Uredništvo in upravništvo Kmot, pomagaj si sam, l»i svoja stališč® v državi lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca). Inaorsati: f nam rasorataegs, stolpiča g&ute nt iuak- ogiase........KI* — caasše rsr^fauM......» 1 • 50 »ibnc.........» 9' — IcHaf« vsak ftstrt«*. Naročnina: miotetM.........K poUeteo.........» It -— .....I — Naša stranka in »Kmetska zveza". Po raznih krajih trosijo gotovi ljudje si prozornim namenom vesti, da je naša stranka prosila za sprejem v „Kmetsko zvezo". To ni res, ker mi kot samostojni kmetje vendar ne moremo in nočemo zavreči svoje „stran-ke" in postati „društvo", podrejeno klerikalni stranki. Želimo pa, in toi zahteva tudi naš program, da se vsi kmetje združimo v svoji-stanov-sko-politični organizaciji. V „Kmetsko zvezo" torej mi ne gremo! O tem ne mare biti govora. Ako pa hočejo pristopiti pristaši „Kmetske zveze" k naši stranki, jih bomo kot tovariše radi sprejeli; naše dela tudi ne bo prej končano, dokler ne bo zadnji kmet zapustil gospode, ki ga vklepa v suženjski jarem. Res je, da so nekateri naši pristaši in pristaši „Kmetske zveze" imeli med seboj zasebne pogovore glede združitve, toda dalje kot do teh pogovorov stvar ni prišla, iz česar sklepamo, da Slovenska ljudska (t. j. klerikalna) stranka" kmete v „Kmetski zvezi" dobro priklepa in da skrbi za to, da ji ne bi ušli. Saj je to tudi čisto naravno ! Ako se njeni kmetje z nami združijo, potem je „Slovenska ljudska stranka" sploh izgubljena, ker največ glasov predstavljajo v tej stranki vendar-le kmetje. Za nas je stvar jasna. Mi hočemo biti samoi-6tojni in ne maramo biti odvisni od prav nolbene druge politične stranke. Nočemo biti niti liberalci, niti klerikalci, še manj socialisti ali pa komunisti. Mi imamo svojo »Kmetijsko stranko", ki je naša edino prava stanovsko-politična organizacija. Vse kmete pozivljemo, da vstopijo kot bojevniki pod prapor Stare Pravde! Klerikalci proii ženski volilni pravici. Kakor smo že poročali, so naši klerikalci prodali krščanske bosanske kmete turškim begom še v nadaljnjo sužnost za to, da so glasovali begi s srbskimi radikalci v prilog ženske volilne pravice za občinske volitve v Sloveniji. S tem izr dajstvom, s katerim so spravili krščanske kmete v odvisnost turške gospode in vele kapi t al a, so klerikalci prelomili najsvetejša krščanska načela in prelomili so prav tako vse svoje obljube glede izvedbe agrarne reforme. Oni so torej proti .krščanstvu in proti razdelitvi zemlje. Če bi mi k'aj takega storili, bi grmelo z vseh prižnic, češ da smo s samim luciferjem v sorodstvu. Na nas so zelo vpili in veliko so lagali o nas, da smo proti ženski volilni pravici, a vendar nihče ni čul, da bi bili mi ženski volilni pravici načeloma kdaj nasprotni. To vpitje in te laži so uganjali klerikalci samo zato, da zakrijejo svoje protikrščansko in protikmetsko postopanje. Klerikalci se sploh ne drže kakih načel, pa naj bodo ta načela že krščanska, verska, na- rodna ali kmetska, z eno besedo: prav nobenih. Oni so najhujši kameleoni, ki izpreminjajo« svojo barvo, kadar in kolikorkrat kdo hoče, ter obračajo plašč jvednoi po vetru. Njimi gre samo za to, da ohranijo svoji gospodi politično moč; za krščanstvo, za gospodarstvo, za ljudstvo in za narodnost pa se brigajo še manj kot za lanski sneg. Sedaj se v beogradskem narodnem predstavništvu sklepa o volilnem redu za ustavotvorna skupščino, ki naj izdela državno ustavo«, t. j. državni temelj, ki naj ustvari najvažnejše državne zakone. Klerikalci so vpili, da mora biti ženska v vseh ozirih z moškimi enakopravna, torej tudi glede volitev. Navidezno so stavili predlog, da bi ženske imele pravico! voliti tudi v ustavo-tvornoi skupščino: in v vse bodoče parlamente. Pri eni zadnjih sej pa je dr. Hohnjec v imenu in po naročilu klerikalne gospode nastopil proti ženski volilni pravici za konstituanto in je °b splošnem posmehovanju vse zbornice umaknil svoj pismeno vloženi predlog za žensko volilno pravico in s tem glasoval proti tej pravici. Ženske tedaj v ustavotvorno skupščino in v parlament ne bodo volile, ker je bila zaradi omenjenega postopanja ženska volilna pravica soglasno odklonjena in pokopana! Klerikalci so 'za občinske volitve hoteli ženskam nametati peska v oči in so jim izposlovali volilno pravico. Sedaj pa, ko gre za volilno pravico v važnejših in odločilnejših zadevah, pa so glasovali proti njej. Sedaj jim pa še kaj verjemite 1 Radovedni smo, kako se bodo zagovarjali in prali ti kameleoni! Kmet in komunizem. VII. Kaj naj stori naš kmet? Marsikomu se bo gotovo čudno zdelo, kako je to mogoče, da tako neznatna množina ruskih boljševiških komunistov more obvladovati in strahovati ogromno rusko državo. Vzrokov je mnogo, med njimi zlasti splošna zmedenost in splošni nered. Da so zamogli boljševiki ruskega kmeta zasužnjiti in ga tako privesti na rob propada, tega sta kriva pred vsem dva vzroka, in sicer: pomanjkanje izobrazbe pri kmetskem ljudstvu in pomanjkanje zmisla za skupnost, t. j. pomanjkanje organizacije kmetskega ljudstva. Zato kličemo našemu kmetu: Ako nočeš propasti in postati žrtev ali kapitalistov ali komunistov, se zavedaj, da si kmet, da imaš s svojimi