u IZDAJA ZA GOBIiKO IBf BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK _____ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE kjoj/lll. . Štev. 138 (2134) Naš novi roman V nedeljo 8. I. m. bomo pričeli objavljali v podlistku humoristični roman PICKVVCKOVOI slavnega angleškega pisatelja Charlesa Dickensa v prevodu prof. dr. Fr. Bradača Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 6. junija 1952 Cena 20 lir ZDA prepovedale izvoz Jekla zaradi stavke v železarnah *rT? ra*govori med predstavniki industrijcev in sindikatov - Težave * drugih gospodarskih panogah - Kaj bo ukrenil ameriški kongres? Tiskovna konferenca generala £isenhowerja i&^TON. 5. — Amer. vlada je danes prepovedal 1^, - je danes prepovedala !i:'»m«ri*k*ga jekla izvzem-(wh količin, ki so potrebne kr, ameriško obrambo in o-® 0 ameriških zaveznikov. so se Vo vlado, da je s % 13 82*1 ko na Dalinem vzho-i;0r..ajsaia sovjetski napad na 5o» Koncesija desnim kro-turf: republikanske stranke je *>i ^lverieva izjava, da loi^ 'Posvetoval tudi z gene ra* Hjiu J?*® Arthurjem o vpraša-hvoii lne§a vzhoda, če bi bil v ‘ea za predsednika. strani pa se je Ei-ieBl)^er postavil proti politiki demokratično držav* °tenlr4thi politiki, čeprav je holltiv1 kritiziral tudi vladno zira **, ki da preveč centralist, ij)~last v rokah zvezne vla-in da «vodi v socializem st°Pil 0>> Obenem pa je na-čaj: »Proti sindikalni zakono-t5koniaJtove vrste, češ da «z ČižaJfko ni mogoče prisiliti -f iJ*riov. da bi delali«. *'avii 8lcer je Eisenhower po-Itvn^.tUSJe svoji politični desant v okviru republikanske hranT' P« ne bo na kongresu it /K.e izvoljen za kandidata, fensri ' bo podpiral republiko , za kandidata, ki bo izvo-žadovoijfv>>bo niegov Program JhinJl^rašanje. kaj meni o “isehK?ovi zunanji politiki. °čžovr, y’er ni hotel direktno ".C?!,11'- da se z njo ni tanskega desnega krila 0) e g J®) ter da pozna samo tisti 1 je a se tiče Evrope. Do-Oti n.’xaa 5e strinja z osnovni- 1 h-XT ‘“Jči £ dJOllL/Vlli” holitil? e‘i dosedanje ameriške • v Evropi. ^isenbf,1.tak° previden je bil Iftašam er v odgovoru na '■sitim ' ali ie naklonjen le-J1 blok aapadom na Kitajsko ^v«ril : i kitajskih obal. Od-0jkučo> .dobesedno: «Ne bi Sai0 ® . ničesar, kar bi prese-l°^fočinS.e m°bj na vojaškem rl! kr=i 0 tera morajo odlo-vfc J Poveljniki. Toda napaden, napravim po Nprl vi?', kar morem, da bi i* bi ^31 ’ ki iih vodim ln 1,1} 0£a*al čimprej in čim K »a i. i1-?0- °nkraj reke Ja-? da • J110- niejai je i n.*airna nobenega oseb-hacrta. ka>„ v. ^ejsk?,^13, kako, bi zaključil i^iil n-, • z.adevžeino, ,n se hV ,od?ri*J8VS’ da morajo biti da mora5o posku-Š),izgube in doseči nje, naj posreduje pri ameriških radijskih in televizijskih družbah, naj mu dovolijo iste ugodnosti kot generalu Eisenho-werju. Tudi demokratični kandidat senator Kefauver je protestiral, ker mu radijska družba ((Columbia Broadcasting Sy-stem ni hotela dovoliti brezplačno 30 minut oddaje, kot je dovolila Eisenhovverju. Po zadnjih poročilih iz Južne Dakote je Taft dobil tam 64.749 glasov, Eisenhovver 64.110. Ker so ti podatki skoraj dokončni, se zdi gotovo, da si bo Taft zagotovil vseh 14 delegatov iz te države. Popolni rezultati bodo znani šele v soboto. Predsednik Truman pa bi se rad posvetil, ko bo zapustil Belo hišo, delu za izvrševanje njegove »četrte točke«, to je dajanja pomoči gospodarsko zaostalim deželam. Tako je izjavil predsednik komisije svetovalcev za mednarodni razvoj, Eric Johnston, po današnjem razgovoru s Trumanom. Ameriška pomoč Avstriji DUNAJ. 5. Ameriški visoki komisar za Avstrijo. Walter Donnellj', je pred odhodom z Dunaja v Washin®ton, kjer bo razpravlja! o avstrijskih zadevah s predstavniki vlade, izjavil: «Reči moram, da je ostal avstrijski narod med velikimi pre- izkušnjami iti zunanjepolitični, mi tveganji vztrajen ini hraber '■er si je odločno prizadeval, da bi utrdil svoje pridobitve«. Visoki komisar bo pred) kongresom branil predlagano pomoč Avstriji za prihodnje leto. Pred koncem, tega meseca bedo dale Združene države Avstriji 11 milijonov dolarjev neposredne pomoči. Skupna ameriška pomoč Avstriji Pa je -znašala v preteklem letu 120 milijonov dolarjev. Odobren zakon o pomoči tujini WASHlNGTON, 5. — Ameriška predstavniška zbornica je odobrila z 230 glasovi proti 115 dc-končni načrt zakona o pomoči _tujini. Zakon, ki ga bo zdaj začel proučevati senat, predvideva kredite za 6 milijard 400 milijonov dolarjev za vojaško in gospodarsko pomoč v prihodnjem finančnem letu, ki se začne s 1. julijem. Menijo, da bo tudi senat v kratkem odobril ta zakon, o katerega dokončni obliki so se dogovorili v torek na skupni seji zbornice in senata. Zakon se nanaša samo na dovoljenje, da se krediti vnesejo v proračun. Posamezni krediti morajo biti odobreni posebej, kar lahko pripelje do novih diskusij o višini pomoči tujini. Danes odobreni zakon pred-I videva naslednje podrobne kredite; vojaška pomoč Evropi bo znašala 3.415,614.750 dolarjev,- gospodarska pomoč Pa 1.282.433.000 dol. Za Srednji vzhod je določenih 560,316.500 dolarjev za vojaško pomoč in 181.114.000 dolarjev za gospodarsko pomoč, za izvajanje ((četrte točke« v azijskih deželah je določenih 321,413.500 dolarjev, za vojaško pomoč Aziji pa 564,807.500 dolarjev, medtem ko bo Južna Amerika dobila 57,685.750 dolarjev vojaške in 20,329.000 dolarjev gospodarske pomoči. Poleg tega predvideva načrt 25 milijonov dolarjev pomoči Španiji in 16 milijonov kot prispevek