kulturno ■ politično glasilo

mm
s v e t o v n i h in d o m a č ih d o g o d k o v
sit a
'v:;-vM
V Celovcu, dne 25 .neovmbar 1954
Zvezni kancler ing.Raab v Ameriki
V soboto popoldne je prispel zvezni kancler ing. Raaib z letalom v New York, kjer ga je na letališču pozdravil avstrijski poslanik v Združenih državah Amerike dr. Gruber. Pri prvem uradnem pozdravu v New Yorku je bil navzoč vodja vzhodno-evropskega oddelka ameriškega zunanjega ministrstva John W. Jones in zastopnik župana New Yorka.
Zvezni kancler se je nato peljal z železnico v Washington, kjer j,e bil prvi uradni pozdrav visokih funkcionarjev z zunanjim ministrom Dullesom na čelu.
Razgovor z Eisenhovverjem
Drugi dan je imel nato zvezni kancler ing. Raab razgovor s predsednikom Eisen-hovverjem ob navzočnosti ameriškega zunanjega ministra Dullesa v Beli hiši v Wa-šhingtonu.
Ing. Raab je izjavil dopisniku avstrijske tiskovne agencije, da ne ho izpustil nobene prilike, da ne hi poudaril nujnosti skorajšnja končne osvolboditve Avstrije. Ameri-
Zborovanje katoliškega učiteljstva
Na Dunaju je zborovalo katoliško učiteljstvo in je zavzelo stališče do nove šolske reforme.
Po prvi svetovni vojni so uvedli na osnovnih šolah štirirazreden pouk. Tako sta morali meščanska šola in gimnazija prevzeti vlogo petega razreda osnovne šole, kar se je pa izkazalo za neugodno. Na podlagi znanstvenih spoznanj je treba spet uvesti peto šolsko leto kot peti razred osnovne šole pri osemletni šolski obveznosti, pa tudi v slučaju, če se šolska obveznost podaljša na devet let.
Govorniki so poudarili, da je meščanska šola (glavna šola) najboljša predizobraz-ba za praktično življenje v poklicu, zlasti za dekleta, ki se hočejo posvetiti poklicu gospodinje in matere in ne mislijo na nadaljevanje študija.
Važen je zlasti problem izobrazbe učiteljev, ker ni vseeno, kakšnim vzgojiteljem zaupajo starši svoje otroke. Govornik je poudaril, da se je katoliško učiteljstvo od-
Jugoslavija odklon
V nedeljo je govoril v Kopru v Istri maišal Tito. Po poročilih agencije Reuter je zbudil njegov govor veliko pozornosti na Zapadu, zlasti izjava, da se Jugoslavija ne bo udeležila varnostne konference, ki jo je predlagla Sovjetska zveza; sicer pa Tito pozdravlja osnovno misel tega predloga. Jugoslovanski politiki smatrajo sovjetski predlog za nerealističen in je nevarno, da pridejo vzhodne države na tej konferenci do sklepov, ki morejo .povečati napetost v Evropi.
Tudi je Tito dementiral domneve, da bi zašla Jugoslavija spet v kominformski kurz. Izjavil je, da ni razloga, da bi prekinili zveze z Zapadom, čeprav se Jugoslavija nikoli ne bo priključila NATO-u, upa
Jugoslavija odklonila povabilo Sovjetov
škim dopisnikom je podal politični in gospodarski razvoj Avstrije po zadnji vojni in izjavil, da le ločitev problemov more pripeljati do ugodnih zaključkov.
Izjavil je: „Kar potrebujemo na novi konferenci glede Avstrije, je jasna izjava vseh soudeleženih moči, da se odrečejo spajanju avstrijskih vprašanj z drugimi problemi in da bo uresničenje njihovega umika iz Avstrije doprineslo k mednarodnemu zadovoljstvu. Za mir je potreben pogum do dejanj in spoštovanje do pravic tudi manjših narodov.”