kmeti-sotrpini enake težnje in enake potrebe ter da te tarejo enake skrbi in neprilike, kakor njega, in da je edina pot do tvoje boljše bodočnosti v trdni politični in gospodarski organizaciji. Ta. organizacija pa mora biti čisto stanovska in samostojna in ne sme biti noben privesek kakih že obstoječih strank in organizacij. Zato ne more biti, dragi sotrpin, tvoj prostor v raznih „Zvezah" ki imajo edinole ta namen, da cepijo tvojo moč, da te posamezne meščanske ali delavske stranke ulovijo na nastavljene limanice, računajoč na tvojo nevednost in nezavednost. In ako te bodo ujele, da boš zanje oddal svoj glas, vedi, da si storil največje izdajstvo, ker si izdal s tem koristi svojega lastnega stanu. Ko boš njim pomagal s svojimi glasovi, da dosežejo politično in gospodarsko moč, se ti bodo zahvalile z bičem, kakor ruski boljševiki svojemu ,,kmetu-sobratu". Zato spreglej, dragi tovariš kmet, še ob pravem času in ne bodi izdajalec svojega lastnega stanu v svojo lastnsJ škodo! Okleni se čvrsto svoje lastne politične organizacije, svoje „Samo-stojne kmetijske stranke", katere vzvišeni nan men je, pomagati kmetu do tistih pravic, ki mu gredo po vseh božjih in človeških postavah. Po vsej rraši državi se dviga kmet za svoje pravice, povsod se kmet bori za svojo samostojnost in neodvisnost, glej tedaj tudi ti, slovenski kmet, da ne boš zadnji v tej borbi, temveč, da boš stal v prvi vrsti zavednih borilcev! Pomni časov, ko se je tvoj davni prednjik boril skupno s svojimi hrvatskimi brati pri Pod-susedu in pri Sv. Petru za svoje človeške pravice ! Vedi, da bi bil izvojeval že takrfft^voja „Staro Pravdo", ako bi bil bolje organiziran! Pomni kmetskega mučenika Matijo Gubca, bodi zaveden in ne bodi izdajalec nad samim seboj! Krepka kmetska organizacija pa bo predstavljala tako moč, da se nihče, tudi če boi oborožen, ne bo upal nad kmeta! Ao-rikola Prijatelji kmeta. Malokatera stvar je danes: tako/ važna kot agrarna reforma. Njen pomen za kmeta, za narod in za državo je tolik, da ga navaden človek komaj more doumeti. Vendar pa je vsakdo uver-jen o potrebi iztvedbe agrarne1 reforme in želi, da bi se zemlja kmalu po pravici razdelila. Vkljub temu ima agrarna reforma veliko sol-vražnikov. Glavni sovražniki agrarne reforme slo klerikalna gospoda pri ..Slovenski ljudski stranki" na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, kakor tudi v Prekmurju (znani Josip Klekl). Prav tako je radikalcem kaj malo mar, kako se pri nas agrarna reforma izvede. Poleg teh glavnih nasprotnikov agrarne reforme je pa tudi nekaj advokatov, k'i kot taki za plačila najzagrizienejšim Nemcem sestavljajo razne vloge, naperjene proti agrarni reformi. Med temi se zlasti odlikuje ljubljanski klerikalni advokat dr. Benkovič. Menimo, da bi nihče ne smel takih naročil prevzemati in delati raa ta način proti koristiir lastnega naroda, četudi je za to plačan! Agitirajte vsestransko za našega ,,Ekonoma"! Pristopajte kot člani k ,,Jugoslovanski matici"! Pomanjkanje delovnih moči. Delo je pridelovalna sila na kmetih. Nič ni hujšega za gospodarja, kakor pomanjkanje delovnih moči. Brez dela ne more kmetija gospodarju prinašati nobenih dohodkov. Med; nami kmeti živi star pregovor o kmetiji, ki se glasi: „Obdelaj ti zemljo, sicer bo zemlja tebe!" Ce le kateri, je ta pregovor resničen, kajti gospodarstvo brez zadostnih delovnih moči mora nazadovati in v kratkem propasti. To resnico morajo največkrat in v najobilnejši meri okušati posebno mladi gospodarji v bližini mest ali industrijskih krajev, kjer je največja težava z delavci. Pomanjkanje delavcev pa je posebno takrat občutno, kadar je treba gotova poljska dela izvršiti v določenem času in ob lepem vremenu ter jih brez škode, ki bi sicer nastala, ni mogoče odlašati. Pa tudi vsled slabo urejenih politično-gospodarskih razmer in vsled občutne draginje delovnih molči je položaj za nas kmete vedno slabši. Posebno pa se občuti pomanjkanje delavstva na kmetih dandanes, ko nam je vojna vzela in odtujila toliko delovnih moči. Padli so na bojnem polju naši najboljši delavci; mlade ljudi, bivše kmetske delavce — bivše vojake s palico v roki brez noge, ali brez roke, ali s pohabljenimi udi vidimo žalostno okoli tavati. Mnogi so se po dolgih letih vojaškega službovanja odvadili trdemu kmetskemu delu, si poiskali boljših in lažjih zaslužkov, mnogi drugi zopet so pomnožili vrste tovarniškega delavskega proletariata. K zadnjemu je v veliki meri pripomogla boljše socialno stanje industrijskega delavstva — plod njihovega stanovsko organiziranega boja, ki ga je doseglo delavstva tekom zadnjih dvajsetih let. Zmanjševanje delavnega časa, vedno izboljša-vanje plač, starostna preskrba, sploh stremljenje za ugodnejšim življenjem kot ga jim nudi kmetijski obrat, so tisti činitelji, ki provzročajo beg delavstva z dežele v mesta. Da je ta pojav za kmetskega posestnika, ki je neobhodno; navezan na tuje delovne moči, naravnost uničevalen, temu mora pritrditi vsak razsoden človek. Velika se je v tem oziru že pisalo; pisalo se je, kako temu odpomoči, a ugotoviti moramo, da ukrenilo se ni prav ničesar, kar bi bilo v resnici na korist kmetu in njegovemu