Mednarodnemu dečje-rnu fondu. Besedilo zakona vsebuje tudi poziv- evropskim deželam. naj store čim več. da bi združile svoje industrijske napore za skupno obrambo. TUNIS, 5. — Tuniško vojaško sodišče je izreklo sodbo proti 12 Tunizijcem, ki so se. 18. januarja udeležili demonstracij v Kelibi. Pet obtožencev je bilo obsojenih na 20 let, trije pa na pet let prisilnega dela. ★ JOHANNESBURG, 5. — Včeraj je bila pred občinsko palačo nova demonstracija delavcev oblačilne stroke. Ker je bila demonstracija prepovedana, so so udeleženci šli mirno mimo občinske palače. Zavezali so si usta in so nosili table z napisom proti Malanu. ŠE DVA ROMUNSKA MINISTRA ODSTAVLJENA! Kominformovski nasilniki nad katerih usodo je padla tema Komentar »Politike" v zvezi z zadnjimi čistkami ■ Trgovinski sporazum med FLRJ in Avstrijo - Pred obiskom poveljnika britanske sredozemske flote v Jugoslaviji DUNAJ, 5, — Dunajski časopisi poročajo, da sta bila iz romunske vlade odstranjena še dva ministra, in sicer Vaida Vasile m Lcthar Radaceanu. Prvi je bil minister za kmetij-stvo, drugi pa minister za socialne zadeve. Dunajski časopisi poročajo tudi, da je bilo iz politbiroja romunske kominjormi-stične partije doslej izključenih 7 članov, ki so: Ana Pavker, Vasil Luca, Georgescu, Lothar Radaceanu, Teodor Jord-ache-scu. Gheorge Vasiliohi in Stephan Vojtec. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — V članku «Trpljenje» komentira nocojšnja ((Politika« v zvezi z zadnjim čiščenjem v kominfor-movskih državah razne spomine uglednih oreb, ki .i>m je uspelo zbežati iz Sovjetske zveze o stanju v Sovjteski zvezi in o trpljenju v sovjetskih taboriščih. «S prelistavanjem teh žalostnih štranj — jjfse. »politika« — se dobi vtis, da bil Hitler sama učenec Stalina. Nasilniki, kj so izvršili svojo nalogo v zvezi z likvidacijo komirefor* movskih voditeljev v komin-formističnih deželah, padajo in tema pokriva njihovo nadaljnjo usodo. Le malokdo v njihovih deželah obžaluje njihovo usodo, ker ljudje čutijo, da |ih je doletela samo zaslužena nagrada za njihovo neslavno preteklost. Danes so na Dunaju podpisali trg°Xlnski sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo, kj za dobo od 1. marca 1952 do 1. februarja 1953 predvideva obojestransko izmenjavo blaga v vrednosti 5o milijonov- dolarjev. Jugoslavija bo izvažala les, pisane kovine, tobak, ko- nopljo, zdravilne rastline, živila in drugo blago. Iz Avstrije Pa bo uvažala surovo železo, valjani material, razne vrste jekla, celulpzo, blago široke potrošnje in drugo. Poročajo, da bo glavni poveljnik britanskih pomorskih sil v Sredozemlju lord Mount-bathen konec junija na križarki «Glasgow» obiskal Jugoslavijo. Strokovnjaki, sveta za industrijo v zvezni vladi razpravljajo o načrtu za zgraditev velike tovarne umetnih vlaken iz celuloznega lesa. Načrt predvideva zgraditev take tovarne med Zvo-rnikom in Ložnico ob Drini. Ob stavki v* jeklarski industriji v ZDA je predsednik sindikata kovinarskih delavcev Jugoslavije poslal predsedniku sindikata delavcev v industriji jekla ZDA Murrayu brzojavko, v kateri izraža simpatije jugoslovanskih delavcev, posebno pa kovinarjev delavcem Ame-rike in želi uspeha v borbi za boljše življenjske pogoje. Tuniški bej je odlikoval tri jugoslovanske ribiške strokov-1 njake iz Splita z visokimi odlikovanji za uspehe, ki so jihl dosegli z uvajanjem modernega načina ribolova v tuniških vodah. Jugoslovanski strokovnjaki so prvič obiskali Tunis pred dvema letoma, ko so tuniškim ribičem pokazali moderen način lova na tune. Lani je odpotovala druga ekspedicija jugoslovanskih ribičev, ki je šest mesecev lovila v tuniških vodah, pretekli mesec pa je odpotovala večja skupina jugoslovanskih ribičev, ki bo prav tako ostala šest mesecev v Tunisu. Danes Je prispel v Beograd znani ameriški filmski režiser Slavko Vcrkapič, ki je rodom iz Sremske Mitroviče in ki se je vrnil v domovino, da bi pomagal pri razvoju jugoslovanske filmske umetnosti. Vorka-pič bo poleg drugih pcrlov prevzel tudi katedro za gladeliško in filmska umetnost na umetnostni akademiji v Beogradu. Danes je bila v veliki dvorani tehnične visoke šole v Ljubljani izročena diploma častnega doktorja dunajske tehnične visoke šole profesorju ljubljanske fakultete za arhitekturo Jožetu Plečniku. Pri svečanosti so bili navzoči rektor ljubljanske tehnične visoke šole dr. ing. Alojz Hrovat, predsednik sveta za znanost in kulturo vlade LRs Boris Ziherl, predsednik Slovenske akademije Fran Ra-movž in zastopnik dunajske tehnične visoke šole dr. ing. Hans Molhart. B. B. URADNI PODATKI o izidu volitev v Trstu Iz proglasa, ki ga je izdal tržaški župas Gianni Bartoli 3. t. m. o proglasitvi izvoljenih občinskih svetovalcev na dan 25. maja t. I. posnemamo sledeče uradne podatke o številu glasov, ki so jih posamezne stranke dobile na občinskih volitvah v občini Trst. . . . 30.978 . . . 4.924 . . - 22.415 . , . 5-768 . . . 8.407 . . . 59.133 , . . 2 609 - . . 20.570 . . . 4.492 . . . 2.915 . . . 3.559 . . . 10.445 Kominformistiena partija..................- - . Slovansko-italijanska ljudska fronta . . . Fronta za neodvisnost . ....................... Italijanska liberalna stranka .................. Italijanska republikanska stranka . • . . Krščanska demokracija . ....................... Italijanska socialistična stranka............... Itailijansko socialno gibanje................... Tržaški blok . , , ............................ Monarhistična nacionalna stranka .... Slovenska narodna lista......................... Soc. stranka Jul. Krajine....................... (iKvalunkvistično monarhistična frcnta» in «Julijsko avtonomno gibanjen v županovem preglasu nista navedena, ker sta debila premalo glasov, in jima zato ni bil dodeljen noben sedež v občinskem stre tu. ITALIJANSKI PARLAMENT in zakon proti hiši/.mu sr»ruT{ miijs BoIIOvm / •/ Henmgsdor f BERLINj % is. BUERGERABLAGE -5PANDAU Sbiidč: irs ED KOPENICK i TtMPHHOF AIRPORT rtne: POTSDAM steinstuecken] GERMANi Super High*oy rT VVusieihauser Mit»enwalde Trebb ZOSSENT/ Protesti in pogajanja v zvezi s položajem v Berlinu Nespremenjen položaj glede poslopja berlinsKega radia ter glede SteinstuecKena in EisKellerja - Izjave župana Reuterja - Dean Acheson pojde v Berlin Na karti sta: označeni vasi Buergerablage in Steinstuecken, ki sta izven meje zahodnega Berlina na področju, ki ie pod sovjetsko zasedbo. Vzhodnonemška policija je 31. maja prebivalce obeh vasi izselila. Zastavce in debele črte označujejo štiri sektorje Berlina. JACOUES DUCLOS bo v soboto zaslišan Položaj v Franciji miren ; Manjši incidenti v tovarnah Renault - Izredni varnostni ukrepi še vedno v veljavi Nči».eV zadovoljivega y>re- S? i« ym0žlio s°dijo opazovalci, linjem hc,wor v svojem vče->vn?,*ovoru in na današnji k« zastavhnf2renci d,okai spret* h?* Uk™-«* s.VO]° voli,nr> takti* čj°krati« ls,Cai°č slabe strani de-S^Tciio u uprave, zlasti ko* -i i" vgnezdila v M, Vlad; !lh* kar 1* stranka ,Sjiti \ si noče, Eisenho\ver ItSa zl#,'avcev* ki 5» sicer 1't ^ke u lomba demokratične raznil sindikalna po-itl^Pubhl- laftov oddaljuje *n. ancev- Na drugi VI splošnf^šča general pre- vth n* noimVhozi 1« °du Rv Jke aa Daljnem tn'e»p0sUvu ka; Eisenhower se te« detlov m na sredo ortodoksne C ’ >n si t kl ]lh zast°Pa l?r« «tsU ^ od obeh sposodil ‘Ha, *> ki so najbolj popu- lv «eanat’„R,Sna Pa Poročajo, tli t>f°testlr»i rianes P*sme-11 zvi a’ Pri zvaz"i ’ - ze in zahteval od PARIZ. 5. — Delavci v veliki tovarni Renault so danes prišli redno na delo, toda nekateri so skušali znova prekiniti eletrič-ni tok. Okoli 11. ure pa so bile vse okvare popravljene in delo se je redno začelo. Vendar pa je v jutranjih urah prišlo do spopadov med člani kominfor-mistične splošne zveze dela in njihovimi nasprotniki. Bilo je tudi nekaj ranjenih. Okoli 13. ure je prišlo pred vhodom tovarne do večjih incidentov med delavci, ki so zagovarjali stavko, in onimi, ki so proti stavki.' Na obeh straneh je bilo nekaj ranjenih. V tovarni Dun-lop v Mount Lucon so delavci prišli na delo popoldne. Medtem javljajo, da je vodstvo sindikata CGT v tovarni vojaškega materiala v Belfortu sporočilo, da noče vezati svoje odgovornosti na odgovornost konfederacije teh sindikatov, ter je podalo ostavko s poudarkom, da je ukaz za stavko, ki ga je izdala sindikalna konfederacija, izključno političnega značaja. V rudnikih v Severni Franciji in v kovinarskih tovarnah je bila udeležba pri stavki majhna. Železniški promet deluje redno in prav tako tudi ostale javne ustanove. Včeraj je stav. kalo 1300 železničarjev, ki so jih avtomatično odstavili z dela v pričakovanju, da proučijo njih položaj, Vlada je odredila, da ostanejo še vedno v veljavi varnost- ni ukrepi, zaradi katerih je bilo mobiliziranih 20.000 policij, skih agentov. 10.000 orožnikov in 10.000 vojakov, med katerimi trije bataljoni padalcev. V predmestju Pariza pa so pripravljeni tanki in oklepni avtomobili Danes zjutraj je policija na raznih delih predmestja aretirala več oseb. Vseh 66 oseb. ki so jih včeraj aretirali, pa je bilo ponoči izpuščenih. Vlada je tudi zahtevala od javnega tožilca, naj uvede preiskavo o škodi, ki je bila včeraj povzročena v tovarnah Renault. Medtem trdijo nekateri obveščeni krogi, da je v vodstvu francoske kominformistične stranke prišlo do nasprotij glede novih navodil, ki jih je prinesel Francois Bil!oux iz Moskve. Zdi se, da je prevladala Billouxova teza proti tezi glavnega tajnika Splošne zveze dela Benoita Franchona, ki je trdil, da bi se v sedanjem tre-nutku politična stavka sprevrgla v neuspeh. Domnevajo tudi da nekateri znani voditelji 'kominformistične stranke vztrajajo, naj bi se Thorez čimprej vrnil iz Moskve, da bi dvignil moralo kominformi-stov. Kakor je znano, je Thorez že 18 mesecev «na zdravljenju« v Sovjetski zvezi. Medtem javljajo, da je preiskovalni sodnik Jacquir.et sMJe. nil, da bo v soboto zaslišal Jacquesa Daclosa, ki je zapri v zaporu Sante, De Gaulle napada evropsko vojsko in pogodbo z Zahodno Nemčijo PARIZ, 5. — General De Gaulle je izročil danes tisku izjavo o nedavnem- podpisu po. godbenih sporazumov z Zahodno Nemčijo in pogodbe o evropski vojski. De Gaulle pravi da sta ti dive pogodbi ((protokol’ odpovedi«, da je Nemčija dobila svojo suverenost, ne da bi kaj dala v zameno, da mora zdaj Francija ((skupno s premagano Nemčijo ir« s premagano Italijo dati svoje može, svoje orožje in svoj denar v* neko mešanico brez domovine«. General se pTi-tožuje, da bo po pogodbi o evropski vojski Francija, «edina med velesilami«, izgubila svojo narodno vojsko. Izjava vsebuje tudi nekaj trditev (da bo morala Francija edina med okupacijskimi silami sama nositi stroške okupacije. dp se bodo morah Franco, zi umakniti onstran Rena), ki so jih takoj zanikali kot «stvar. ne netočnosti«. Letalska nesreča pri vojaških manevrih HAAG, 5. —• Med vojaškimi manevri, pri katerih sodelujejo britanske, belgijske in nizozemske