Kot poročajo, je srečno naključje časovno združilo dva dogodka odločilne važnosti: prihod avstrijskega kanclerja ing. Raaba v Ameriko in govor francoskega ministrskega predsednika pred glavno skupščino Združenih narodov, v katerem je ta pokazal nujnost rešitve avstrijskega problema. Tako je prišla Avstrija v vrsti problemov, ki so preskusni kamen za svetovni mir in za mirno sožitje, končnoveljavno na prvo mesto.
ločilo za seminaristično izobraževanje učiteljev na šestletnih učiteljskih akademijah. Le tako se morejo pripraviti učitelji notranje in zunanje na svoj poklic, da ga izvršujejo z navdušenjem in brezosebnim idealizmom.
OBCINSKeToLITVE NA GRADIŠČANSKEM
V nedeljo so bile na Gradiščanskem volitve za občinske odbore, pri katerih je zmagala OeVP. Odstotek oddanih glasov za OeVP je >za malenkost ‘boljši kot pri volitvah za parlament v preteklem letu, še za sipoznanje večje je napredovanje socialistov; VdU pa tokrat ni kandidiral.
Izid glasovanja je ta:
OeVP	76.149 glasov	48,81 %
SPOe ,	71.432 glasov	45,78 %
KPOe	5.445 glasov	3,48 %
drugi	3.033 glasov	1,93 %
Volitev	se je udeležilo 93,29	odstotkov
volilnih upravičencev, kar je zelo veliko.
pa, da se bodo odnosi Jugoslavije do Sovjetske zveze zboljševali na podlagi enakopravnosti,
VOLITVE V POLJEDELSKO ZBORNICO NA ŠTAJERSKEM
Pri nedeljskih volitvah v poljedelsko Zbornico na štajerskem so prepričljivo zmagali pristaši OeVP, ki so dosegli 86,2 % oddanih glasov (prej 79,5 %), SPOe je dobila 9,6 % (prej 7,9 %), nacionalni kmetovalci 4,2 % (VdU prej 12,5 %). V deželno zbornico pošlje OeVP 33 mandatov in SPOe 6. Pri porazdelitvi okrožnih mandatov vodi OeVP z 214 mandati, sledi SPOe z 22 in nacionalni kmetovalci s 4 mandati.
6. leto/Številka 47
„NIKS KULTURA!"
V časopisju in razgovorih vedno spet srečujemo gornji izrek. Nemški listi hočejo z njim ocenjevati razne nevšecne postopke sovjetske zasedbene oblasti v Avstriji in Nemčiji. Ta izrek ima nekam jedek priokus in zveni kot nekaka sodba ljudstev evropskega Vzhoda. Danes ga že čujemo kot krilatico, s katero hoče evropski Zapad, Ponosen na svojo kulturno tradicijo, potegniti črto-ločnico proti slovanskim ljudstvom. Zanimiv je nastanek te krilatice, branile so se z njo preproste ukrajinske žene in dekleta, ko so oholi nacistični ofi-eirji vdirali v revne kmečke domove ukrajinskih vasi in so te žene postajale žrtve njihove pohotnosti. To edino Ukrajinkam preostalo samoobramlbo bi smel rabiti, kdor bi stvarno ocenjeval sodobni evropski kulturni položaj.
Štiri kobaltove bombe zadostujejo, je nedavno dejal neki znanstvenik, da s poža-fom atmosfere uničijo sleherno življenje na zemlji. Dostavil je še: In te štiri bombe trna človeštvo že v rokah! Nekak simbol so tato, da smo na koncu naše znanosti. Svetovna politika je samo še mrzlično na delu, ua vsaj začasno omeji splošni razkroj, in Prisega samo še na zadnje in najbrutalnej-Se sredstvo za ohranitev miru: na orožje in Zunanjo silo.