delavcu. Kmetski stan je državo vzdržujoči stan. To velja še posebno pri nas, kjer ima država v kmetu in kmetovih pridelkih glavni vir dohodkov za kritje svojih potrebščin. Ali namesto, da bi naši modri državniki uredili razmeram primerno poselsko vprašanje, uredili socialno stanje kmetskih delavcev tako-, da bi bilo v korist kmetu, v prvi vrsti pa kmetskemu delavcu, da bi se tako število kmetskih delavcev pomnožilo, i kar bi dalo možnost za boljše obdelovanje zemlje, za večji pridelek življenskih potrebščin, se je na vse to popolnoma pozabilo. Pozabilo se je na vse to, kar bi moralo biti v splošno korist države, v korist celokupnemu prebivalstvu. Še več! Država je naravnost podpirala z raznimi neumestnimi odredbami beg delavstva s kmetov, kar je provzročilo kmetijstvu in s tem državi sami ogromno škodo. Na eni strani kmet brez zadostnih delavcev, slabše pridelovanje živeža, novo zadolževanje, na drugi strani pa osemurni delavnik, pomanjkanje živeža, vedni štrajki, brezdelje, brezposelne podpore, prazne državne blagajne. Vse to tira kmetski stan in s tem državo e.-;, i rob propada. Po krivdi dosedanjih nezmožnih politikov, ki so se vsilili kmetu iz vrst izobražencev, postajajo za kmeta in s tem za kmetijskega delavca razmere od dne do dne slabše. Posebno občutimo to mladi posestniki, ki smo bili ves čas svetovne vojne na bojnem polju in smo v teh razmerah prevzeli zadolžena posestva s slabo obdelanim poljem, z razdrapanimi po^ slopji, s samo mlado živino, ki še dolgo ne bo dala nobenih pravih dohodkov, z razbitimi vozovi, z različnim pomanjkljivim orodjem in s prav takimi stroji i. dr. Vrhu tega pa nam naklada davčna oblast davek na davek, da so razmere naravnost neznosne. Če bo šlo tako1 še nekaj časa dalje, bodo mnogi mladi posestniki, ki nimajo lastnih delovnih »noči, naravnost prisiljeni opustiti obdelovanje zemlje in pomnožiti vrste tovarniških delavcev, to je iti s trebuhom za lažje prisluženim kruhom, kajti male, razkosane in razmetane parcele, t. j. posestva, kakršna se pri nas v veliki večini nahajajo, bii! jim v teh razmerah vkljub 16- do I8urnemu težkemu delu in vkljub znoju ne doinašale takega živ- j lienja, kot bi ga primeroma lažje dosegli v industrijskih obratih pri primeroma lažjem osem-urnem delu. Nezmožnost naših politikov je dovedla nas kmete po žalostnih izkušnjah in tisočerih prevarah do spoznanja, da je samo v samopomoči naša rešitev, ker edino kmetovalec bo zmožen, da uredi razdrapane razmere tako, da bo omogočen njemu kakor njegovemu delavcu obstanek, t. j. človeka vredno življenje in pošten zaslužek na domači grudi. Tudi bo edino kmetovalec zmožen urediti razmere tako, da bodo v korist države same kakor,celokupnega prebivalstva. Inteligenca se je izkazala za popolnoma nezmožno. Zato vsi pošteni kmetje in kmetski delavci na plan! Vsi pod prapor bodoče največje jugoslovanske „Samostojne kmetijske stranke" ! Marinko. Strankine vesti. Na delo! Izporočite tajništvu SKS. v Ljubljani: 1.) Kakšno društvo že imate od prej, odnosno kakšno društvo ste sedaj ustanovili (izobraževalno, pevsko, gospodarsko1 itd.) in kako to društvo deluje? 2.) Katere zadruge ali podobne ustanove soi v rokah naših pjristašev in s kakim uspehom poh slujejo^? 3.) Katere hranilnice in posojilnice so v rokah naših pristašev, koliko imajol viog in kakšen je rezervni zaklad? Somišljeniki, kjer omenjenih ustanov še nimate, se zavedajte, da ste še zelo nazadnjaški in da ste še vedno od vsakovrstne gospode odvisni ter pomnite, da dotlej še niste neodvisni, še manj pa res samostojni, dokler takih ustanov nimate v lastnih, kmetskih rokah. Dokler nismo v vseh ozirih samostojni, smo še vedno hlapci drugih. Vemo, da je; delo, zlasti v začetku, težko, toda ne strašite se dela, podesetorite svoje moči do končne zmage. Naša tajništva vam bodo dala v vsakem slučaju primerne nasvete. Danes gospodarijo! drugi z milijardami in milijardami našega premoženja. Zakaj ne bi pri gospodarstvu s tolikimi vsotami -odločali mi kmetje sami? Amerikanci so se leta 1775. uprli tedanjim njihovim gospodarjem' Angležem! (Veliki Britaniji), ker so jim ti nalagali samo neznaten davek na čaj. A tega Amerikanci niso storili zaradi res malenkostnega davka, ampak zato, ker Angliji niso hoteli pripoznati pravice za nalaganje davkov in ker so hoteli v svojih zadevah sami odločevati in sami gospodariti. Ta upojr in iz njega nastala vojna sta Amerikancem prinesla leta 1782. popolno samostojnost, ki je omogočila tak gospodarski razvoj in tako blagostanje, da Združene ameriške države lahka ves svet zavida zanje. Na delo torej! Razširjajte istočasno tudi naš list! Občni zbori podružnic »Kmetijske družbe". Opozarjamo na to, da se smejo občni zbori podružnic »Kmetijske družbe" vršiti seveda le tedaj, če so bili vsaj 14 dni prej v »Kmetovalcu" objavljeni. Te objave bo „Kmetavalec" prinašal kumulativno, t. j. vse občne zbore podružnic, ki bodo isti dan in z istim sporedom skupno pod eno naslovno vrsto. Pazite torej, kdaj bo objavljen v „Kmeto-valcu" občni zbor vsake posamezne podružnice! Na te občne zbore pridite vsi, ker se bodo na njih volili odposlanci na glavni družbeni občni zbor! regentovega