pomorske enote, je neko nizozemsko vojaško letalo »Thunderjet« strmoglavilo na čistilca min, ki je sodeloval pri manevrih. Nastal je požar in več mornarjev je zgubilo Življenje, Zvečer je britanska admirali-teta izdala poročilo, k> pravi, da pogrešajo petnajst častnikov in mornarjev, ki so bili na čistilcu min v trenutku nesreče, Ubit je bil tudi pilot letala. WASHINGTON, 5. — Pred-1 stavnik državmga departma-na Michael Mač Dermott je danes izjavil, da ima Dean Acheson namen potovati tudi v Berlin po svojem obisku v Angliji, ki je določen na zadnji teden tega meseca. Mac Dermott je izjavil, da so A-chesonu svetovali potovanje v Berlin njegovi svetovalci, da bi s tem pokazal, da se ZDA zanimajo za Berlin. Iz Berlina pa medtem javljajo, da so ameriške okupacijske oblasti v Berlinu in sovjetske oblasti začele danes popoldne pogajanja za sporazum o vprašanjih, ki se tičejo Steinstueckena. Pozneje so izdali poročilo, ki pravi, da sta se popoldne razgovarjala ravnatelja visoke komisije v Berlinu Cecil Lyon kot predstavnik ameriškega poveljnika v Berlinu generala Matthewsona, in delegat sovjetske nadzorstvene komisije v Berlinu Susin kot predstavnik delegata omenjene komisije Dengina v zvezi z ovirami, ki jih delajo sovjetske oblasti in oblasti Vzhodne Nemčije pri prometu med Steinstueckenom in ameriškim sektorjem Berlina Lyon je protestiral proti tem oviram in pozval sovjetske oblasti, naj podvzamejo potrebne ukrepe, da se vzpostavijo redne zveze med Steinstueckenom in zahodnim Berlinom, Poročilo dodajo, da je Susin odgovoril, da ni povsem poučen o položaju, da pa se bo zanimal. Pripomnil je, da bo ponovno stopil v stik z ameriškimi oblastmi. Neki angleški predstavnik pa je sporočil, da je britanski poveljnik v Berlinu general Coleman poslal včeraj predstavniku sovjetske komisije v Berlinu Denginu pismo, v katerem poudarja, da sta Eiskel-ler in cesta, ki vodi tja, sestavni del angleškega sektorja. To pismo je bilo poslano na podlagi sporazuma med Colemanom in Denginom in priloženi so mu tudi razni dokumenti. Z druge strani pa je omenjeni predstavnik izjavil, da je general Coleman dobil danes od Dengina protestno pismo proti ukrepom, ki so jih britanske oblasti podvzele glede poslopja berlinskega radia, ki je pod sovjetskim nadzorstvom. Pripomnil je, da se položaj glede Eiskellerja in berlinskega radia ni spremenil. Zupan zahodnega Berlina Reuter pa je danes v berlinskem parlamentu izjavil, da se je berlinski senat vedno zavedal, da je po podpisu bonn-ske pogodbe pričakovati sovjetske grožnje in povračilne ukrepe. Izjavil je, da so ukrepi sovjetskih oblasti in vzhodnonemške republike v nasprotju z vsemi dogovori med Jtirimi zasedbenimi silami, in je pripomnil, da so prekinili telefonske zveze Rusi in ne berlinski senat. Dodal je, da je pričakovati druge ukrepe za izoliranje Berlina. Nato je Reuter izjavil, da Ar.gleži in Američani nadaljujejo razgovore s sovjetskimi oblastmi v zvezi z angleškimi otočki na sovjetskem področju in z obleganjem poslopja berlinskega radia. Pri tem je dejal, da je angleški ukrep imel uspeh, ker je omogočil takojšnja pogajanja z Rusi. »Obveščen sem — je dodal Reuter, da ne mislijo ukiniti teh povračilnih ukrepov, dokler se zadovoljivo ne sporazumejo o vprašanju dohodov v omenjene otočke. Sovjetske oblasti — je nadaljeval župan — hočejo ustvariti vtis. da je položaj Berlina nevzdržen in da je zaman ;e dalje vztrajati. To je edina nevarnost. Na žalost moram reči, da ima ta taktika nekaj uspeha in zmanjšanje naročil v Berlinu to dokazuje«. Nato je Reuter napovedal, da bo zvezni parlament razpravljal o tem vprašanju in da ima on namen iti osebno v Bonn, da zahteva od vlade, naj ustanovi komisijo, ki bo imela vso oblast odločati o naročilih v Berlinu 2upan je takole zaključil: «Ce želijo Rusi štiristranska pogajanja, morajo z dejanji pokazati, da res želijo enotnost Nemčije. Potrebno je, da odpravijo o-vire in pregrade in osvobodijo ujetnike. Njihovo ravnanje bi bilo najboljše sredstvo za razpršitev njih bojazni, da bodo napadeni od Zahoda«. Italijanski rudarji se vračajo iz Anglije LONDON, 5. — Približno 800 od 1200 italijanskih delavcev, ki jih je svojčas uprava angleških premogovnikov najela na delo, se bo v prihodnjih dneh vrnilo v domovino, ker v Angliji niso mogli najti zaposlitve. •Italijansko veleposlaništvo si prizadeva, da bi tem ponesrečenim izseljencem dali vsaj nekaj odškodnine. S tem se praktično zaključuje afera z italijanskimi izseljenci, ki v angleških rudnikih niso mogli najti dela zaradi nasprotovanja domačih rudarjev, ki so tu in tam celo s stavko preprečili sprejem Italijanov na delo. Ugovorov proti prisotnosti italijanskih rudarjev je bilo precej; med drugim so govorili tudi o prevelikem italijanskem «sex-appealu». Glavni razlog pa bo vendarle tisti, ki ga navaja danes tudi «Times Weekly Re-view» (ki sicer, kot po večini konservativni listi, ne odobrava obstrukcije proti italijanskim rudarjem), da namreč Italijani «rajši dobro zaslužijo, kot da bi se držali sindikalnih načel«. Precejšnjo izgubo je utrpela tudi uprava angleških rudnikov. ki je morala najete italijanske delavce šele priučiti delu v premogovnikih. Trumanova tiskovna konferenca WASHINGTON. 