peš ali z javnim prevoznim sred-
stvom. Ob tem pa pozabljamo na
nekatere starejše ljudi, ki vsega te-
ga nimajo, ki morajo še vedno prati
ročno, nositi kurjavo v kuhinjo, ce-
lo sami hoditi v gozd po njo in
podobn'^.
Ta sestavek pišem prav z na-
menom, da bi zbudil vest pri tistih
mladih, ki radi pozabljajo v kakš-
nih razmerah žive njihovi starši, da
bi jim bolj pomagali, da bi svojim
materam vračali vsaj malo tistega,
kar so one žrtvovale zanje v svojem
globokem materinskem čustvu. Pi-
šem pa tudi v uteho starejšim in
onemoglim..
Besedilo in posnetek:
Viktor Rajh
NOV MOST
ČEZ OPLOTNIŠNICO
Prebivakri naselja Oplotnica, še posebno tisti, ki so morali zaradi
dotrajanega mostu prek pohorskega hudournika Oplotnišnica, narediti
vsaki dan tudi nekajkrat daljšo pot kot bi jo opravili, če bi bil mcKt
uix)rat)en, so si pred nedavnim končno oddahnili.
Gradbeno obrtno fX)djetje Kograd iz Slov. Konjic je pred nedavnimi
zaključilo z gradbenimi 'deli, medtem ko je cestno podjetje iz Maribora
površino mostu asfaltiralo. Nov most, njegova gradbena vrednost je
Nov most je za Opiotnico vdika pridobitev.
znašala okoU 500.000 dinarjev, je omogočil tudi urejenejši avtobusni
promet v samem naselju, saj je v njegovi neposredni bližini tudi avtobusno
postajališče.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Zakaj ne gostilna?
Ob cesti, ki vodi iz Ptuja proti
Ormožu smo nedavno tega zagle-
dali večjo tablo, kije lepo uokvir-
jena in na njej z velikimi črkami
napis »R E S T A U-
R A N T4. in vmes pa še
seveda priimek in ime lastnika
lokala. K temu naj dodamo, daje
to v Gorišnici. sredi Ptujskega
polja.
Vprašujemo,  zakaj   torej   ta
»birt<<   vabi  popotnike  ali  pa
domačine v svojo gostilno s tujo j
besedo, ki izvira iz francoščine,
razumejo pa jo seveda tudi drugi.
Zakaj ne bi gostilničar raje naj
tablo napi.sal pač lepe slovenske I
besede »GOSTILNA«, saj smo'|
prepričani, da bi zato v njegov <
lokal ne prišlo nič manj gostov. '
Nas seveda zanima, če kdo v tej
gostilni zna gosta postreči tudi v
francoščini — ko že imajo rekla-
mo v tem jeziku.
Pri tem moramo povedati, da
je bil gostilničar ali tisti, ki mu je
tablo izdelal, dokaj iznajdljiv, saj
je črki »>A« in »R« uporabil kar iz
besedila restaurant. Naj še ome-
nimo, da cesta od Ptuja proti
Ormožu res ni najbolj turistična,
da se po tej cesti vozi bolj malo
Francozov, zatoje napis še toliko
manj upravičen.
Upajmo, da bomo tudi v
Gorišnici slej ko prej zagledali ob
cesti napis v lepi sloven.ščini, ker
je to F>ač le gosflina na p)odeželju.
Besedilo in posnetek: — nik
12-NASl DOPISNIKI
21. avgurt 1980 - TCmiK
SLOVENSKA BISTRICA
Petdeset let naporov
in srečnih trenuticov
Pred nedavnim sta v poročni dvorani na gradu v Slov. Bistrici izrekla
svoj zlati DA zakonca MARIJA in LUDVIK ZORKO, sedaj stanujoča v
LuSečki vasi pri Poljčanah. Vsa leta skupnega življenja sta se srečevala s
težkim kmečkim delom. Prijeti je bilo treba za plug, kramp, motiko in za
druga kmečka orodja, zakaj mehanizacije nekoč ni bilo. Z delom sta si
prislužila toliko, da sta si leU 1948 ustvarila v LuSečki vasi svoj skupni
Po 80 letih življenja in 50 letih zakonske zveze ob svečani razglasitvi za
zlatoporočenca med najdražjimi v družini Zorkovih
dom, kjer med svojimi ožjimi sorodniki preživljata zlata leta skupnega
zakonskega življenja.
Dohodek, ki sta ga ustvarila s trdim delom, sta namenjala za lastno
preživljanje in za vzdrževanje in šolanje svojih 4 otrok, ki že danes vsi
imajo svoje družine. Tudi danes imata trdno oporo v svojih otrocih, ki
jima želijo povrniti vsaj del odrekanj, ki sta jih frtvovala zanje.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Bistričani v kopališčih
izven občine
Po začetni nejasnosti, kdo bo letos upravljal s kopališčem v občinskem
središču Slov. Bistrica je to 12. julija le odprlo vrata ljubiteljem kopanja.
Delovne organizacije IMPOL, Komunalno podjetje Slov. Bistrka in KS
IMPOL so našli skupno rešitev, čeprav samo začasno, kar sezonsko, saj bo
tako ostalo samo do konca letošnje kopalne sezone. drugo leto pa bo
kot kaže zopet potrebno iskati novo, seveda dolgotrajnejšo rešitev.
Kakorkoli je že bilo rečeno, o nujnosti odprtja objekta, že tako
majhnega kopališča v občinskem središču, bazen meri 25 x 15 metrov,
govori obisk. Ob bazenu in v njem se p>ovprečno vsaki dan zbere okoli 500
kopalcev, predvsem mladih. Starejši si zaradi utesnjenosti tega letno-
rekreacijskega objekta poiščejo sprostitve v kopaUSčih izven občine.
Utesnjenost v bistriškem kopališču.
Največ jih odhaja v Ptujske toplice, v Kidričevo, Maribor pa tudi Slov.
Konjice.
Kljub vsemu so v kopališču v Slov. Bistrkn letos ob velikem številu
obiska, ki ga beležijo ob sončnih dneh, uspeli zagotoviti večje spoštovanje
kopališkega reda, v njem pa je mogoče dobiti tudi osvežujoče pijače, kar v
prejšnjih letih ni bila praksa. Od dneva otvoritve pa do danes je v letošnji
sezoni kopališče obiskalo blizu 7000 kopalcev, kar je veliko glede na
skromne možnosti tega poletnorekreacijskega objdcta. Največ kopalcev v
enem dnevu, to je 700 pa je bilo 5. avgusta.
Vso finančno poslovanje letos opravlja KS IMPOL Slov. Bistrica,
osnovna organizacija ZSMS pa skrbi za čistočo objekta in pobira
vstopnino, od nje 20 odstotkov ostane organizaciji. Vsi, kateri letos skrbijo
za edini poletno-rekreacijski objekt v občinskem središču so si edini, da bi
bil obisk renogo večji, če bi v njem bil še vsaj eden bazen olimpijskih
razmer, več proslora za vzporedno rekreacijo in urejen parkirni prostor za
vozila.