Zgodovina zadnjih pet stoletij, nazorno izpoveduje, kako je moglo priti do položaja, ki je ob vsej modemi tehniki in civilizaciji Skrajna in najnižja točka evrop-skega kulturnega razvoja. To pove zgodo-vina, tolmačena z vidika krščanstva: Pred 500 leti je nemški luteranizem vidni Cerovi in njenemu predstavniku v Rimu odpovedal pokorščino. Koji nato je s skrajnega evropskega zapada vodilni tedanj:h mislecev ugotavljal naprej: „Kaj se že briga Bog za svet in nas, saj nas prepušča samim sebi in naši pameti.” Francoski in nemški humanisti so na lestvi kulturnega Propada stopili še za stopnico niže in se eapisalli s srcem in dušo naravi, ki bo vsa dobra in nežna reševala človeški rod. Duhovni razkroj se je nadaljeval, ko so pred poldrugim stoletjem proglasili nauk libera-bzma, da je vsak samemu sebi najbližji. Medtem ko je Napoleon proglasil nato papeža za svojega jetnika in ga oropal osebne svobode, je sto let za tem Hitler sedanjemu sv. očetu, tedanjemu nunciju Pa-tellijiu izjavljal, da bo vrhunec njegovega (magoslavja, ko bo na čelu svojih čet prijahal v rimsko stolnico sv. Petra. Po Hitlerju je preostala samo še prazna mrtva materija, vredna človekovega oboževanja m Stalin je na Churchillov nasvet, naj po-*topa s Cerkvijo obzirneje in povabi sv. nčeta k mirovnim razgovorom, ironično ^rašal angleškega državnika po divizijah, * katerimi razpolaga Cerkev. Papež Pij X.II. je kratko zavrnil strahotno slepoto komunističnega prvaka, da bo srečal njegove di-vizije po, svoji smrti v onostranstvu. Od Stalinove pikre pripombe pa do sodobnih štirih kobaltovih bomb je samo še neznaten, majhen korak. Zgodilo se je samo še to, da je medtem Stalin umrl, Cerkev pa pod Sodstvom sedan jega papeža pripravlja nov duhovni in kulturni projrorod tako zelo ponižane Evrope in 'človeštva.
Kaj mislijo danes mbžje, ki so nekako predstavniki sodobne evropske kulture in Znanosti? V raziskovanju vesoljstva so naenkrat odkrili, kako neznatna je gmota ^vezd in sončnih sistemov v nebesnem prodoru. Sončni sistem s svojimi zvezdami je kakor pet ali deset drobcenih šivankinih glavic, razdeljenih v veliki dvorani. Vesoljci prostor je velikanska, neizmerna praz-Cina, v kateri se sučejo zvezde in ozvezdja kakor neznatni delci prahu. In sedaj je *a te može strah pred tem strašnim nič v Vesoljstvu razumljiv. Raziskovali so najmanjše delčke gmote, mrtve snovi, in na
svoje velikansko začudenje so tam odkrili podoben svet. Namesto zvezd so tod elektroni, protoni in neutroni, ki pa enako krožijo v čudni praznini materije kakor ozvezdja. Tako oboževana snov j,e torej bolj nič kot nekaj, in še ta „nekaj” je skrivnostna sila, energija, ki razodeva svojo veličino tudi v strašnem učinku modernih bomb. Sodobni zdravniki danes spet vedč, da se za brezštevilnimi boleznimi, ki trpinčijo človeka, največ skriva notranji, duhovni in duševni nered bolnikov. Družboslovci in modroslovci se mučijo z vprašanjem, kaj sta pravzaprav tako hvalisana svoboda in demokracija, ki jjh zna sodobje tako
rafinirano izrabljati in zlorabljati, in do-znavajo, da je prava človekova svoboda čudovito slična duhovni svobodi nedolžnega božjega otroka. O demokraciji pa vedo, da je samb zmeda in nered, če ni nad njo avtoritete, dostojanstva Stvarnika samega.
Tako se — seveda šele v najboljših glavah — v Evropi spet poraja in obnavlja veličastni svet katoliške kulture in to ne glede na režime zapadnega ali vzhodnega kova. Ti režimi so ob njem kakor enodnevnice in bodo prej ali slej prešli, evropska ljudstva pa bodo vedno bolj odkrivala Očeta nad seboj in se mu bodo predajala z rastočo otroško ljubeznijo.
fena 1 Šiling
KRATKE VESTI
Winston Churchill bo praznoval 30. novembra svoj 80. rojstni dan. Za to priliko dobiva že sedaj darila — v večini cigare.
Do nemirov je prišlo v zahodnonemškem parlamentu, ko je minister za družine VViirmeling izjavil, da so delali nekrščansko tisti poslanci, ki niso volili dr. Gersten-maierja za predsednika parlamenta.
