• Delo v pionirski hranilnici
Zvonec udzvoni konec zudnje ure in zapodimo se po slopnicah r jedil-nico na kosilo.
»Kaj boš danes delal?« slišiš sle-herni lorek v družbi ireh deklel. Kre-gajo se zci boljie mesto v pionirski hranilnici, čeprav so skoruj vsa enako leika in zahievno. »Juz bum vpiso-vala zneske v knjižke in nu karione,« reče prva. »A/e, ne boš! Ze cel tnesec to počneš. Jaz naj bom pu spei pri blu-
gujni, da se mi bo zmešulo ud šievilk!« A druga ne popusii: »Jaz ne znoni de-lati pri btogajni.«
»Spori med velesilama,« blekne mimuidoči duhovitei.
»Zapri, du ne boi nosil posledic!« mu Z"grozi ena od njiju in že se ne meniia več zanj. Spor se nadaljuje, dokler ga ne prekine šef hranilnice — meniorica. Onu ludi odloči in mesto na koncu dobi lism, ki »bi se ji zme-
šalo ob drobižu.« Zadovoljno se muza poraženki.
Tretji se tega dne očitno ne da pre-piraii. Ta mora sesli za blagajno k prvi, saj sra pri blagajni vedno dve.
Nekajčasa za »kamermaiia« doga-janje ni zanimivo, a ne za dolgo.
»Ne,« se prime za glavo tisia, ki vpisuje zneske. Drugi se ob njenein kriku zdrznejo. »Zmotila si se. Ali ne veš, koliko je pelkrat dvanajsi?!« jo kara soseda. »Še.itdeset!« se pohvali prvcek. » Vidiš, še ta zna bolje množiti od tebe,« posmehljivo nugaja nesreč-nici sodelavka. »77 pa se nikdar ne zmoliš kajne!« Tretja ne odnovori nič.
a mdiprva utihne, saj se naberepred njo kup drobiia. Za hrbtom slišijo nekoga, ki zahteva denar ali življenje. Ne zmenijo se zanj in delajo naprej.
Snažilke pričenjajo z delom, kuha-rice odhajajo domov. Urajepol dveh popoldne, čas, ko se hranilnica zapre. Le delavke s tovarišico ostanejo in preštevajo denar. Večkrat se pujavi. napaka in še enkral morajo preštevati vesdenar. Ko je denarprešlel, kartoni urefeni in računalniki pospravljeni, lovarišica zaklene vraia.
Valerija Babij, 7. d OŠ Jože Moškrič-Ciril