Besedilo m posnetek: Viktor Horvat
PIONIRJI - PLANINCI
NA TRIGLAVU
Planinsko društvo »Maks Meško« iz Ormoža je za svoje pionirje —
planince organiziralo turo na Triglav. Pot jih je vtxlila iz doline Trente,
kjer so postavili tabor na Tržaško kočo na Doliču in dalje do najvišje
točke v Jugoslaviji.
Mladi Ormožani, stari od deset do štirinajst let so f>od vodstvom
izkušenega planinskega vodnika Zvonka Meška napredovali proti
Tržaški koči na Doliču po lepem, že skoraj pretoplem vremenu. Pozno
popoldne so se pridružili gostom v koči na Doliču, kjer so si odpočili
noge in nabrali moči za nadaljevanje poti.
Se preden je jutranje sonce obsijalo vrhove, je skupina pionirjev
— planincev, katerim se je pridružilo še nekaj planincev iz Ormoža,
nadaljevala pot proti Triglavu. Nebo je tudi temu dnevu napovedovalo
lepo vreme, mladim planincem pa poln užitek ob vzponu. Planinska
zagnanost v navezi je napenjala vrv vse do vrha. izkušen vodnik pa je
znal s pravo besedo pregnati strah, bolečino ob zvinu . . .
Na vrhu pri Aljaževem stolpu je bilo živo. Kljub suhi blazinici za
žig. seje odtis le tega poznal v sleherni članski izkaznici. Tudi za to je
potrebna iznajdljivost. Največ pozornosti pa je pritegnil planinski krst.
Planince, ki so prišli, prilezli,... na vrh je bilo potrebno potrditi za
prave planince. To je bilo storjeno zelo konkretno. Tam so tudi mladi
Ormožani postali pravi planinci. (Tudi jaz).
Besedilo in posnetek: Fi M
VEČERNE »DIRKE"
MGPEDISTOV
Zadnji čas je mogoče videti, posebno pa še slišati mlade »junake«,
ki so si omislili poznovečerne dirke po nekaterih predelih Ptuja.
Njihove dirkalne »steze« so običajno ceste v okolici Ziherlove ploščadi
pa tudi se radi pojavljajo v Dravski ulici, v parku, na Prešernovi in
verjetno izvajajo svoje dirke še drugje, saj nimajo določenega starta
niti cilja.
Da bi bili njihovi železni konjički bolj glasni, si pač pomagajo na
ta način, da na izpušni cevi odvijejo dušilec zvoka ali kako drugače
poskrbijo, da jih je slišati tudi v času. ko delovni ljudje najbolj trdno
zaspijo. Mopedisti potem njihovega preklinjanja seveda ne slišijo.
Sicer pa kaj jim je mar, če se nekdo nanje jezi. saj si menda prav to
želijo, drugače ne bi uprizarjali nočnih dirk. Verjetno se tudi sami
zavedajo, da .so podnevi pač bolj na dosegu budnega očesa organov, ki
skrbijo za red. Upravičeno upamo, da se bodo slej ko prej tudi ti ptički,
ki taico radi krajšajo spanje delovnim ljudem — ujeli. H. F.
Tekmovanje žensk v košnji
otave
Očitno je, da ie enakopravnost žensk tudi na Dodeželiu vse bolj
izrazita in vse bolj izginja meja med moškimi in ženskimi kmečkimi
opravili, (jasilci iz Spuhlje bodo v nedeljo. 24. avgusta ob 15. uri priredili
že tretje tradicionalno tekmovanje žensk v košnji, kar je bilo .še pred
nedavnim izključno moško opravilo.
Na tekmovanje vabijo tudi žene iz drugih krajev, prijavijo se lahko
še uro pred tekmovanjem, kose pa morajo seveda prinesti s seboj. Po
tekmovanju, ki bo nedvomno zelo zanimivo in si ga bo ogledalo lepo
število ljudi, bodo gasilci priredili veliko vrtno veselico z bogatim sre-
čolovom. Seveda vabijo ljudi od blizu in daleč, da jih obiščejo ter se
poveselijo z njimi. JB
Čeprav strma, je pot na Triglav enkratno doživetje
Kdo je odgovoren
za red v parku
Povezano z gradnjo HE SD II
Formin in velikega akumulacijske-
ga jezera, ki sega do Ptuja, je bil
urejen park ob Dravi, nekdanji
Mestni park, danes uradino
Obdravski park, ki smo ga tudi
formalno odprli v okviru priredi-
tev ob letošnjem prazniku občine
Ptuj.
To je vse lepo in prav, park je le-
po urejen, privlačen in še lepši bo,
ko bo zraslo okrasno grmičevje in
drevje, ki so ga zasadili. Žal pa
nihče ne skrbi za red v parku. Ne
gre le za uničevanje nasadov, tem-
več gre še bolj za varnost pešcev.
zlasti otrok.
Največ se v parku zadržujejo sta-
rejši ljudje — upokojenci in otro-
ci, če ne v spremstvu mamic pa v
varstvu starih atkov in omic. Toda
lepo urejene poti v parku so si pri-
svojili za svoje divje dirke mopedi-
sti, kolesarji — tako oni s kolesi s
pomožnim motorjem kot tisti, ki
drvijo s krepkim pritiskanjem na
pedale. Vsi ti ,,dirkači", večina
sodi v kategorijo mladoletnikov,
resno ogrožajo varnost sprehajal-
cev po parku, zlasti pa še otrok,
obenem pa z mopedi motijo mir in
zasmrajujejo okolje.
Sam sem pogosto z vnučki v par-
ku, vse to, kar sem opisal doživ-
ljam v negativnem smislu na las-
tnem primeru. Človek ni varen ne
na sprehajalni stezi v parku, nima
miru na klopi in v stalni skrbi mo-
ra biti za otroka, da ne bo skočil
na stezo pred kakega kolesarja ali
mopedi sta.
Zato javno vprašujem, kdo je za
red v parku odgovoren, ali komu-
nalni nadzornik ali kdo drugi? Če
ni nihče neposredno odgovoren, ali
je pač treba čimprej odgovornega
določili, ker stanja, ki je v parku
sedaj ni moč tolerirati. Upam, da
bo stvar urejena prej, predno nas
bo v to prisilila kaka nesreča!
M. B.
SAMO S SKUPNIMI MOČMI
BO PROBLEM REŠEN
Ob magistralni cesti Maribor-
—Zagreb stoji prodajalna v Haj-
došah št. I, poslovalnica trgov-
skega podjetja MIP Ptuj. Proda-
jalno razjeda zob časa in svojemu
namenu vse manj ustreza. Ob
deževnih dneh pronica voda skozi
razpokan strop prodajalne, tako
zamaka inventar, prav tako pri-
teka voda skozi vrata v prodajal-
no, pred njo pa je pravo jezero, ki
ovira strankam dostop do proda-
j.Tlne. v skladiščnih prostorih pa
ogroža blago.
Zadnjih nekaj let ne zadošča
več potrebam potrošnikov glede
na SVOJO velikost. Želja rednih
odjemalcev je, da bi jo morali
povečati ali postaviti novo in
modernejšo prodajalno, saj so
tudi lepi ix)goji glede lokacije.
Problem je tudi v tem, da je za-
poslenega premalo število pro-
dajnega osebja in tako ob dolo-
čenih dnevih prodajalec planira
svoj delovni čas od 7. do 10. in od
14. do 19. ure, ob takšnih pogojih
pa nastane ob sezoni problem
planiranja letnih dopustiv.