obiska Slovenije došli napovedani govorniki, nam je tovariš Urek v .dveurnem govoru razložil naš gospodarski in politični položaj. Navzočni so ogorčeno protestirali proti nezaslišani krivici, ki so nam jo prinesli v podobi carine iz Beograda ministri dr. Korošec, dr. Jankovič in Roškar. Sklenila in podpisala se je resolucija, mereča na popolno odpravo omenjene carine. — „Slovenski gospodar ' je zažugal svojim ljudem, da ne smejo proti temu protestirati, ker so prej omenjeno naredili veliki prijatelji kmeta Korošec, Jankovič, Roškar; raje naj — tako svetuje vinogradnikom,' v isti številki — povežejo culice in se izselijo. Ubogo ljudstvo! Dopisi. Naši shodi in sestanki. (Brežice.) Dne 27. junija se je vršilo tukaj protestno zborovanje proti carini na vino, sadje, živino itd. Vkljub temu, da se ni razglasil shod pO drugih krajih, se je zbralo okoli 200 zastopnikov iz vsega političnega okraja brežiškega in iz bližnje Kranjske. Vzlic temu, da niso vsled (Vače.) S pokojno Avstrijo smo pokopali tudi politiko njenih voditeljev, ki so umeli razdvojiti kmete in jih nahujskati enega proti drugemu, da so! nas laže vladali po svoji volji v škodo nas vseh. Vojska je prinesla spoznanje, ki obstoji v tem, da sedaj vemo, kje je tista moč, ki vzdržuje naš stan. Ta moč smo mi in naša volja ter naš pogum in naša poštenost, brez katere se red uničuje in država podira. Božji mlini meljejo počasi, a gotovo; njim ne uide nobeno zrno, niti noben plevel. To vidimo pri nas s svojimi lastnimi očmi. Naša bodočnost je v nas samih, v naših rokah, v, naši svobodni volji, ki smo jo prejeli od Stvarnika. Kdor nam hoče to vzeti, dela proti božji volji in zadene ga pravična kazen preje ali pozneje. Nasilstvo, ki smo ga morali prenašati v našem političnem življenju, je bilo nekaj takega, kar skoro ni mogoče 'opisati in kar človek lahko samo doživi. To je bilo oskrunjenje stvarstva, ki je delo božjih rok. Mi ne poznamo ne liberalnih, ne klerikalnih kmetov, mi hočemo biti pošteni, verni, samostojni kmetje in taki tudi ostati v korist sebi in svojemu narodu. Ne na ukaz drugih, ampak po svoji najboljši vesti hočemo v prijateljstvu z drugimi stanovi 'zgraditi dam vsem pošteno mislečim sodržavljanom. Ta spoznanje, ki srno ga deležni vsi, je rodilo misel po osamosvojiitvi kmetijskega stanu, ki je morali doslej plesa/ti tako, kakor so mu drugih godci godli. Temu naj bo konec. Prost naj bo kmetijski rod, na svoji zemlji svoj gospod! Pot k' pravi osamosvojitvi je še dolga.; še se razne stranke trgajo za našo kožo, za delo naših žuljev. Konec temu moremo storiti le sami s poimočjo svojih sotrpinov, kii so si ustanovili svojo lastno „Samostajno kmetijska stranko", ki stoji neomajno na. verskem načelu in ki hoče biti res kmetijska in ne privesek kake druge stranke. V slogi je moč! Samo v našo korist bo, če se tega gesla verno držimo in če se pridružimo svojim tovarišem, da bo naša armada čim večja, da bo tudi ob prvih volitvah zmaga lepša. Ne spimo! Ustanovimo si krajevni odbor »Samostojne kmetijske stranke", kakor so to storili kmetje po drugih občinah, da se ne bomo kesali, kadar bo prepozno ! Pokrajinske vesti. (Regentova zahvala.) Predsednik deželne vlade za" Slovenijo dr. B r e j c je prejel iz Beograda nastqpno brzojavko z dne 30. junija zjutraj: Njegova Visokost regent je dospel pravkar popolnoma čil v svojo prestolico, vzradoščen nad sprejemom v beli Ljubljani in po vseh krajih mile mu Slovenije, po kateri mu je sreča naklonila pot pri tem njegovem prvem pohodu. Njegovo kraljevsko Visočanstvo mi je blagovolilo naročiti, da se Vam v njegovem imenu zahvalim za sijajni sprejem v glavnem mestu Slovenije, ki ba ostal nepozabljen v njegovem spominu. Predsednik ministrskega sveta dr. Milenko Ves nič. (Zahvala naši stranki.) Odsek za narodne noše pri' prestolonaslednikovem sprejemu je poslal našemu tajništvu dopis, s katerim izreka vsem pristašem in pristaši n jam, ki so sodelovali pri sprejemu bodisi kot vozniki ali jezdeci, bodisi kot udeležnice v narodnih nošah itd., zahvalo. V tej zahvali je rečeno med drugim: „Ča.stno ste rešili svojo naloga". (Pokrajinske vlade ne smejo več kovati na-redb.) Dosedaj je sipa.1 vsak posamezni pover- Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti! Izporočajte uredništvu vse zanimivosti vašega kraja I 3 jenik kar na svojo roko nove naredbe, s čimer se je bila javnost že vsa zmešala. Sedaj je ministrski svet sklenil, da ne sme nobena pokrajinska vlada izdajati zakonov in naredb brez poprejšnjega dovoljenja ministrstva. (Obeske volitve) se bodo vršile najbrže koncem meseca^ septembra, volitve v parlament pa meseca novembra ali decembra. Ako pa bo šlo narodno predstavništvo, kakor se čuje, za dva meseca na počitnice, se bo seveda vse zopet zavleklo. (Razglednice, predstavljajoče sprejem regenta v Ljubljani,) se dobe po dve kroni pri »Društvu jugoslovanskih novinarjev" v Ljubljani. (Dr. šušteršič med zarotniki.) Bivši deželni glavar Kranjske dr. Šušteršič je v Švici delaven član zarote, ki hoče spraviti Habsburžane zopet na prestol. Mož ima pri nas še vedno dosti skritih privržencev med SLS. (Zakaj je treba moliti in agitirati za klerikalne