5. — Na današnji tiskovni konferenci je predsednik Truman izjavil, da ne predvideva, da bi to poletje nastala vojna. Na splošno je Truman odklonil komentar o glavnih notranjih in mednarodnih vprašanjih. Glede volilnega položaja je Truman odklonil vsako izjavo glede včerajšnjega Eisenho. werjevega govora in prav tako se ni izrekel o Eisenhovverje-vih in Taftovih izjavah glede važnosti letalskih sil v ameriški strategiji. Potrdil je, da se bo udeležil kongresa demokratične stranke, ponovil pa je, da bo na kongres prišel šele potem, ko bo uradno imenovan demokratični kandidat za predsedniške volitve. Prav tako je ponovil, da ne namerava več kandidirati. (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Italijanska poslanska zbornica je danes nadaljevala in končala splošno diskusijo o zakonu za zatiranje neo-fašlzma. Na seji, ki jo je poživila bujna južnjaška zgovornost demokristjana Tonenga in pa besedni dvoboj med liberalcem Carpanom in neofašistom Almirantejem na koncu seje, je bil najbolj zanimiv nastop kom-informističnih poslancev, ki so se nenadoma z vsem ognjem zavzeli za zakonski načrt, čeprav so poslali na govorniško tribuno manjše kalibre - poslanca Boldrinija in Amendolo. Razlogov za to spreobrnjenje je več. Predvsem je to antifašistični pritisk množic, ki se nikakor ne strinjajo z Longovo trditvijo, da fašistične nevarnosti v Italiji ni in k! tudi niso odobravale Togliattijevega ležernega izgovora, češ da vprašanja «še ni proučil«. Komin-formisti nikakor ne morejo dovoliti, da bi jih v antifašizmu prehiteli demokristjani, od katerih so nekateri (na primer Clerici) res odločno nastopili proti fašizmu; med temi demo-kristjanškirni poslanci (je pa seveda tudi dovolj demokristjanov, ki nastopajo proti zakonu o borbi proti fašizmu) je bil tudi Cappugi, član vodstva sindikalne organizacije CISL, ki je znan P° svojih sporih z de-mokristjanskim vodstvom. Na tej točki so kominformisti občutljivi, ker je njihova sindikalna organizacija CGIL mnogo izgubila Na drugi strani so kominfor-movsko spreobrnjenje narekovaji tudi razlogi parlamentarne taktike. Zakon o zatiranju neo-fašizma je namreč lahko protiutež proti naznanjeni reformi kazenskega zakonika, ki vsebuje tako imenovani ((pojivaleitt-nj zakon za obrambo demokracije«, v katerem čutijo Botte-ghe Oscure tudi ost proti sebi. Med številnimi današnjimi govori je treba omeniti dva v bistvu enaka: prvega je spregovoril misinski poslanec Mie-ville, drugega pa že omenjeni demokristjan Tonengo, ki je v govoru, obilno zabeljenem z južnjaškimi ocvirki, dokazoval, da je fašizem samo reakcija na elevi ekstremizem, tako danes kot leta 1919», ko je baje bilo celo nevarno kričati «Viva 1’Italla!« Ce ta trditev deloma drži za današnji položaj, ko je kominformovsko vodstvo s svo-io petokolanaško politiko dejansko zastrlo napredne perspektive v Italiji, je to za polo-žaj po prvi svetovni vojni res samo toliko, da je bil fašizem ustvarjen v obrambo določenih monopolističnih gospodarskih interesov, ki so živi še danes. Sicer pa je Tonengo. demokristjan, dejal, da bi bil pripravljen «s kmečkim stiskom desnice, skleniti pogodbo z MSI in z ostalo desnico, ker ve, da bi desnica častno zavzela svoje mesto, če bi bilo treba visoko dvigniti «italianita» in se za njo boriti...« Medtem, se nadaljuje preiskava o škandalu v podjetju Saivi-gliano. v katerem so aretirali tri odgovorne uradnike, medtem ko je glavni krivec ušel. Vodstvo podjetja obtožujejo ponarejanja bilance, utaj, poneverb it-12.50, 16.22, 19.02, 20.52. (ob nedeljah in praznik1® 5. junija do 30. septembra Odhodi iz Čedada: 4.5» nedeljah in praznikih oi nija do 30. septembra), ^ 8.18, 11.30, 14.15. 17.30-22.03 (ob nedeljah in PraZ.jg). od 5. junija do 30. sept«®1 ^ Prihcdi v Videm: 5-2 , jj-nedeljah in praznikih oi 'jjj nija do 30. septembra), 8.40. 12.00. 14.37. 18.00. 'Vj, 22.25 (ob nedeljah in Pr*S); od 5. junija do 30. sept*1®^ deljah in praznikih od 5. do 30. septembra), 8.02. ^ l\la seji pokrajinskega sveta! Nogometna tekma v Sovodnjah udobrili razne stroške pokrajinske uprave v nedeljo med poročenimi in samci ŽALOSTNE RAZMERE v glavni tržaški bolnici Zaradi pomanjkanja postelj v ortopedskem oddelku odpuščajo bolnike s še odprtimi ranami - Slabe higienske razmere in slaba hrana 38 milijonov lir leta 1951 za vzdrževanje nezakon* skih otrok in vzdrževanje laboratorija za profilakso itd. GORICA, 5. — Pretekli torek se je pod predsedstvom odv. Culota sestal odbor pokrajinskega sveta Odborniki so na seji razpravljali o razdelitvi slroškov med posamezne občine kj jih je pokrajinska uprava imela leta 1951 z vzdrževanjem nezakonskih otrok, s poslovanjem laboratorija za higieno in profilakso ter z razdeljevanjem seruma proti gripi. Za omenjene izdatke, ki znašajo 38 milijonov lir. bodo posamezne občine prispevale sorazmerno s številom prebivalstva. Nadalje je odbor odobril izdatek v znesku 600.000 lir za nabavo materiala za oskrbo pokrajinske umobolnice ter sprejela prošnjo gostilničarja Puje za napeljavo električne razsvetljave na zunanjo stran njegove gostilne na Majnicah. Odobrili s-i tudi izdatek 200.000 lir za plačilo nadurnega dela osebju IPAPI ter prispevek Zvezi furlanskih konjerejcev. Nato so odborniki proučili razna vprašanja v zvezi z nameščenci pokrajinske uprave in odobrili izdatek 1.100.000 lir za razne dobave zavodom, kt spadajo pod pokrajinsko upravo. kino VERDI. 16.30: ((Ognjem krst«, A, Murphy in B. Mauldin. VITTORIA. 17: «Veliki Caruso«, M. Lanza in A. Blvth. CENTRALE. 17: ((Dogodki pol-stoletja«, kinematografski do-kumentarij o ljudeh in do- v zadnjih petdesetih noč Iju- godkih letih. MODERNO. 