Poslovodja v prodajalni Kon-
rad Solina .se s temi problemi
dnevno sooča. Tako mora poslo-
vodja zraven svojega ekonom-
skega in administrativnega dela
terdrugih obveznosti priskočiti na
pomoč še prodajalcem in streči za
prodajno mizo. prav tako prevaža
blago kupcem na dom in tako se
njegov delovni dan prične zjutraj
in konča zvečer. Poslovodja si v tej
prodajalni veliko prizadeva in ji
gospodari že deseto leto. Posluje z
rentabilnostjo, saj je v prodajalni
vedno velik promet. Takšnih po-
slovodij kot je tovariš Solina ni
veliko, v prodajalni je vedno bla-
go v zalogi, je prizadeven in do-
sleden.
Zdravje je prvi pogoj, da bo
lahko opravljal prodajalec svojo
naporno delo. Ta zahteva dan za
dnem duševno zbranost in sve-
žost. Takšen prodajalec pa bo
svojo družbeno nalogo lažje iz-
polnjeval v boljših delovnih po-
gojih.
Boris Cafuta
DODATEK K SESTAVKU
^Skladišče'' ali grobišče
avtomobilov
Res je, kar smo prebrali v prejš-
nji številki Tednika, o črnem
odlagališču raznovrstne navlake ob
gramoznici v Trčcu, ali natančneje,
ob cesti Suha veja—Podlehnik. O
tem, predvsem o odlagališču ob
začetku gramozne jame, gledano iz
ptujske smeri, je bilo že precej
govora, napisanih precej kritičnih
besed, pa je bilo zaenkrat vse za-
man. Strinjam se z avtorico članka,
ki vabi odgovorne za lepo okolje,
da si to odlagališče ogledajo, ven-
dar se istočasno sprašujemo, kdo
so ti ,,odgovorni". Najbolj
odgovorni pri tem smo prav mi,
krajani.
Odlagališča namreč niso
,,ustanovili" inšpektorji, pred-
stavniki krajevne skupnosti, ali
morda delovna organizacija, ki se
ukvarja z odkupom in preprodajo
sekundarnih surovin, na te avtorica
pod nazivom ,,odgovorni"
nedvomno misli. Res je sicer, da je
organizirano odlaganje odpadkov
in odvoz dolžna organizirati
krajevna skupnost, krajevna skup-
nost pa smo spet mi, krajani. Vaški
odbori morajo torej sprožiti akcijo,
nekdo tretji nam v tej zadevi
gotovo ne bo prišel na pomoč. Še
prej pa moramo sami sebe vzgojiti.
da ne bomo smeti in odpadkov
puščali ob potokih, cestah in pov-
sod tam, kjer nas ne motijo, na
občutke drugih se pa tako kdove
kaj ne oziramo.
Kar pa se tiče zbirke starih
avtomobilov, v neposredni bližini
prej omenjenega odlagališča, je po-
trebno resnici na ljubo povedati, da
je to rezultat akdje mladincev iz
Tržca, ki so že v pomladanskih me-
secih zbirali odpadni material z na-
menom, da pridobijo nekaj sred-
stev za svojo dejavnost. Izgleda pa,
da so sedaj na ta zbrani material
kratko malo pozabili in to je voda
na mlin tistim, ki že sicer vse preveč
kritično gledajo na delo naše
mladine...
JB
Zbrani odpadni material je ie prerasla trava
V Juršincih skupaj strelci in ribiči
Strelska družina v Juršincih praznuje letos 25-letni-
co uspešnega dela. Zato--za v nedeljo, 31. avgu-
sta pripravljajo strelci skupaj z ribiči kulturno-zabav-
ni program s srečolovom.
Izkupiček od te prireditve bodo v celoti namenili za
začetek gradnje ribnika v Juršincih, zemljišče zanj pa
so že kupili. Za gradnjo ribnika so začeh tudi posebej
z zbiranjem prispevkov v denarju in blagu. FS
Zakaj toliko površin z rženimi rožički
Ko sem se pred tedni vozil po Dravskem polju, sem
opazil kar precejšnje površine zasejane z ržjo, ki jo
posebej škropijo za pridelavo rženih rožičkov. Vpra-
šal sem se, ali imamo pri nas res že toliko pšenice in
drugih krušnih žit, da lahko pridelujemo na tako ve-
likih površinah rožičkc, ali pa so ti v zdravilstvu tako
potrebni, da jih moramo pridelovari.
Pri KK Ptuj pravijo, da sejejo rž za pridelovanje
rožičkov predvsem zaradi ugodnega finančnega učin-
ka, pri LEK Ljubljana pa, da so rženi rožički nujno
potrebni v farmacevtski industriji, zato jih tudi
odkupujejo po razmeroma visokih cenah. Ti podatki
so tudi odgovor vsem tistim, ki so se podobno spra-
ševali kot jaz. —Sek
TEDNIK - ^-
TELESNA KULTURA iN SPORT - 13
Ptujski |»dalski
pokal skozi objektiv
Ptujski padalski pokal, ki so ga člani aerokluba Ptuj izvedli v soboto
9. in nedeljo 10. avgusta, je tudi letos v Moškanjce in ob podlehniško
jezero privabil veliko obiskovalcev, ljubiteljev aerošportov. V prejšnji
jtevilki smo vam posredovali poročilo z bolj uradnega stališča, tokrat pa
vam predstavljamo Podlehnik '80 skozi objektiv našega sodelavca Bojana
Rodeta.
Padalec je brez običajne opreme (čelade, trenerka, čevlji), osebna gardero-
ba je prilagojena skokom v jezero — kopalke. Tik pred doskokom se mora
osvoboditi padala. Na posnetku je trenutek, preden je član AK Ptuj Zlatko
Cuš doskočil blizu bele boje.
Doskok v jezero, tako kot smo ga videli gledaki.
Pri „pobiranju'* padalca in padala iz Jezera Je sodelovalo gasilsko druStvo
Ptuj s svojim motornim čolnom. Pri hitrejšem izvajanju skokov pa je
padala pomagala, m to zek) uspešno, pobirati posadka ranče Gojčič, Lepej
hi Žitnik. Proti koncu tekmovanja v hitrosti niso zaostajali za posadko
motornega čolna.
Nekaterim (točneje štirim) padalcem pomoč ranče ali motornega čolna nI
bila potrebna — njiva je bila dokaj blizu.
Napovedovalska zasedba, ki Je skrbela za hitro informiranje in nam
Posredovala mnogo zanimivih podatkov o padalcih in nastopih motornih
jMlotov ter letalskih modelarjev: v ospredju ,.glavni" napovedovalec
^tevž Cestnik, nekoliko bolj levo pa starosta ptujskih motornih pilotov
l^^^jz Ganza, ki je Cestnika dopolnjeval v svoji specialnosti — motornem
*tenju. I. kotar
fotografije: Bojan Rode
V NEDEUO OB 14. URI NA KARTODROMU V HAJOOŠAH
nflednarodni karting za nagrado Ptuja
v nedeljo. 24. avgusta bo na
kartodromu v Ilajdosah pri Ptu-
ju spet živahno, saj se nam obeta
ogled letos najkvaiilclnejše prire-
ditve v kartingu v Jugoslaviji.