Belgijski učitelji stavkajo. Da podkrepijo svoje zahteve za zvišanje plač, so se učitelji v Belgiji odločili za enodnevno stavbo.
Iz kitajskih zaporov so odpustili patra Alberta Sohier, ko so ga tri leta mučili v ječi. Po telesu ima vse polno brazgotin in noge so mu skoraj, čisto otrpnile, ker je bil stalno v verigah. Izjavil je, da je v zaporih v rdeči Kitajski še vedno mnogo duhovnikov.
Cela vas je pogorela v bližini Gortine d’ Ampezzo. Zaradi hudega vetra niso mogli ničesar rešiti in, preden je prispela požarna hramba iz sosednjih vasi, je že vseli 12 hiš pogorelo.
Za svetnico je bila pred kratkim proglašena sestra Marija Pallota. Kot hči revnega italijanskega kmeta je stopila kmalu v red frančišhank in je šla nato v misijone na Kitajsko, kjer je leta 1905 podlegla tifusu. Prav do svoje smrti je z vso požrtvovalnostjo stregla bolnikom. Te dni je bil proglašen za svetnika tudi francoski misijonar Jean Martine Moye.
Star 121 let je umr| v Turčiji Hadji Seytfe. Bil je sedemkrat poročen in zapušča 27 otrok in več kot 100 vnukov.
Argentinski državni predsednik Peron je pred kratkim obdolžil štiri škofe in del argentinske duhovščine, da delajo proti državi. Dal je zapreti pet duhovnikov. Izdano je bilo povelje, da morajo j,avno delovanje duhovnikov strogo nadzirati. Zaprli so dve katoliški študentovski ustanovi in pri tem aretirali več študentov.
Prizivno sodišče v Parizu je obsodilo časopis „Paris Matoh” na plačilo 500.000 frankov kot odškodnino bivšemu jugoslovanskemu kralju Petru, ker je ta časopis objavil, da je bivši kralj, v poslovnih /vezah z morilci svojega očeta.
Abesinski cesar Haile Selassie je sprejel povabilo zveznega predsednika in bo prišel predvidoma 29. novembra na Dunaj.
V novem parlamentu Nove Zelandije so štirje poslanci domačini. Maori, ki jih je še okrog 60.000, so prevzeli že skoraj čisto evropsko civilizacijo, le tetoviranje se jd precej ohranilo.
Število prometnih nesreč se je v zadnjem tednu v Avstriji nekoliko znižalo. V preteklem tednu je bilo na vsem zveznem h-zemlju 970 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 531 ranjenih in 17 mrtvih. Na Koroškem je bilo 83 prometnih nesreč s 54 ranjenimi in 2 mrtvima.
Andrej Višinski umrl
V ponedeljek dopoldne je umrl v svojem stanovanju v New Vorku sovjetski delegat pri UNO in namestnik sovjetskega zu-nanjega ministra Andrej Višinski zaradi srčne kapi. Bil je ravno namenjen k UNO, kjer je hotel poslušaU napovedani govor francoskega ministrskega predsednika, pa se je na pločniku pred hišo zgrudil in kmalu nato umrl.
Zaslovel je pred zadnjo vojno, ko je nastopil pri mnogih fingiranih procesih kot vrhovni državni tožilec, kjer je rešil svojo nalogo v popolno zadovoljstvo predpostavljenih komunističnih funkcionarjev. Med vojno je prevzel ministrstvo za državno kontrolo in leta 1949 za Molotovom zunanje ministrstvo, kar pa je po Stalinovi smrti 1953 oddal spet nazaj Molotovu. Nato je bil imenovan kot stalni zastopnik Sovjetske zveze pri UNO.
Politični teden
Po svetu ...
Najbrž se tudi v prihodnjih tednih kaj posebnega ne bo zgodilo, saj mora prej, priti do političnega razčiščenja okrog dveh diplomatskih „osi”, ki sta nastali s pariškimi sklepi in pa s predlogom sovjetske vlade o evropski obrambni konferenci.