17: «Za bežni«, O. Joyeux. A Qui si parla ilaliuno64 V našem dnevniku smo ie večkrat opozoril na razne šovinistične izpade organov javne varnosti in finančnih straž, nikov proti slovenskemu prebivalstvu. Čeprav taki izpadi niso pogosti, ne moremo nikakor mimo poedinih primerov, ki dokazujejo, da je med službenim osebjem v naši slovenski okolici še nekaj takih, ki ne morejo skriti svojega sovraštva do Slovencev in ga ob vsaki priliki izražajo na nedvoumne načine. Zadnji tak primer so nam javili iz Gropade, in sicer žene, ki hodijo preko dvolastni-škega bloka v Gropadi, Prejš-šnji teden je bil na tem bloku v službi-finančni stražnik, ki mu ni bilo prav, da so naše cene govorile med seboj slovenski in jih je nahrulil: «Qui si parla italianoh Zraven je dodal, da bo že on poskrbel, da bodo ljudje začeli govoriti zopet italijansko Prav bi bilo, da bi višji finančni organi opozorili svoje oodrejcne zaradi žaljivega vedenja napravi slovenskemu prebivalstvu ter izrazite primere, kot je ta iz Gropade, primerno kaznovali, \Jhifp in ihimottki dmimik! Marsikateri tržaški upokojenec, ki prejema pokojnino od Zavoda za socialno skrbstvo, je z nestrpnostjo in morda tudi z upanjem pričakoval raztegni, tev italijanskega zakona št.'218, ki predvideva prilagoditev pokojnin današnjim življenjskim razmeram, na naše ozemije. Z veseljem je verjetno tudi pozdravil vest, da je bil ta zakon končno s prvim majem na našem ozemiju tudi uveljavljen ter da teče rok njegove veljavnosti že od 1. januarja dalje. Nestrpnost in veselo pričako. vanje sta bila povsem razumljiva, saj traja borba tržaških upokojencev za povišanje pokojnin že leta in leta. Vsakdo, je pač upal, da bo končno ie-šeno to vprašanje ter da bo prejel pokojnino, s katero se bo lahko vsaj skromno preživ, ljai. Toda kakšno razočaranje po tolikem čakanju in po toliko-letni borbi. Upokojenci INPS so se namreč šele sedaj spoznali z določbami novega zako-na ter izvedeli, za kakšna ((izboljšanja« v bistvu sploh gre. Na žalost so morali ugotoviti, da ostaja njih položaj v glavnem neizpremenjen, Le zelo nizek odstotek bo takih upoko-jencev. ki bodo z novim zakonom prejeli mesečno pokojnino nad 10.000 lir, vsi odtali bodo imeli pokojnine le za malenkost povišane. Najmanjši poviše^ znaša 300 lir mesečno in dobili ga bodo prav tisti, ki bi bili primerne pokojnine najbolj potrebni. Med drugimi določbami, ki se tičejo pokojnin samih in o katerih je naš časopis že pisal, so tudi določbe o tem, koliko časa mora posameznik plačevati socialno zavarovanje in biti zaposlen, če hoče imeti pravico do pokojnine.. Po starem zakonu je bilo določeno, da mora biti vsakdo vsaj 15 let zaposlen, plačevati pa mora socialno zavarovanje najmanj dve leti Po novem zakonu bo moral posameznik tudi imeti vsaj 15 službenih let v katerih pa bo moral redno plačevati socialno zavarovanje. S tem se je seveda doba plačevanja občutno zvišala. Prav tako so spremembe tudi pri pokojninah, ki jih prejemalo invalidi; medtem ko je po starem zakonu zadostovalo, di. plačuje invalid zavarovanje samo eno leto. bo moral plačevati sedaj zavarovalnino pet let, preden mu bodo pravico do invalidnine priznali. Novi zakon predvideva tudi, da mora biti vsak delavec ali delavka, ki sta dosegla starost. no dobo 60 111 55 let zavarovana. Vsi upokojenci bodo deležni tudi nekakšne božične nagrade. ki bo znašala eno meseč, no pokojnino Zo italijansko vlado in za vodstvo INPS. ki sta to vprašanje ooravnavala, je vsa zadeva s tem rešena. Ni pa rešena za uboge upokojence, ki so upali, da bodo uvideli njihove težke razmere ter da jim bodo po tolikih letih trdega dela povišali pokojnine vsaj toliko, da bi lahko z njimi krili najnujnejše življenjske stroške. Po tolikih letih ’ trde borbe stoje tržaški upokojenci danes zopet pred dejstvom, da bodo morali zopet pričeti s še bolj odločno borbo, če bodo hoteli doseči izboljšanje svojega polo. žaja. Parkiranje vozil m tržaške ulice j . Tržaške ulice so po Večini precej ozke, nekatere celo tako, da je promet v obeh smereh prepovedan, Le redke so ulice, po katerih se promet lahko nemaeno vrši; zato so tudj pravda piedt parkiranja vozil precej stroga. Na nekaterih mest h .smejo parkirati le motorna kolesa, na drugih avti in druga vozila, v ožjih ulicah je pa parkiranje dovoijer.o le ob eni strani ceste. Zakaj so bili ti ukrepi za nekatere ulice naenkrat razveljav-Ueni, ne moremo razumeti. Ul. Palestrina in Ul. sv. Frančiška prav gotovo nista tako široki In lepi cesti, da bi se lahko po njih vršil promet tudi, če bi bila u-stavljena vozila ob obeh straneh ceste. In vendar je bilo odobreno, da se lahko vozila ustavljajo na obeh straneh. Zamislimo si sedaj kakšen n«red nastane v omenjenih ulicah, kjer parkira dnevno precej avtov, motornih koles Itd., če privozi mimo še kamion ali kakšno drugo večje vozilo. Ker sem sam šofer javnega prevoznega sredstva opozarjam odgovorne kroge na to nerodnost. ŠOFER ZA TRŽAŠKO /652 V torek, 10. junij* ob 20.30 poti v gledališču v PREMIER/..h drame v treh dej*®-' noka Spisal: Henrik Ibsen Režiser: Ljudevit Cin0^°1 Prevedel: A. H1«®*. Scenograf: Jože Ces*r ° 5 c b C : Rad° Helmer, odvetnik * ^e- Nakrst; Nora. nje? , go- na - Leli Nakrstova. spa Linden - Zlata ^ škova: Dr. Rank * 'htane Lukeš; Krogstadt * jja, Raztresen: Ana. " ( v>; pestunja - Valerija -eV8; Služkinja - Tea bt g. Postrešček - Bruf* f'cf • Trije Helmerjevi ptro Ples «Tarantela" naštudiral P^-.Lmov: Osnutkarica *t?jLva Anuša Sodn,lto <452 V sredo, 11- iunU* ob 20 30 KOP*0 v gledališču v K , PONOVITEV i A D E X 13. junija eotKi|,evDI .