Avto moto društvo Ptuj bo
namreč v počastitev letošnjega
občinskega praznika izvedlo
mednarodno uirko v kartingu za
nagrado Ptuja z udeležbo tekmo-
valcev iz Avstrije. Zvezne.repu-
blike Nemije. Madžarske. Češko-
slovaške in Jugoslavije. Na spo-
redu bosta dve preizkušnji, pete-
roboi reprezentanc v kategoriji
do l25 ccm in odprta medna-
rodna dirka v kategoriji od 100
ccm. Prireditev, katere pokrovi-
telja sta delovni organizaciji
Perutnina in MIP, se bt) pričela
ob 14. uri.
V peteroboju državnih repre-
zentanc bo na sporedu pet vo-
ženj, za v.sako reprezentanco pa
bo vozilo po pet tekmovalcev,
šteje pa se uvrstitev najboyših
štirih tekmovalcev v vsaki vožnji.
Najboljša ekipa bo prejela nagra-
do" Ptuja, prvi trije posamezniki
pa pokale. Dosedaj so poin\enske
prijave poslale Avstrija. CSSR,
MadžarsTca. ZRN in Jugoslavija,
Mednarodno dirko v kategoriji do 100 ccm je leta 1978 dobil
odlični Toni ZoserI iz Avstrije (št. 2) (Foto B. Rode)
vabilu pa se še ni odzvala Nizo-
zemska. V primeru prihoda Ni-
zozemcev bo na sporedu šeste-
roboj.
Za odprto dirko v kategoriji do
\00 ccm je prijavljenih 22 tekmo-
valcev IZ Avstrije. Madžarske.
Zvezne republike Nemčije in
Jugoslavije. Nagrade bodo preje-
li najboljši trije tekmovalci, orga-
nizatorji pa so za vse tekmovalce,
katerih vožnje bomo spremljali
na enem najlepših objektov za
karting v livropi. pripravili spo-
minska darila.
Seznam prijavljenih tekmoval-
cev kaže, da bomo v Ptuju videli
tekmovalce, ki so v svojih držav-
nih prvenstvih uvrščeni pri vrhu.
Najbolj zanimiva pa bo primer-
java sposobnosti tekmovalcev in
strojev. Večina tekmovalcev iz
Avstrije in ZRN bo vozila na
najnovejših strojih (letnik 1980).
ki so za naše tekmovalce velika
neznanka. Na prejšnji medna-
rodni drirki v Ptuju (1978) so se
domači tekmovalci dobrcvupirali
gostom.
Objekt v Hajdošah je zgrajen
tako, da ustreza tako tekmoval-
cem kot gledalcem. Naravne tri-
bune omogočajo vsakemu gle-
dalcu pogled na celotno progo,
kar je pri »mali formuli« zelo
dobrodošlo. Ob kartodromu pa
je tudi velik parkirni prostor, ici
lahko sprejme prek 1000 avto-
mobilov. Ob gledanju voženj
mojstrov karlinga bodo ptujski
gostinci poskrbeli tudi za okrep-
cila. ki so ob takšnih prireditvah
zelo dobrodošla.
Ludvik Kotar
PRtJATEUSKI ROKOMET OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Drava-Zagorac 26:9 (15:5)
Stadion RK Drava, gledalcev 50,
sodnika Bezjak in Podpadec (Ptuj).
Drava: Farič. Vršič 2. Černe 8. Kelenc
1. Vičar 5. Galun 2, Riniele I. Mum-
lek 6. Sipek. Doki. Silsenfrai;
Zagorec: Lovrenčak. Juričko 2.
Cizmek 3. Sever 1. Čurič. Šklec 2.
Galič 1. Pavič;
Namesto turnirja bratskih občin je
bilo v soboto zvečer v Ptuju prijatelj-
sko rokometno srečanje v počastitev
letošnjega občinskega praznika. Tur-
nir je odpadel iz razloga, ker se je
prijavila le ekipa Zagorca iz Krapine
in  obljubo  izpolnila.   Predstavniki
občinskih sindikalnih svetov bratskih
občin SR Slovenije in Hrvatske so se
lani na sestanku v Ptuju dogovorili, da
bodo na letošnjem turnirju nastopile
ekipe iz vseh občin kjer imajo roko-
metne ekipe članic. Kljub temu. daje
turnir v programu, so v.se rokometne
ekipe junija letos prejele .še dodatno
vabilo. Odziv je znan. Pravgotovo bo
o tem potrebno spregovoriu na prvem
skupnem sestanku. Moli namreč dej-
stvo, da so ekipe Maribor. Podravka
in Koka v tem času v bližini Ptuja
{Maribor) odigravale prijateljska sre-
čanja, na turnir pa niso prišle. Kratek
stik je potrebno poiskati, saj je bil
turnir vsako leto zelo dobro obiskan
in tudi kvaliteten.
Na sobotnem srečanju so se člani
RK Drava in igralke poslovili od
trenerja Anta Djuriča, ki je ekipo
vodil v severni skupini druge zvezne
rokometne lige. nastopila pa je tudi
Katica Mumlek. ki se je želela poslo-
viti od aktivnega igranja. Vendar
obstaja možnost, da bo izkušena
igralka in nosilka igre tudi v slovenski
ligi nastopala v ekipi Drave. Ptujčan-
ke -SO glede na to. daje to bila njihova
prva tekma pred novo tekmovalno
sezono, igrale dobro in če poškodbe in
študijske obveznosti izven Ptuja ne
bodo njihovih vrst še bolj razredčile,
potem bomo tudi v prihodnji sezoni
gledali kvalitetna rokometna srečanja.
Prvo prvenstveno .srečanje bo Dra-
va odigrala prihodnjo soboto, ko se bo
v Ptuju pomerila s Polano.
1. kotar
V SOBOTO V KIDRIČEVEM
Prvi prvenstveni nastop
ptujske selekcije
V soboto 23. in nedeljo 24. avgusta se bo pričela nova tekmovalna sezona v
slovenskih nogometnih ligah. Enotna članska selekcija Ptujske občine bo. kot je
znano, nastopala v vzh(xlni območni ligi in se že v tej sezoni poskušala uvrstiti v
enotno republiško ligo. Trenerja Kmjič in Zajc imata na voljo 20 nogometašev,
igralcev bivših petih selekcij Drave in Aluminija. Velja pripomniti, da priprave
selekcije niso bile tisto kar bi morale biti. Ca.sa za dobre priprave je bilo namreč
premalo. Zato pravo igro lahko pričakujemo v drugem delu prvenstva. Vendar
pa pripravljalna prijateljska srečanja kažejo, da ptujska selekcija točk ne misli
prepuščati nasprotnikom. Tako so v ponedeljek gostovali na Pragerskem in
tamkajšnjo slekcijo Pragersko 75. ki bo nastopala v isti ligi, premagali s 5:3 (5:0).