časopise?) Pred kratkim so ukazali naši škofje vsestransko agitacijo za takozvano katoliško časopisje. Vpreči se je morala vsa duhovščina v službo prižnice, spovednice i. dr. Sedaj smo zvedeli vzrok. »Slovenskemu gospodarju" je padlo število naročnikov od 30.000 na 17.000, »Straža" pa ima sploh le borih 3000 naročnikov. Nismo neskromni, ako trdimo, da; §o skoraj vsi ti »Gospodarjevi" odpadli naročniki v taboru naše SKS. in med naročniki »Kmetijskega lista". To je hudo, a — ne za nas. (Poglejte voditelje »Kmetske zveze"!) Razbojniki, banditi, pretepači, brezverci! Tako kriče nad nami že čez leto dni klerikalni listi »Slovenski gospodar", »Domoljub" in drugi. Mi smo to vse lepo in mirno prenašali, zavedajoč se, da poje čuk vedno le od sebe in da pride za vSako hudobijo dan plačila. Kak'o so vpili zaradi pretepov v Šmarju, kako slavili Zebota kot svetnika-mučenika in kako so naše ljudi zmerjali z le njim prirojeno eleganco. No, sedaj je pa sodišče preiskalo to stvar 'in spoznalo, da so zakrivili vse to početje klerikalci sami, t. j. Zebot, Kranjc in to" variši. Sodišče jih je obsodilo na občutno kazen. Zebot, tajnik KZ. na Štajerskem, ki vas kmete v »Zvezi" za nos vodi, je bil nadalje kaznovan, ker je hotel podkupiti uradnike :mariborskega magistrata. Proti vsem trem pošten j aktavičem okoli vodstva KZ. na Štajerskem, ter »Slovenskega gospodarja" in »Straže" Zebotu, Kranjcu in Golecu pa se bo vršilo v kratkem nad 3 0 s o d-n i j s k i h obravnav, med temi 14 slučajev pred poroto. To je višek, dosežen ne samo v naši državi, temveč sploh v Evropi. Kadar bo svetovna razstava, tedaj bo ta mariborska gospoda dobila prvo darilo. Proti tem ljudem in njihovim časopisom je bil bivši ptujski »Štajerc" pravcati pritlikovec. In vi, pošteni kmetje, se pustite še vedno za nos voditi takimi ljudem! Ali so vam res že izpili vso pamet? Kdo bo plačal velikanske stroške teh tožb? Gotovo »Kmetska zveza" iz sklada, za katerega beračijo celo po cerkvah. Vi, kmetje, si pritrgavate pri ustih, da jim morete dajati sredstva, s katerimi vas najprej ozmerjajo, potem pa še plačajo! sodnijske stroške. Ubogo ljudstvo! (Nova duhpvniška bira.) Po novem; finančnem zakonu bo moral vsak davčni obvezanec še posebej plačevati po dva dinarja na leto. Na ta način se bo zbralo blizu štiri milijone dinarjev, ki jih bo ministrstvo razdelilo med posamezne župnije sorazmerno po številu davčnih obvezan-cev. (Ali bo potem odpadla dosedanja bira v blagu ?) (Iz Dobrepolj) nam piše somišljenik, kako sta pred letom: obe dosedanji stranki obetali, da bodo Auerspergovih gozdov deležni v prvi vrsti mali posestniki. S takimi obljubami so hoteli ljudstvo le uspavati, medtem pa so si klerikalni in liberalni špekulantje podali roko in hoteli na,-tihem napraviti z gozdovi velikanske dobičke. Kupčija bi se jim bila najbrže posrečila, ako bi bili manj pohlepni in bi bili tudi pripustili socialiste nekoliko h koritu. Nadalje nam piše dopisnik o Jakličevem zadružništvu. Pred 20 leti je ubogi, učitelj Jaklič prepričal ljudstvo, kako potrebni sta za kraj kmetijska zadruga in mlekarna. In ljudje so mu verjeli. Delalo se je res dobro v začetku, ali bolje dotlej dokler je Jaklič potreboval kmete za lestvico, po kateri je splezal kvišku, tja do Dunaja. Lani in letos pa porablja Jaklič naše kmetijske zadruge le kot tvrd- ko za razne špekulacije, za izvažanje krompirja, fižola itd. Zadružništvo in zdrava mlekarna pa nam posestnikom postaneta zopet življenska potreba, toda za vodstvo kmetijskega zadružništva ni danes več sposobna kaka druga stranka, kakor naša »Samostojna". Zato je potrebno, da se oklenejo vsi posestniki edine kmetijske stranke in da v njenem okrilju snujejo načrte za potrebno zadružništvo in za povzdigo poljedelstva in živinoreje. ■ (Iz Cerknice) nam poročajo, da je na praznik sv. Petra in Pavla kaplan Kanduč s prižnice hujskal zoper »Kmetijski list" ter oznanil, da bo po maši pobiral naročnino za »Domoljuba" in »Bogoljuba". Upajmo, da je dosegel kaj uspeha le pri boječih ženskah, ker notranjski kmetje so možje, ki mislijo z lastnimi možgani. (Iz Brežic) nam pišejo, da je županstvo začelo pleniti kmetom na trg donešeno blago, posebno sadje. Za takega plenitelja je sodni sluga Sikošek (kdo ga je nastavil?), ki je nedavno zaplenil nekemu kmetu koš hrušk, ker jih ni hotel in mogel prodajati po 4 do 8 vinarjev komad. Le slučajno pristopivši naš Urek je dosegel, da so se hruške stehtale in se je napravil zapisnik. Sikošek je trdil, da hruške kipeta nič ne stanejo. Ko pa je s težavo izračunil, da bi kmet dobil za hruške, ako bi prodajal komad po 20 vinarjev, samo 48 kron, je izjavil, da bi za ;ta denar on niti ne nesel hrušk tako daleč. Pred vojno je res stal kilogram hrušk le 20 do 30 vinarjev, a za ta denar je dobil kmet liter petroleja, žepni robec, nogavico ali kaj drugega. To imej gospoda pri županstvu pred očmi! (Grozna toča) je razbijala dne 26. junija v Slovenskih goricah tik Maribora, dalje v občinah Sv. Marjeti, Lajtersbergu, Spodnji Sv. Kun-goti, Pesnici, delu Jarenine, Dobrenjah, Sv. Barbari, Sv. Lenartu in dr. Toča je prizadela veliko škodo sadju, vinogradom in prav tako