Šhiicijansk0 in WpaU,° e(0: 14. 15. JtintJ* izlet na Bled ila trt .. „ 10. U- dnevni v Maribor in b«1«« Vpisovanje L J" A f3, Adria - TeleJnn zv vero 3-b • 14. se nam bo ua IN 15. stadionu Jl)N,JA JU p^swvi,a •Prvi ural" v ‘ftft nn?A v/\irr.A amsaMHLA ^ ■a«"® Gt%t* DRŽAVNEGA ansambla ki trenutno gostuje v Atenah m drugih ojr je lansko leto na londonskem festivalu do* ^ag0dek. k e danes opozarjamo na edinstven ku110 ^ nl)r0dii1® bo prikazal lepoto makedonskih In _ Italijanske šovinistične stranke so v Itali ji in Trstu, povezane s kominf ormisti, • izvajale po navodilih De Gasparijeve vlade, vsestran- konferenge I sko gonjo za „ boljšo rešitev** tržaškega vprašanja Kampanja okrog Trsta se ni tii .. “s spontanimi demon-'nh*Cuiara*.s • marca v Trstu, ,P obletnici znamenite tristran-e deklaracije, kakor bj ho-1 Prikazati italijanski, čase; i- 1 m proitalijanski tisk na Zapa- PH-. “o analizi dogodkov, ki so d1 Pred demonstracijami, je •neti, da je bil tQ že prej pl.e. 'uisijen in pripravljen načrt, pri vf ,enj so aktivno sodelovali katerim je nova Ju-Fiavija trn v peti, pričenši od Pijanske vlade, šovinističnih pijanskih strank mirno Vati-a&a in kominformovskih agen- 2 do najreakcionarncjših kro- fov v zapadnih državah. De- monstracije so bile sredstvo, da mJie lokko uresničile nekatere i “Oarodne poteze. Prva. za i LNwp so težili, je bilo sklica-I ti? londonske konference, ki Ml.bi dala prvo zadoščenje ne-?!. niu apetitu oživljenega fa.*Janskega imperializma, isto-?. pa’ d3 bj pomagala vla-jjočim strankam v predvolilni . mPanii in jim zagotovila zmaji- Demonstracije so imele še 3ilmamen’ da ‘(opravičile pri-r??' da se zavaruje izvedba občinskih volitev v Trstu na 4, vi italijanskega volilnega bkv a in da se na teb volitvah «. Pozicije iredentističnih to na teh volitvah. Končno Sas? * tr?ba dati Italiji Prvo »orad0 za sodelovanje v atlant-.Kem- paktu. j-er iz zgodovine dei °' da zahteva Italija za so-V v neki zvezi nagrado Skladu z njenimi imperiali-•cmmi zahtevami, j« le- to nas voci' na rnlsel, da W < 1? - londonska konferenca ^tržaške volitve, kakor tudi j. "žni rezultati londonske tli n,, renče, že prej dogovorje- sper! L-.zboni: kjer ie -De Pa' m lso računali s tem. da so se ta-el zatltevai, da se oživi fan-jjfhena tristranska deklaracija. mere popolnoma izpremeni-f in da ta kampanja ničemur p more služiti, najmanj kot fn??Va 2a direktne razgovore (j. Jugoslavijo in Italijo. De ^.t^Perijeva izjava v Lizboni je jr a .^nak za začetek kampanje ),' b.ohazala je minimum zahtev, . P ih je nameravalo vodstvo v,.,'1 lanskega šovinizma javno Jav at’- Istočasno je bilo tudi p.,!10 odbijanje pametnega ju-t °vanskega predloga za reši-ijl L tržaškega vprašanja, ki bi j‘aV 2aradj svoje umirjenosti '■ stvarnosti lahko ustvaril > oznost za razgovore med prijetimi. PRIPRAVE ZA DEMONSTRACIJE ,,.?0 nalogu Vatikana je faši-Tih?w-'^-tet-.Santin poslal žq 15. tau sPOrnetiico katoliške-" »oliSkZ^i ,° “Preganjanju« ka- štju 9 cerkve, posebno katpii- ^Mutovnitov v Coni B. Med se ®P0,demc&1 in 20. marcem čvJe * 1 Santin pojavil še 6tei • 1 V tei' kampanji: naj-Halii Poslal brzojavko kardi-taJt opellmanu in “dokumenti; p ^ ° “stanju« cerkve v co-ril • Sedem dni pred začetkom dpm' oei ^Ppni B. Vse baje zato, da sfco h *' katoličanstvo. dejan-°dk ,zato- da bi pripravil do- fOdjL J--------• r-----------* Sjnn' ki so sledili. Na zahtevo Sirit ’ Je vatikanska kor.gre-rtiij !a za vzhodno cerkev (ko-sv0iia swmih kardina'ov) na ca •G1® sestanku v začetku m.;r-Sju^rzvljaJa o predlogu mar-'ikan-i^* in odločila-, da po va-t(ee ki diplomaciji podpre viafle Vn° s(3,hšče italijanske je bila vsa kampanja jpnip ]e,.la na cono B m na šir- kaihs. b vesti o “položaju« ti 0?P°V v tei coni. De Gaspe-o 51. ll?se v Lizbono poročilo basom - v con' Italijanski V5S,,p‘.si so polni fantastičnih Jnfiti-J,1? tu ilm pomagajo kom-nisi; v Trštu in Italiji, osnovi te kampanje je ita- lijanska vlada z noto 11. marca zahtevala od Velike Britanije in ZDA, da bi sklicali konferenco, na kateri naj bi obravnavali ob sodelovanju italijanske vlade ukrepe, s katerimi b. “preprečili jugoslovansko nasilje v coni B«. Ko je bil ta neumestni predlog odbit, je italijanska vlada okrepila priprave za organiziranje demonstracij v Trstu, katerim bi sledile, “kot posledica«, demonstracije v vsej Italiji. 8. marca je bil prvi organizacijski sestanek voditeljev tržaške podružnice, na katerem je politični sekretar, profesor Romano, ki je bil nekoliko dni prej pri De Gasperiju. načel vprašanje “patriotske manifestacije« ob obletnici tristranske izjave. Prisotni so se strinjali s tem predlogom ter izjavili, da bi lahko za te demonstracije pridobili tudi kominformiste, ker gre tu za Jugoslavijo. V tem primeru je sodelovanje zagotovljeno. Prav tako je bilo že tedaj govora o stavki. Pri tem so demokristjani računali na podporo javnih podjetij, a mestno podjetje ACEGAT je že pristalo, da ustavi mestni promet. Končno je dobil izvršilni odbor nalogo, da z ostalimi strankami organizira zadevo. Italijanska misija v Trstu je imela polne roke dela okrog organiziranja teh demonstracij in okrog koordinacije vseh italijanskih šovinističnih strank. Dzia je tudi na razpolago potrebna finančna sredstva. Za vse te načrte je vedela Vidalije-va kominformistična partija. Misija, na čelu katere je bil grof Carrcbbio, je to izvršila