Prva. prvenstvena preiskušnja bo torej to soboto v Kidričevem. Srečanje bo
v soboto iz razloga, ker je v nedeljo popoldan v Hajdošah mednarodna dirka v
kartingu. Člani bodo srečanje s selekcijo Koroške pričeli ob 16.30. pred tem
srečanjem pa se bosta za prvenstvene točke pomerili mladinski selekciji Ptuja in
Koroške. 1. kotar
REKREACIJSKE NOGOMETNE UGE
JUTRI SESTANEK
S PREDSTAVNIKI KLUBOV
Tekovanje v vseh štirih skupinah medobčinskih rekreacijskih nogometnih
ligah se bo pričelo 7. septembra. V kvalitetnih skupinah A, B, C in D bo nastopa-
lo kar 38 moštev. Na ponedeljkovem sestanku tekmovalne komisije so bile za
posamezna moštva izžrebane naslednje številke: skupina A — 1. Apače. 2.
Središče, 3. Aluminij, 4. Gerečja vas A, 5. Slovenja vas, 6. Oplotnica, 7. Gorišni-
ca, 8. Zgornja Polskava. 9. Skorba, 10. Hajdina; skupina B — 1. Stonjci. 2.
Grajena, 3. Rogoznica. 4. Markovci. 5. Boč A, 6. Kidričevo, 7. Ptuj, 8. Domava. 9.
Tržeč. 10. Videm: skupina C — 1. Draženci. 2. Kicar, 3. Sobetinci, 4. Moškanjci,
5. Osankarica, 6. Lcskovec, 7. Lovrenc. 8. Zavrč, 9. Varnica, 10. Gerečja vas B:
skupina C — 1. Makole, 2. Sela, 3. Boč B, 4. Mladinec, 5. Podvinci, 6. Hajdoše, 7.
Bukovci, 8. Spodnja Polskava. Sestanek s predstavniki klubov bo jutri popoldan
ob 18. uri v sejni sobi Dimnikarskega podjetja. i kotar
V SOBOTO IN NEDEUO V TRŽCU!
Namenu bodo predali
novo športno igrišče
Nekaj let so mladinci, gasilci in člani športnega društva v Tržcu
urejevali prostor za športno igrišče. Navoziti je bilo potrebno več tisoč
kubičnih metrov zemlje in opraviti mnogo strojnih in ročnih delovnih ur.
Denar za to akcijo so zagotavljali z raznimi prireditvami, zato je tekla
akcija postopoma, kot že omenjeno, več let. Opravljeno je bilo precej
prostovoljnih delovnih ur, v soboto in nedeljo, bodo prizadevanja kronali s
svečano predajo športnega igrišča svojemu namenu.
Uradna otvoritev igrišča bo v soboto ob 14. uri, z začetkom velikega
nogometnega turnirja, ki se ga bodo gotovo udeležile ekipe vseh okoliških
športnih društev. Znano je, da je rekreacijski nogomet na tem območju
precej razširjen in pričakovati je kvalitetna in zanimiva srečanja.
Prireditelji, člani športnega društva Tržeč, so poleg pokalov pripravili za
uvrščene od 1. do 3. mesta še praktične nagrade, od kompleta dresov do
nogometne žoge, nagradili pa bodo tudi najbolj disciplinirano ekipo in
najboljšega strelca turnirja.
Prireditev bodo nadaljevali v nedeljo s kolesarsko dirko in nogometno
tekmo ženskih ekip, za zaključek pa bo velika zabavna prireditev, kjer bo
igral ansambel Toneta Kmetca, izkupiček te prireditve pa bodo namenili za
dokončno ureditev športnega prostora, kjer bodo poslej imeli svoj prostor
vsi rekreacije željni krajani.
JB
REPUBUŠKO ATLETSKO PRVENSTVO
Vindiševa in Šešerkova med najboljšimi
V soboto in nedeljo je bilo v Celju republiško posamično atletsko prvenstvo za
članice in člane, na katerem so uspešno nastopili tudi ptujski atleti in atletinje.
Največji uspeh je dosegla Marija Vindiš, sai je bila dvakrat tretja in sicer v
teku na 1500 m z rezultatom 457,3 in v teku na 3000 m z rezultatom 10:42,0. Oba
rezultata sta njena osebna in ptujska rekorda.
Odlično je skakala v daljino Marija Šešerko, ki je z rezultatom 525 cm osvojila
tretje mesto in bronasto kolajno. Šešerkova je tekmovala tudi v teku na 100 m z
ovirami in sovojila sedmo mesto, v teku na 400 m z ovirami pa peto mesto z
postavitvijo osebnega in klubskega rekorda. V skoku v daljino je tekmovala
pionirka Vesna Carfi in si prOmrila šesto mesto med članicami.
Ekipa Ptuja je tekmovala tudi z dvema štafetama in to: 4 x 100 m m 4 x 400 m.
Pristali so na četrtem mestu in za las izgubili medaljo. V šUfeUh so tekmovale:
Keibier, Carii, Šešerko, Bombek in Belšak. L. Č.
V NEDELJO. 24. AVGUSTA NA TURNIŠČU
Turnir v malem nogometu
Nogometni klub TumLšče prireja turnir v malem nogometu. Turnir
bodo izvedli v nedeljo, 24. avgusta 1980 na igrišču pri nekdanji kmetijski
šoli v gradu Turnišče, začetek pa načrtujejo ob 8. uri.
Za tri najuspešnejše ekipe je organizator pripravil pokale in praktične
nagrade, ob tem pa ne bo pozabil tudi na ostale ekipe, ki bodo prejele
priznanje za sodelovanje na turnirju.
Prijave bodo sprejemali vse do začetka turnirja. Gledalcem bodo
postregli tudi z osvežilno pijačo, saj pričakujejo, da se bo zbralo na
turnirju veliko ljubiteljev nogometa.
B. Z.
STRELSKO TEKMOVANJE OB 30-LETNICI
OBSTOJA SD ,J)UŠAN POŽENEL" REČICA
Alojz Trstenjak
in SD, Jože Lacko''
Strelska družina ,,Dušan Poženel" Rečica pri Laškem prav te dni
praznuje 30 let svojega obstoja in aktivnega dela na strelskem področju.
Ob tem prazniku so dogradili staro strelišče. Naj povem, da so posamezni
prizadevni strelci vložili več kot 500 ur prostovoljnega dela. Tako imajo
sedaj sodobno strelišče ter lep klubski prostor.
V soboto 9. avgusta je bilo na tem strelišču prijateljsko srečanje
oziroma tekmovanje znanih strelskih družin iz Slovenije. Prvega
tekmovanja, torej otvoritvenega so se udeležile strelske družine: Celje,
Olimpija, Ljubljana, Kranj, Slovenske Konjice, Jože Lacke Ptuj, Mrož
Velenje, Dušan Poženel Rečica, NTU Slovenj Gradec, Postojna, Kamnik,
Mozirje, Kovinar Store in Pivovarne Laško.
Strelci so se pomerili v dveh discipHnah, torej v streljanju iz MK
pištole proste izbire in MK pištole, ,,Drulov."
Največje presenečenje je napravil ptujski strelec .Alojz Trstenjak, ki
je bil kar v obeh disciplinah daleč najboljši med posamezniki. To je velik
uspeh, kajri tu so nastopili priznani strelci kot so Franc Peternel,
udeleženec olimpijskih iger v Moskvi, Franc Peternel mlajši, Vinko
Lovrinc, Gaber itd..