žitu. Ponekod je žito tako zbito, da ni videti zrna. Vlada bo morala1 izdatno pripomoči, z živili in s semeni. Naša stranka je vložila takoj prošnjo za pomoč. Opozarjamo vlado ponovno, da se gotovo pobriga za odpomoč. V teh krajih so po večini viničarji, ki imajo tudi svoj delež v pridelkih, katere jim je toča uničila. Beda bo grozna. (Iz Središča ob Dravi) nam piše prijatelj, da ■so se v okrajni odbor sami izvolili trije kaplani, en župnik in več verižnikov, a le malo kmetov. Zato ni čudno, če so sklenili pobirati 300odstoitn>e okrajne doklade, saj kaplani itak nič ne prispevajo, župnik in verižniki pa, lahko plačujejo. Za kmetske težave pa se ne brigajo. Dopisnikovo sodbo o ministrih, ženski volilni pravici in o davkarijah bomo priobčili prihodnjič. (V Kamniških planinah) se je ubil dr. Valter Josek. (V Celju) je zažgal mestno hišo na Liscah dr. Cezar Bobisut, ki je duševno bolan in ki si domišljuje, da je predsednik avstrijske republike, a ga preganja bivši nemški cesar. (Umrl je) v Švici g. Mihael Vošnjak, veleza-služni slovenski rodoljub, ustanovitelj našega posojilništva, mnogoletpi deželni in državni poslanec Štajerske itd. Blag mu spomin! (Umrl je) v Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici kmet Ludvik Kresnik, ki se je mnogo udejst-voval v političnem življenju kot izredno nadarjen in sposoben mož. Ob ustanovitvi naše stranke se ji je takoj pridružil. Prejšnje zmote mu mirno odpustimo. Blag mu spomin! (Naš urad pri plebiscitni komisiji na Koroškem) vodi dr. Bruno Stare, člana pa sta doktor Steinmetz-Sorodolski in inžemjer Janko Mač-kovšek. (Toča v Rožu na Koroškem) je bila tri dni zapored, t. j. dne 25., 26. in 27. m. m., ter uničila skoraj vse poljske pridelke. (Slovensko kmetijsko društvo v Gorici) se je preosnovalo v »Kmetijsko zadrugo", ker uživa kot zadruga različne ugodnosti. I Politične vesti. (Koliko poslancev dobi Slovenija?). Novi volilni red za naš državni zbor določa za vso državo' 56 volilnih okrožij s 414 poslanci. Slovenija dobi tri volilna okrožja z 38 poslanci. (Komisije za določitev naših državnih mej) pridejo še ta mesec na meje. i (Igra z agrarno reformo.) Minister za agrar-| no reformo dr. Krizman je razpustil ;agrarne odbore v Bački in Baranji. (Vojna sodišča so razpusčena) po vsej naši državi. (120 milijonov kron posojila) si je najelo mesto Gradec. (Češkoslovaška republika odlikovala naše ministre.) Za časa regentovega potovanja po Sloveniji so se vršile v Pragi velike Sokolske slav-nosti, katerih so se udeležili tudi nekateri naši ministri. Predsednik češkoslovaške republike je pri tej priliki odlikoval naša ministra Pribičeviča in Ninčiča z vojnim križem, ki je najvišje odlikovanje v češkoslovaški republiki. To odlikovanje je znak posebne ljubezni češkoslovaške države do Jugoslovanov. (Mala Madžarska.) Do razpada avstro-ogrske monarhije je štela Madžarska 24 milijonov prebivalcev, med katerimi pa je bilo pravih Madžarov kvečjemu šest milijonov. Današnja Madžarska šteje samo osem milijonov prebivalcev, ker je izgubila tri milijone Slovakov, tri milijone Jugoslovanov, dva in pol milijona Rumunov itd. (Koliko velja Italijane zasedeno ozemlje?) Od premirja je izdala Italija za zasedeno ozemlje deset milijard lir. Samo admiral Millo ima mesečno šest milijonov za plača in za razne podkupnine. Trezni italijanski posknci zahtevajo, naj se čim prej doseže sporazumljenje z Jugoslavijo. Za našo stvar pa je zavlačevanje le dobro, ker zori na ta način Italija čim dalje bolj za — bankerot. (Vsega smo Jugoslovani krivi!) '-Italijani so bili grdo tepeni v Albaniji. Njihovo! časopisje dolži sedaj Jugoslovane, da. so pomagali Albancem. Po laških mestih divjajo upori — zopet so krivi Jugoslovani. Italijanski strah ima velike oči, kar je za nas dobro. (Italiji je albansko grozdje prekislo.) Italija se odreče Albaniji ter jo popolnoma izprazni. Albanijo prizna neodvisno državo, ki bo- smela imeti lastno armado. (Dunajski krščanski socialisti) so nastopili z vso silo proti že dovoljenimi češkim šolam na Dunaju. Takšna je povsold ljubezen teh ljudi db bližnjega! (Avstrijska armada) ne sme šteti več kot 30.000 mož. Vsi drugi vojaki se morajo odpustiti tekom treh mesecev. (Nemčija ima 265 milijard dolga,) kakor je povedal finančni minister dr. Wirth. (Belgija proti ženski volilni pravici.) Belgijsko ženstvo je vse drugače /politično zrelo kot ženstvo Jugoslavije, vendar je zbornica zavrgla predlog, naj bi se dala tudi ženskam volilna pravica. (Antanta proti boljševikom?) Poljska vlada je naprosila antanto za pomoč proti, boljševiški Rusiji, ker je Poljska sama utrujena ter brez vojnega materiala in zalog. Francija je že poklicala osem letnikov pod orožje, kar se tolmači tako, da jih hoče poslati proti Rusiji. (Rumunsko-ruska vojska?) Rumunija je proglasila splošno mobilizacijo, da se zoperstavi pro-dirajočim ruskim boljševikom. (Za mesto predsednika Združenih ameriških držav) se bo potegovalo pri prihodnji volitvi baje 14 kandidatov. Gospodarstvo in gospodinjstvo. (Ne kupujte tujih valut!) Ker se bo moralo za naše izvozno blago v bodoče plačevati v inozemstvu z našim denarjem, bo tuj denar še vedno padal. Nihče