List 9.
Iz visoke pesmi J. Koseskiga.
Uvod.
w   imenu svetimu, v imenu vsih imen, Ki se mu vklanjajo kreposti vsiga sveta, Ki vsim stvarem pogoj, ki cena je vsih cen, Ozrimo kviško se v imen' Boga očeta !
V imenu luči tmin, zmagavca besnih sil, Ki smerti vdavši se otel je svet pogina, Ki hlad je naših ran, zdravilo vsih zdravil, Napnimo gerla moč v imenu sladkim sina!
In razvedritelja oblačne pameti, Ki je od vekomaj modrosti čiste plamen, Obeh oseb izid, z obema — v eni tri, Zapojmo glasnih ust v imenu duha, Amen!
Oče naš ? ki si v nebesih !
v
Čudno bitje, bitje brez prilike, Duh visok čez uma misli vse, Ki v svitlosti večno rajske dike Osnoval pravice tron si jej Ki po zraku žarne krogle viješ, Dih sladak iz cvetlice puhtiš, Iz neviht življenja blagor liješ, Blisku kdaj in kod in kam veliš!
v
Čudno bitje, bitje neizmerno, Stvarnik, rešnik, drug in oče naš, Ki ta svet pomnožiti stoterno, Ali v nič ga z migam djati znaš; Ki od sonc do mične trohe peska, Od prahu do kralja vsih zverin, Od kresnic do strašne luči treska Vsim stvarem si uzrok in začin!
Nam si oče, oče nam gotovi,
V  blagor naš daril si sina cloj Cujte polki, čujte vsi rodovi, Oče naš je sveto bitje to.
Je naš oče, vir ljubezni žive, Brez izjemka skerbno vsih strani Nam daruje vsaki dan vidljive, Vsaki dan nevidne blagosti.
Da nam kinč podobe veličanske, Nam prižge v obrazu vida kras, Čelu vcepi misli modrijanske, Ustam da besede sladki glas. Reče soncu: Brazde plod mu zbudi! Reki: Daj želečimu požir! Reče zraku: Hlada ne zamudi! Noči: Daj utrudenimu mir!
Bog ljubezni, oče vsiga sveta, De sta nam, ki gline prah smo le
V  glavi um in duša v sercu vneta, Slava vsa in hvala tebi gre! Slava de veselja serce vriska,
Ko pomlad natora oživi;
Hvala de v dolini solz in stiska
Cvetlic nam obilno dozori.
De nam up nebeškiga življenja,
Up veselja rajsko večniga,
V hudim boju zmote in terplenja
K zmagi sklep, orožje v bitvi da$
De ob času greha bic odlašaš,
De slabosti naše prispoznaš,
De celo hudobniku zanašaš,
In k pokori čas in moč mu daš.
To je milost, milost brez prilike, To ljubav neskončna tvoja je; Ktera v cvet razviti vse mladike, Vsaki berst obdati s plodam če. Bog ljubezni, oče sveta tega, Odpri tej molitvi svoj posluh! Serca nam očisti dima zlega, Daj de nas navdd detinstva duh!
©aj de bi po uku tvojim bili, Obernili v slavo tvojo vse, De bi krepko snage pot hodili, Čistih sere, ko dečno serce jej Daj de bi, ko zadna bitva mine, Nam oči zatisne mirna smert, Tud za nas, nevredne tvoje sine, Sveti dom nebeški bil odpert!