SD ,,Jože Lacko" je v disciplini MK pištola proste izbire osvojila
četrto mesto. Ekipo so sestavljali Slavko Ivanovič, Alojz Trstenjak,
Branko Zupanič, Martin Bedrač. V disciplini MK pištola ,,Drulov" je
ekipa osvojila odhčno drugo mesto v postavi Slavko Ivanovič, Alojz
Trstenjak, Ivan Pšajd in Franc Bedrač.
Strelci SD ,,Jože Lacko" so sp-i dokazali, da spadajo v sam vrh
strelstva v Sloveniji. Kajti to je ena najkvalitetnejših družin v občini Ptuj,
ki ima v svojih vrstah republiške prvake in tudi državne. Alojz Trstenjak
sedaj že stalni član strelske reprezentance Slovenije, bo zastopal Slovenijo
tudi ta mesec na mednarodnem tekmovanju v Švici.
Z. B.
14 - ZA RAZVEDRILO
21. avgust 1989 —
TEDNI«
fEDNIK
— 21. avgust 1980
OGLASI IN OBJAVE - 15
v POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE PTUJ
Uspelo republiško tekmovanje slovenskih ribičev
y okviru republiškega prvenstva slovenskih
ribičev je v nedeljo 17. avgusta potekalo ob
stari strugi Drave pod haidoškim streliščem
tretje i/birno republiško tekmovanje ribičev v
lovu rib s plovcem. Ptujska ribiška dru/ina je
tekmovanje odlično izvedla,,k uspehu pa je
pripomogla zelo dobra udeležba, sai je v
razmeroma kalni vodi namakalo trnke pel
ženskih in 14 moških tekmovalnih ekip iz
številnih ribiških družin v naši republiki.
Odlov je bil bolj skromen, kot bogat, kajti
med ribami je bilo tudi precej podmerskih,"ki
so hočeš alj ne, romale nazaj v vodo. Mreže
Ca so se kljub temu polnile. "Ponekod seveda
olj, drugje spet manj. Takšna je pač ribiška
sreča. In kakšni so bili doseženi rezultati?
V ženski konkurenci je med ekipami zbrala
najmanj negativnih točk ekipa članic ribiške
družine Mura — Pak)ma in si tako priborila
Brvo meslo. pred ekipami KI) Maribor, Ruše.
restanica — Krški) in Črnomlja. Državna
ribiška prvakinja Ivica Nekrep v konkurenci
posameznic tolcrat ni imela sreče, saj je
pristala šele na osmem mestu. Prvo mesto je
dosegla Angelca Taferner iz RD Maribor,
pred Julko Vake i/ Mure in Janjo Vučnjak iz
Ruš. Puijčanke v ženski konkurenci, kjer seje
pomerilo 14 predstavnic, niso imele svojih
članic.
V konkurenci članov ekipno so se najbolje
odrezali ribiči iz Murske Sobote, pred ribiči iz
RD (jornja Radgona. Brežic. Brestanice,
Straže in Novega mesta. Ptujčani so pristali
šele na osmem mestu, za njinn.pa so se uvrstili
še člani RD Metlika. Mura. t rnomelj. Paka.
Koroška in Litija. Pokrt)vitelj predzadnjega
i/birnega republiškega tekmovanja sloven-
skih ribičev v Ptuju je bil KK TOŽI) Haloški
biser Ptuj, katerega člani kolektiva so po
tekmovanju poskrbeli tudi za drugi, prijetnej-
ši del ribiškega srečanja. Prireditev, ki sodi
med liste v počastitev praznika občine Ptuj,
pa je pritegnila ob staro strugo Drave tuai
številne Ptuičane in ljubitelje ribištva iz
bližnje in daljnje okolice.       ■    M. Ozmec
Med članicami se je najbolje odrezala Angelca Taferner iz RD
Maribor.
Zmagovalni pokal v članski konkurenci je tokrat pripadal Ivanu
Kozolcu iz RD Kostanjevica, pred Bojanom Božičem in Dragom
Božičem — oba iz RD Murska Sobota.
Kako poskrbeti za varnost našega učenca
Minilo je dva meseca otroškega veselja in še
štirinajst dni, pa se bodo spet odprla šolska vra-
ta. Toda nekaj otrok ne bo veselo dočakalo
pouka ali vzgojno varstvene ustanove, ker so
zanje bile počitnice tragične. Veliko otrok je bilo
v tem obdobju prepuščenih ulicam iz objektivnih
ali pa tudi subjektivnih okoliščin. Nekateri
izmed teh bodo pričakali pouk telesno poškodo-
vani. V tem letu se ne bomo mogli pohvaliti, da
naši otroci niso bili v času počitnic udeleženi v
prometnih nezgodah. Ce smo že dopustili, da so
naši najmlajši bih v času počitnic udeleženci pro-
metnih nezgod, si tega ne smemo dovoliti sedaj,
ko se bodo odprla šolska vrata. Starši pred vami
je odgovorna naloga, da ne boste dopustili, da
bo vaš otrok jutri morda žrtev prometne nezgo-
de. Delavci milice se bomo v jesenskem obdobju
maksimalno angažirali, da bi na koncu leta bila
bilanca čimmanj tragična.
V začetku meseca avgusta smo se dogovorili,
da se bomo dogovorili s predstavniki osnovnih
šol in člani komitejev za SLO in DS v KS, ki
bodo skupaj z vodji varnostnih okolišev določili
poti, po katerih naj bi otroci hodili v šolo in
domov. Te naloge so že opravljene v dstih KS, v
katerih je večja gostota in slabša prometno var-
nostna situacija. Učitelje prosimo, da že prvi dan
pouka o tem obvestijo vse šolske otroke in jih na
to opozorijo.
Zelo pomembno je, kako se bomo pripravili
za varno pot našega malčka, ki bo tokrat prvič
pogledal šolske klopi. Ali ga bomo prve dni, ko
se bo prilagajal novemu okolju spremljali na
poti v šolo in domov, ali ga bomo pravilno opre-
mili (rumene rutice, odsevajoča telesa na šolskih
torbicah itd.). Pomembno je to, ali bomo temu
otroku že prvi dan zaupali vožnjo s kolesom,
vsekakor, da ne, ker bi ga s tem silili v smrt.
Otrok starejši od sedem let lahko vozi kolo
samostojno le, če je opravil preizkus znanja, da
pozna cestno prometne predpise in ima kolesar-
sko izkaznico. Starše opozarjamo, da bomo pre-
verjali ali učenci posedujejo kolesarske izkaz-
nice. Starše, katerih otroci ne bodo imeli
kolesarskih izkaznic bomo prijavili sodniku za
prekrške. Prosimo, da otroci, ki bodo vozili
kolesa, imajo vedno pri sebi kolesarsko izkaz-
nico.
Prav tako starše opozarjamo, da naj poskrbi-
jo, da bodo otroci kolesarili s tehnično brezhib-
nimi kolesi (zavore, opozorilne, svetlobne in
odsevne naprave — zadnjo odsevno steklo,
odsevno steklo v goniikah), kar je včasih odločil-
nega pomena v zmanjšani vidljivosti. Otroci naj
kolesarijo drug za drugim, ne pa vzporedno, saj
smejo uporabljati največ en meter širine od des-
nega roba ceste. Tehnično brezhibnost koles naj
tudi ugotavljajo učitelji in pripadniki narodne
zaščite, ki nam bodo pomagali urejati promet na
bolj prometnih površinah v bližini osnovnih šol.