naj torej ne špekulira s tujim denarjem, tisti pa, ki ga še kaj ima, naj ga hitro zamenja, da ne bo imel še večje izgube. (Kompenzacijske kupčije zavrnjene.) Finančni minister je odredil, da se zavrnejo vse prošnje zasebnih strank za izmenjevalno kupčijo z inozemstvom. (Dobiček pri izvoznem blagu) je obljubila »Osrednja zadruga za zalaganje in izvoz" dati poljedelcem, ki so trpeli škodo v vojski. Ostalo pa bo najbrže samo pri obljubi. (Izvažanje blaga v obmejni pas,) t. j. v kraje, ki leže 15 km tostran demarkacijske črte, je dovoljeno le na podlagi odpremnih izkaznic, ki jih izdajajo pristojna okrajna glavarstva na podsta- Zamudnikf, poravnajte nemudoma naročnino na »Kmetijski list" 1 4 Obrtniki, ne pozabimo, da bomo upoštevani samo tedaj, če bomo dobro organizirani! vi potrdil županstev, da je izvažano blago v d:o-tičnih krajih potrebno. (Podružnic Avstro-ogrske banke) ni več pri nas, ker je vse te podružnice prevzela jugoslovanska »Narodna banka" v svojo upravo. (Odkod je prišel naenkrat sladkor?) Dalje Časa ni imel noben trgovec sladkorja. Ko pa so padle sedaj cene sladkbrju od 84 na 60 kron, se je v oknih vseh trgovin mahoma pojavil sladkor. Cene sladkorju pa bodo gotovo še zelo padle, zato si ne nabavljajte prevelikih zalog. (Tako naj se napravi tudi pri nas!) Policijsko ravnateljstvo v Sarajevu je zaukazalo, da morajo imeti trgovci v izložbah poleg starih cen tudi nove, ki morajo biti 'za 35 odstotkov nižje. (Izvozna carina za suho meso) se znatno zniža. (Znižane carine.) Carina na izvoz; fižola se je znižala od 100 na 20 dinarjev za 100 kg, carina na mast od 10 dinarjev na 3 dinarje za kilogram, carina za sol j eno slanino in šunko od 5 dinarjev na 3 dinarje za kilogram. (Dinar je prekosil liro.) Na borzi v Beogradu se je dne 1. t. m. dobila 100 lir za 95 dinarjev. (Tri nove tovarne v Brodu) začno še letos graditi, in sicer za eternit, za ogledala in brušeno' steklo in za led. (Beogradska borza) začne trgovati tudi z raznim domačim blagom, v prvi vrsti z živili. (Enotno blago za obleko in perilo) nameravajo vpeljati na Češkem, vsled česar bi bilo blago cenejše in bi se ga mnogo več izdelalo'. Moški se bodo že vdali, toda ženske? (Pšenica v Indiji) je letos izredno bogato obrodila. Pridelalo se je je nad 101 milijonov meter-skih stotov, t. j. za 35 odstotkov več kot lani. Raznoterosti. (Papeža je zadela kap.) čigar posledica je lahka ohromelost desne roke in desne noge. (Kakšne sadove rodi pijančevanje?) V ljubljanski prisilni delavnici je bilo od 1913. do 1918. leta zaprtih 225 prisiljencev, od katerih je bilo 80 odstotkov takih, ki jih je privedlo pijančevanje v ta hišo pokore. V blaznico na Studencu pod Ljubljano je bilo v isti dobi sprejetih 91 pijancev, in sicer 80 moških in 11 žensk. Varujmo se tedaj pijančevanja! (Grozen, a resničen roman.) Pred nedavnim časom je prodal neki kmet na sejmu v Sarajevu par volov za 30.000 kron. Ko se ie nato s hčerko vračal domov, je opazil, da se plazita za njima v gošči dva vojaško oblečena moža. Oče je dal hčerki brž denar irr ji ukazal, naj z njim zbeži. Kmalu sta roparja dohitela očeta in! ga ubila. Hčerka je begala po gozdu, kjer jo je prehitela tema tako, da ni mogla prispeti db orožnikov. Ko je v neki samotni koči zagledala luč, je šla tja prosit prenočišča. V koči jo je sprejela neka ženska in ji dovolila, da sme spat pri njeni hčeri v sosednji sobi. Pozno ponoči se je vrnil domov mož te žene. Bil je eden obeh roparjev. Zena ga je hitro vprašala, če je dobil denar, nakar ji je mož pripovedoval, da je kmeta sicer umoril, da pa denarja pri njemu ni dobil, ker je ž njim pobegnila hči. Žena mu je brž! povedala, da, spi ravnd ta deklica v sosednji sobi. Razbojnik je odvrnil, naj le spi, ker mu uiti itak ne more. Ves pogovor je slišala skozi leseno steno prestrašena. deklica. Ko je razbojniška družina zaspala, je skočila deklica skozi okno in tekla po orožnike. Zgodaj zjutraj je razbojnik vstal, se splazil v sosednjo sobo in zamahnil z nožem pa navidezni žrtvi, toida zadel in ubil je lastno hčer. Medtem1 pa so že prišli tudi orožniki ter drznega roparja uklenili in odgnali v Sarajevo, kjer gotovo ne uide zasluženi kazni. Tovarišem obrtnikom. Zopet imate pred seboj nova politično in stanovsko glasilo, list, ki naj Vam pomaga do zboljšanja Vaših stanovskih in, življenskih razmer, katere so postale posebna po državnem preobratu neznosne. Čeprav se je že mnogo pisalo in še več obljubljalo v različnih, od starih političnih strank plačanih in vzdrževanih listih, kakšno bodi stališče obrtnikov v naši mladi državi, vendar sta danes obrt in obrtnik tako zapuščena, kot še nikdar, da, še celo bolj kot v rajnki Avstriji. Zakaj, to je umevno, ker so imele stare politične stranke za seboj pač preveč stanov, katerim so obljubljale boljšo bodočnost. Obrtnika so vabile in klicale na pomoč ob volitvah vse mogoče stranke tako, da jim je res nasedel in raztresal svojo moč po vseh strankah, med katerimi je abljubovala ena več kot druga. Nihče pa se ni brigal za obrtnika po volitvah^ tem manj še za njegov obstanek ali napredek. Nasprotno, pisalo: in govorilo se je o obrtniku kakor o navijalcu cen, ne