tako spretno, da so Vidailijevi namestniki, kljub njegovemu potovanju, pravočasno dobili podrobne insirukcije za svoje stališče za časa demonstracij. Tudi ostale iredentistične organizacije so se po navodilih iz Rima pripravljale na manifestacije. Rimski Urad za obmejne cone je dal na razpolago večje vsote denarja. Fašistično italijansko socialno gibanje (MSI) je med iredentističnimi strankami prevzelo vodilno vlogo. Tajnik fašistične federacije Colognati je imel razgovore o skupni akciji z županom Barto-lijem. Direktive za demonstracije je prinašai fašistom v Trst osebno fašistični senator Almi-rante. Pred prihodom v Trst se je zadržal v Portogruaru, kjer je imel javni govor in organiziral tamošnje fašiste za demonstracije v Trstu, Fašisti so organizirali fašistično mladino iz Severne Italije, ki je 18. in 19. marca h« kamionih in'avtomobilih z znaki mest- Severne Italije odšla v Trst. Opažen je tu-d’ povečan promet na železnici. Dokaz, da je v demonstracijah sodelovalo mnogo mladine iz Severne Italije, je v dejstvu, da sta bila od 30 ranjencev, ki so se zatekli na zdravniško ambulanto, samo dva iz Trsta. Senator Almiranle je priporočil, da, je treba v akcijah nastopiti z vso možno ostrino, kajti od uspeha demonstracij je odvisen uspeh italijanske stvari in samega MSI. Na seji občinskega sveta 18. marca je župan Bartoli govoril o demonstracijah in dal zadnja navodila. Prisotni kominformi-sti so se strinjali. Sodelovanje je bilo popolno. Italijanska vlada si je na drugi strani zagotovila podporo re akcionarnega tiska Zapada, ko j je bila gotova, da kominformi-stične dežele ne bodo napadle, temveč eventualno le podprle. Državni tajnik Tupini se je sestal 6. marca v Rimu z lastnikom ameriškega dnevnika iz Chicaga, da razloži podrobnosti in pogoje, ped katerimi bi njegov list v ZDA izvedel kampanjo v korist italijanske teze o Trstu. Podc-hna pogodba je bila sklenjena za veliko vsoto ugledno ekonomsko nedeljsko revijo v Londonu. Poleg konkretnih priprav so I T liln. bOSEDNiK VOLILNE KOMISIJE: «Vi pa nimate vo- vČpm,'™ ker ste lz Barlja.» *t*a.vn . ,,Zakaj pa ne, saj sem vendar italijanski vlJan!,» (h «Pavlihe») Ml « Demokristj AN: «ZAt se. de Imele seme dva «^Va" I. ’ O, ' ' '■ LIAN: «T<':» bito ics ne/asi’«: ,,o. oo tako utrudljivem v ne bi vsem dovolili ti.; «TJauii/ie»> istočasno tudi psihološko pripravljali italijansko in svetovno javnost na dogodke. Iti bodo sledili. S to pripravo so želeli omajati v javnosti vero v odločno stališče jugoslovanskega vodstva in jugoslovanskih narodov proti hegemonističnim ciljem Moskve ter istočasno omadeževati čast Jugoslovanske ljudske armade. V teh klevetah so se znašli skupno italijanski vodilni krogi s kominformisti in_ z njimi vskladili svoje akcije. Tako se je v tem ča,su rodila znana »afera« dveh »polkovnikov« JLA, ki sta prinesla na zapad vesti o nekakšnem tajnem mešetarjenju Jugoslavije z Moskvo. Kot je “Mednarodna politika« od 1. maja odkrila, se je kampanja začela v listu aDer Schtigel« v Nemčiji (plača ga Moskva) ter se nato. izredno bučno razširila po Italiji, od koder se je potem v drugi verziji zopet vrnila v «Der Schligebi. Kot Kominform, tako se tudi italijanska vlada poslužuje moralnega pritiska na prebivalstvo. Poskuša, da na mejah Jugoslavije in STO ustvari občutek nevarnosti z vojaškimi manevri, z zbiranjem čet in njihovim premeščanjem v obmejne predele. Na tromeji med FLRJ, Italijo in STO so bili v marcu veliki vojaški manevri italijanskih enot. na katerih so sodelovali divizija «Genova«, topniška divizija »Mantova« in bataljon pehotne mornarice »San Marco«. Gotovo niso samo slučajno izbrali divizij tako »znanega in slavnega« (toda po negativnih delih) imena. IZVRŠENE PRIPRAVE Potek demonstracij v Trstu od 20. do 23. marca je dovolj znan javnosti. Omejili bi se samo na nekoliko dejstev, ki kažejo na njihovo načrtnost in na organizacijo iz nekega centra. Očitni so polovični ukrepi uradnih oblasti v Trstu. Niso jim preprečili demonstracij. Nasprotno, podpero so dobili med samim dogajanjem. Zavezniška vojaška uprava je prepovedala demonstracije, toda dovolila je proslavo v gledališču «Verdi». Prepovedala je lepljenje vseh lepakov, pa je vendar dovolila lepak s tristransko deklaracijo z dne 20. marca 1948., kar .je pomenilo prilivanje olja ognju. Prepovedala je javne sprevode, toda dovolila je koncert »patriotskih« (t. j. fašističnih) pesmi na Velikem trgu, čeprav je bilo jasno, da se bo pretvoril v demonstracijo. Prav tako so tudi v času demonstracij izdajali polovične ukrepe, ki so samo dajale demonstracijam želeno smer. Ulične demonstracije je osebno vodil predsednik cone Palu-tan. z okna svojega urada na predsedstvu cone. Osebno je interveniral na trgu, ko je bilo videti, da bo demonstracija razbita. Sprevod iz opere je vodil župan Bartoli, ki je ds uri zjutraj. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko »L razpisuje vpis v 2-letno šolo za medicin^ tehnike-roenigenske . močnike v Ljubljani- Pogoji za sprejem J predizobrazba 8 razreo gimnazije z višjim ie'^, nim izpitom, starost 1 22 let, popolno, telesno duševno zdravje. Ka.nje datinje naj vlože pr™ kolkovane z din 30.--Upravo šole za roentge ske pomočnike v LJ ni pri Inštitutuim rJnj)ei genologljo - Med visoka šola. do so. J« , 1952. Prilože naj r ) ^ list, zadnje ž°lska . po-valo, življenjepis W trdilo o dosedanji olitvl, ca »ud’^iko VLBS ialno P°‘‘. ne bo in socialno javlja, da 'a solo *a