Vse učence pozivamo, da bodo dosledno upošte-
vali napotke in odredbe pripadnikov narodne
zaščite, ki bodo pomagali skrbeti za boljšo var-
nost šolskih otrok. Otroci zunaj mesta naj pri
hoji ne uporabljajo asfaltnih površin, ampak
predvsem bankine, manj prometne poti ali
površine, ki so namenjene pešcem.
Miličniki ugotavljamo, da otroci radi poseda-
jo na vprežne vozove ali vozove priključene
kmetijskim traktorjem, kar je zelo nevarno, da
otrok pade pod kolesa, zato vodniki vprežnih
voz in vozniki traktorjev, ne dovolite tega.
Vse institucije, ki so zadolžene za vzdrževa-
nje cest pozivam, da pred 1. 9. 1980 ponovno
označijo talne označbe na voziščih, zlasti
prehode za pešce v bližini osnovnih šol in
vzgojno varstvenih ustanov. V kolikor teh
označb ne bo, bomo primorani ukrepati, saj ne
sme biti nobenih izgovorov, da ni denarnih sred-
stev, kajti denarnih sredstev ne bi smelo
manjkati na račun človeških življenj, zlasti ko
govorimo o ukrepih za boljšo varnost Titove
mladine.
Spoštovani starši in občani! Dajmo poskrbeti
vsi, da ne bodo naši otroci jutri žrtve prometnih
nezgod, saj bomo lahko hvaležni drug drugemu,
če bomo z našo aktivnostjo ohranili kakšno
mlado življenje. Spoštovani učenci in dijaki,
obnašajmo se na cesti, kot da nas vedno
spremlja in opazuje miličnik, kajti le tako bo
naša ,,črna kronika" manj prisotna v sredstvih
javnega obveščanja, saj vi lahko dale največji
prispevek za izboljšanje varnosti cestnega pro-
meta.
Pa še to bi želel napisati. V letošnjem letu
beležimo veliko prometnih nezgod starejših kole-
sarjev in kolesark z najhujšimi posledicami. Ne
želim nikogar omejevati, vendar je prav, da spre-
govorim, nekaj besed o tej kategoriji udeležen-
cev v prometu. Mnogo obvesdl smo sprejeli o
prometnih nezgodah kolesarjev, ki navadno
vedno podležejo pod pločevino. Starejši ljudje
na kolesu niso več tako gibljivi in stabilni kot
mlajši. Tudi posledice teh so vedno hujše ali
najhujše, oziroma okrevanje traja mnogo dlje,
največkrat pa ostanejo trajni invalidi. Opažamo
kolesarje, ki so stari nad 80 let pa kolesarijo in so
zelo nestabilni na kolesih. Vemo, da tem ljudem
večinoma kolo ni več šport, temveč uporabljajo
kolesa zaradi raznovrstnih opravil. Reči moram,
da mlajši včasih ne storimo vsega za naše očete,
matere, dede in babice, da bi namesto njih opra-
vili kakšno opravilo ali pa jih vsaj zapeljali z
avtomobilom, da jih ne bi izpostavljali nevarno-
stim.
Tudi posamezni vozniki niso preveč obzirni,
do starejših ljudi na cesti in ne povzamejo vsega,
da bi preprečili nezgodo. Velikokrat se zgodi, ko
ti kolesarji izgubijo ravnotežje in zapeljejo v
levo, itd., toda če bi vozniki bili bolj pazljivi na
starejše ljudi bi lahko tudi preprečili že kako
prometno nezgodo in ohranili kakšno življenje.
Po povzročenih nezgodah pa se navadno
zgovarjajo, da je kolesar zapeljal nenadoma
pred njihovo vozilo, kaj dela takšen kolesar na
cesti, ipd..
Želel sem opozoriti le na nekatere stvari z
namenom, da bi dosegli čimboljšo prometno
situacijo. Zavedamo se, da smo miličniki le del
tistega, ki skuša prispevati za boljšo varnost in
počutje našega delovnega človeka in občana,
zato si želimo tesno sodelovanje.
Franc Kozel,
komandir postaje milice
Naslednje leto tudi iz Ptuja
pionirska brigada     |
v četrtek. 14. avgusta. ><(.) MD.A Sloven.ske gorice 80
predstavniki lO Zveze prijateljev mladine Ptuj. Najprej so oh\^^
pionirje, ki so že celo dopoldne pridno delali na trasi in nabirali metr^'
normo (žulje že imajo). '
Pionirji so bili obiska seveda veseli, zelo veseli pa so bili tudi ban^
ki so jih prinesli člani delegacije iz Ptuja. Po klepetu so člani dek
cije zapustili delovišče in se ustavili še v brigadirskem naselju, ki sosf
ogledali in pripomnili, da je prijetno urejeno. Pogovarjali so sc s pf^^
sedstvom akcije m jo ocenili kot dobro. Ker precej ptujskih mladincev
tudi pionirjev hodi na mladinske delovne akcije, občinska zveza pJ
teljev mladine namerava naslednje leto skupaj z OK ZSMS Ptuj orl
nizirati pionirski) brigado, v kateri bodoorganizirani vsi pionirji, ki bojj
šli na akcijo. Najbrž so se navdušili ob obisku pionirjev iz pobraten,
občin, ki so zelo živahni in tu in tam celo dvigajo moralo vsem bri»^
dirjem (kar ostali priznajo z rahlim tonom ponosa).
D Petrov
Delajo stari in mladi
v ponedeljek, 18. avgusta, so imeli brigadirji IV. izmene MD
Slovenske gorice 80 spet udarniško popoldne, tokrat so urejali obcesti
jarke v Majšperku. Delalo je okoli 25 domačinov, od kateri h je biloprg^
takih, ki se več ne štejejo k mladim, vendar je navdušenje in zagnano
mladincev potegnila za sabo tudi njih in tako so tudi očki in marriii
prijeli za lopate.
Vsi so pridno delali, zvečer pa so zakurili taborni ogenj in priprav
skupni kulturni program.
Na koncu so bili vsi skupaj malo utrujeni, vendar so bili domačii
z brigadirji zelo zadovoljni.
To je bila najbrž — tudi zadnja udarniška akcija na tej MD/
naslednje leto pa bodo stari in mladi spet prijeli za lopate in dokazali,)]
ob delu lahko premagamo celo »generacijske prepade«.    D. Petrovi
OCENJEVANJE ŠKODE PO NEURJU
Tudi na našem
območju precej škodi
Neurje, ki je v torek, 12. avgusta popoldne zajelo skoraj cel
Slovenijo in je predvsem pustošilo na območju severovzhodne Slovenije, i
tudi na ptujskem in ormoškem območju napravilo precej škode, čepravj
na srečo bilo to območje bolj na obrobju nevihtnih oblakov.
Največ škode je nedvomno na makadamskih cestah in krajevni
klancih na območju Haloz in Slovenskih goric. Pogosti nalivi v letošnja
posebno deževnem letu so že prej mnoge klance v hribovitih predeli
spremenili v hudourniška korita, je naliv ob torkovem neurju še poglobi
Marsikje je voda odnesla oranico z bregovitih njiv in vinogradov, zlasti s
bili poškodovani mladi nasadi.