da bi se pojasnilo zbeganemu občinstvu resnična narasle cene vsem potrebščinam i'n ne da bi se povedalo, s kakšnimi težkočami se mora boriti dandanes obrtnik, Če hoče izvrševati pošteno svoj poklic, svojo obrt, svoje delo, da. more skromno preživljati sebe in svojo družino. Pomanjkanje sirovin, orodja in sploh obrtnih potrebščin je v trgovini dvigalo cene dan na dan, tako' da si je mogel obrtnik, ko je izdelal naročena delo, s prisluženim denarjem: komaj omisliti novo blaga in nove siravine, za: trud, ki ga je imel z delom, pa se mu je nato še očitalo, da je navijalec cen. Ce pa je imel eden ali drug obrtnik tu pa tam: srečo, da je izvohal, kje se dobi kaka malenkost blaga več kot navadno, tedaj so ga pa že smatrali za verižnika. Kje so bili tedaj krščanski in napredni poslanci in ministri, kje njih dela in obljube? Obrtnik je ostal v najtežjih časih sam in zato je bil že skrajni čas, da je uvidel potrebo lastne organizacije, s pomočjo katere si bo sam poiskal boljše zastopstvo na samostojni gospodarski podlagi in združen s prav tako tlačenim in izkoriščanim kmetom. Obrtnik se bo boril odslej za svojo dobrobit v skupni SKS., v kateri bosta združena zastopana! obrtnik in kmet. Zato kličemo : Tovariši Slovenije, na plan in na skupno delo do končne zmage! Obrtna organizacija za Slovenijo. Obrtne organizacije na Štajerskem. V 25. št. »Kmetijskega lista" piše neki tovariš, da so štajerski liberalci baje obljubili obrtnikom nekak mandat. Kdor išče rešitve v liberalni stranki, ta je ne bo našel. Mi obrtniki na Štajerskem se za liberalce ne menimo. Veliko nas je v »Samostojni kmetijski stranki", drugi pa še morajo priti. »Samostojno kmetijsko stranko" prosimo, da začne takoj s podrobnim delom za svojo obrtno organizacija tudi na Štajerskem. Le kmetje in obrtniki, ki imamo enake težnje, moremo složno skupaj korakati, drugi stanovi pa naj zase skrbe, kakor hočejo, ako se ne pridružijo SKS., ki mora postati po vseh božjih in čloi-veških postavah najmočnejša politična organizacija v Sloveniji. Štajerski obrtnik. Obrtniške vesti. (Zborovanje načelnikov obrtnih zadrug v Sloveniji,) ki je bilo dne 27. junija na ljubljanski državni obrtni šoli, je bilo razmeroma dbbra obiskano. Ker ,se je načelnik »Deželne zveze obrtnih zadrug", E. Franchetti, udeležil v de-putaciji sprejema našega vladarja, je vodil zborovanje zadružni načelnik Urbančič. Poudarjala se je potreba, da se ustanove pokrajinske zveze in kolikor mogoče dosti strokovnih zadrug. Točka glede mojstrskih bolniških blagajn je prišla na glasovanje, vendar se predlog po utemeljevanju zadružnega podnačelnika F. Ogriča ni sprejel, ker obstoji edina pravilna rešitev te nujne potrebe v tem, da se država že enkrat resno poprime ustanovitve splošne državne bolniške blagajne in starostnega zavarovanja za vse stanove in državljane v Jugoslaviji, in sicer s sodelovanjem in po zaslišanju vseh upravičenih in za to potrebnih zastopnikov. Sprejel pa se je predlog, mereč na predpriprave za ustanovitev splošne državne bolniške blagajne in starostnega zavarovanja po državnih oblastvih. Pri prečitanju resolucije, oziroma protesta, glede obrtne šole v Ljubljani in glede za obrtna šolstvo prepatreb-nih prostorov, ki naj bi se porabili za tehnično fakulteto, se je razvilai živahna razprava proti omenjeni nameri; nato je bila: soglasno sprejeta predlagana resolucija. Vsekakor pa morajo biti o takih vprašanjih, ki so za razvoj obrti važni, obveščeni tudi zastopniki splošne in male, a obširne obrti! Ob koncu razmotrivanja vsake prej Omenjene točke se je tudi izkazalo, da ima obrtni stan vse premajhno zastopstvo, posebna v državnem zboru. Vsi navzočni so uvideli potrebo močne obrtne organizacije, ki naj služi v dosego obrtniških ciljev. Taka Organizacija se je jela posebno na Dolenjskem že lepo razvijati. Le po tej začrtani poti je mogoča rešitev, ki vodi k izboljšanju in napredku obrtništva. Pred zar ključkom zborovanja je bila sprejeta še po Ma-lOviču, načelniku mizarske zadruge v Novem mestu, predlagana r esolucija glede vajenških tečajev. (Izlet obrtnikov na Koroško) se vrši v nedeljo dne 18. julija, ako ne ba kakih zaprek. Vse podrobnosti, tičoče se vlakov in drugega potrebnega, bodo objavljene v dnevnikih in v prihodnji številki »Kmetijskega lista". Iščem pridno in pošteno služkinjo, vajeno poljedelstva. MIha Noč, Sv. Katarina št. 7, p. Medvode. Vpoštevajte oglase (inserate) y „Kmetijskem listu" I Izdelujem: lemeže, branine zobe, krampe, kopače itd.; popravljam: poljedelske stroje in orodje — vse po najnižjih cenah. Rudolf Ravnikar. Fužina Njivice 14, p. Radeče pri Zid. mostu. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8, Woliova ulica 1 — Podražnica v Murski Soboti obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun s čistimi Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000000 kron. 4% brez odbitka rentnega davka. Ustanovljen septembra 1919. Neposredno pod državnim nadzorstvom. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, ""TZul,ca Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Celovcu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah; ekspozitura v Ptuju. £>elni£l