Vihar je napravil veliko škode na njivah, polomil koruzna stebk
zlasti pa fižolovke, lomil obložene veje v sadovnjakih in stresal zelen
sadje. Na območju Haloz so ponekod sunki vetra polomili celo betonsk
opornike terasnih nasadov vinske trte.
Tudi samemu Ptuju je neurje povzročilo precej preglavic. Ker odto£i
kanali niso mogli požirati velikih količin meteornih vod, je ta preplavil
ulice in marsikje vdrla v kletne prostore hiš. Ob Potrčevi cesti v Ptuju j
voda preplavila transformatorsko postajo, zaradi česar je bil začasni izpa
električne energije. Ker se na območju te transformatorske postaje nahaj
tudi naš oddajnik, je bil prekinjen tudi program Radia Ptuj.
V Pacinju je udar strele uničil transformator, zato so na tem območi
ostali več kot en dan brez električne .-nergije. V Dor.iavi pa je neurj
poškodovalo daljnovod, na Zagrebški cesti je podrlo električni droj
poškodbe na električnem omrežju pa so bile tudi v številnih drugih krajif
zato so pri Elektro Ptuj formirali več ekip, ki so se na terenu trudile, da s
nastale poškodbe čimprej popravili.
ČRNA KRONIKA
IZ GOZDA NA CESTO ...
Huda prometna nesreča se je
zgodila v petek 15. avgusta ob
9.30 na lokalni cesti izven naselja
Kidričevo. Voznik osebnega av-
tomobila Janez Flor iz Podvinc
Il9-a je pripeljal s svojim vozi-
lom iz gozda pri Kungoti na
glavno cesto v trenutku, ko je iz
smeri Kungote proti Kidričevem
peljal voznik motornega kolesa
Slavko Kotnik iz Dupleka 110.
Voznik Flor je Kotniku zaprl
pol, prišlo je do trčenja v kate-
rem je dobil Kotnik hude telesne
poškodbe, na vozilih pa je večja
materialna škoda.
Teden od U. do vključno 18. avgusta je na ožjem območju:
ptujske občine minil razmeroma nemirno. Miličniki postaje]
milice Ptuj in njenih oddelkov so v tem času posredovali v sedmih \
prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili eno smrtno žrtev, enoi
hujšo in pet lažjih telesnih poškodb, f^ajpogostejši vzrok nesreč je]
še zmeraj neprilagojena hitrost vožnje, na drugem mestu pa je]
izsiljevanje prednosti. ]
S TRAKTORJEM V ODVOD-
NI KANAL
Zelo huda in predvsem redka
prometna nesreča se je zgodila v
soboto   16.  avgusta  nekaj  po
poldnevu ob odvodnem kanalu
Hidroelektrarne Srednja Drava I
pri Hajdošah. Voznik kmetijske-
ga traktorja Štefan Brodnjak (43)
iz Slovenje vasi 47 je peljal s
traktorjem po lokalni cesti iz
smeri Hajdoš proti Slovenji vasi.
Peljal je po cesti, ki vodi po
nasipu odvodnega kanala HE
Zlatoličje. Iz do sedaj še nepo-
jasnjenega vzroka je okoli 400 m
višje od mostu prek kanala v
Hajdošah zapeljal v kanal. Takoj
po obvestilu o nesreči so stopili v
akcijo člani gasilsko-tehnično
rečevalne enote iz Ptuja, ki so
traktor kmalu našli nedaleč od
mesta, kjer seje potopil. Voznika
pa kljub večurnem iskanju isti
večer in naslednje jutro niso
našli. Utemeljeno domnevajo, da
je našel smrt v valovih Drave.
-OM
osebna kronika
RODILE SO:
Majda Majcen. Zamušani 84—
Simono. Stanka Čeh, Trnovska
vas II/1— Mateja, Dragica
Krajnc. Draženci 35 — Janjo,
Jožefa Belšak. Korenjak 5 — de-
klico, Marija Klemenčič, Trnov-
ska vas 63 — deklico. Slava Me-
znarič. Moškanjci 114 — Sonjo.
Marija Kučko. Djurmanec —
deklico. Silva Potočnik. Kozminci
6/a — Sabino. Franči.šča Gojko-
šek. Draženci 6/a — dečka. Ma-
rija Hanžel. Gaberc 15 — Jasmi-
no. Ivanka Bezjak. Strelci 8 —
deklico. Dragica Lah. Orešje.
Cesta kurirjev NOV — Petro,
Verona Kolar, Kolarovec 46 —
Anito.
POROKE:
Janez Vučina, Juršinci 40 in
Milena Horvat, Bertoki, Cesta
med vinogradi 6, Stanko Majcen,
Bratislavci 23 in Terezija Plohi.
Bratislavci 27. Srečko Košar.
Vintarovci 16 in Dragica Polanec,
Bišečki vrh 58. Jožef Holc. Placar
27 in Ana Karo. Cirkulane 21,
Alojz Kokot, Ptuj. Kajuhova 3 in
Marija Došen. Ravne na Koro
škem. Na Šancah 27, Vlado Go
lub. Središče ob Dravi, Dravska
13 in Veronika Grmek, Moškanjci
48,
UMRLI SO:
Neža Kosi, roj. KRAUS, La-
honci 96, roj. 1920, umrla 11.8
1980, Stanko Petrovič. Ptuj. Raj-
špova9,roj. 1919, umrl 13.8. 1980.
Pavla Lovrenčič. roj. Dolinšek.
Grajena 21. roj. 1906. umrla l4.^
1980. Alojz Tomšič, Volkmerjeva
10. roj. 1895. umrla 15. 8. 1980.
Ivan Zadravec. Kajžar 23, roj
1907, umrl 16. 8. 1980. Peter Za;
goranski. Zg. Gruškovje 21, roj
1897, umrl 17. 8. 1980. Marija
I ernek. Rabelčja vas 20. ro). I90C
umrla 11. 8. 1980. Alojzij Šerdin-
šek. Vičava, Tomšičeva 26, roj
1920, umrl II. 8. 1980, Edvard
Toplak, Vičava, cesta Olge Megli''"
26, roj. 1904, umrl 13. 8. 1980.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno m radj
sko   dejavnost   RADIO-TEDNif
62250 Ruj, Vošnjakova 5, po^[
predal 99. Ureja uredniški kolegij'i
ga sestavljajo vsi novinarji zavoo^jl
direktor     m     glavni     '^''^ j
FRANC LAČEN,odgovorni ured^
FRANC FIDERSEK, tehnični <
dnikŠTEFAN PUŠNIK. UredmšJ^^J
in uprava Radio-Tednik. tel^'''
(062) 771-261 in 771-226. Ce<^
letna naročnina znaša 250 d\r\a'f
za tujino 350 dinarjev. Žiro ra^
SDK Ruj 52400-603-31023.^
ska ČGP Večer Maribor. Na
iagi zakona o obdavčevanju p^^l.
■ vodov m storitev v prometu je
DNIK uvrščen med proizvod^- t
katere se ne plačuje temeljni da^j
od prometa proizvodov.      "  J