Prva je nedvomen uspeh Zapada, ki potrebuje sicer s pristanki francoskega in nemškega parlamenta še piko na i, druga pa je širokopotezen poizkus s koncesijami preprečiti v zadnjem trenutku sprejem bonmske Nemčije kot enakopravnega in o-boroženega partnerja v krog njenih zapad-hih sosedov.
Od dneva objave moskovskega predloga do danes pa je nastopilo že nekaj novih momentov, ki dajejo jasnejšo sliko:
1. Katera povabljenih triindvajsetih evropskih držav je sprejela, katera odklonila, katera se še ni izjavila o sovjetskem predlogu?
Predlog so sprejele države vzhodnega bloka, kar je bilo z gotovostjo pričakovati, odklonile so ga države podpisnice pariškega sporazuma; nekaj, držav vsled svoje zemljepisne lege ali političnega položaja še ni izreklo niti „da” niti „ne”. Vsled zemljepisne lege je predvsem Finska kot neposredna soseda Sovjetske zveze v veliki zadregi.
Finska je redek primer, da se je komunistični imperializem ustavil na njenih mejah. in to je bil celo Stalinov kurz, ki je do osrčja Evrope vse ..satelitiziral”, kar mu je uspelo. Finska je ostala samostojna, parlamentarno- demokratična po zapadnem vzorcu. Po navodilih iz Moskve se je umaknila iz političnega življenja znana družina komunističnih politikov Kuusinen, ki je imela v Kremlju najmanj toliko vpliva kot katerikoli drugi voditelji komunističnih strank v Evropi. Finska je morala odstopiti stra-težko važne predele na jugu, plačala je težko vojno odškodnino, toda obdržala je svojo notranjo politično in gospodarsko strukturo.
Leta 1948. pa je sklenila s Sovjeti nekakšen politični sporazum, po katerem se obvezuje na »posvetovanje” z njimi, kadar bi šlo za stvari, ki se tičejo obeh držav, obenem pa vsebuje pakt tudi klavzulo, po kateri se ni dolžna vmešavati v zadeve svetov-no-političnega pomena. S tem bi tudi Sovjetska zveza jamčila finsko nevtralnost, Povabilo moskovske vlade na konferenco o evropski varnosti spravlja zato finsko vllado V dokajšnjo zadrego, ki se izraža v čakanju.
Med države, ki se še niso dokončno izjavile, je treba šteti tudi Jugoslavijo, katere splošna mednarodno-polkična linija prav tako ne obvezuje do ,4a” ali „ue”. Vendar zaradi dejstva, da taka konferenca ni mišljena drugače kot narekujoča politična poteza za sovjet, politiko in vsaj žaenkrat nima praktičnega pomena in izgledov na u-speh, se bodo tudi te države verjetno distancirale od take konference.
2. Kaj so izjavili v tej zvezi predstavniki posameznih prizadetih držav?
V Angliji sta tako vlada kot opozicija odobrili pariške sklepe in odklonili sovjetsko ponudbo, dokler pariški sklepi s posar-skim siporazumom ne bodo pod streho z ratifikacijo v francoskem in bonnskem parlamentu.
Francoski ministrski predsednik Mendčs-France je v Ameriki izjavil isto, da bo namreč ostal zvest Zapadu. Mnogi — posarske-mu sporazumu nasprotni Nemci pa se bo-jč, da bo ta premeteni državnik dobil za svojo zvestobo od Amerike njeno podporo v tem sporazumu, s katerim zadeva Adenauer na težave. Nujno ameriško priporočilo bi dokaj razorožilo nemške nasprotnike tega sporazuma. Seveda se Mendes-Fran-ce ne bo vrnil tudi brez krepkih finančnih podpor.
Z ozirom na skoraj soglasne izjave iz za-padnega tabora, da je datum 29. novembra, katerega je predlagala Moskva za sestanek evropske obrambne konference, noprikla-den in prezgodnji, ker je treba prej ratificirati pariške sklepe, pa je sovjetski zunanji minister Molotov izjavil dopisniku »Pravde”, da bi njegova vlada pristala na preložitev konference, če bi preložili tudi ratificiranja.
Gre torej spet za pridobitev na času
Iz zapadno-nemške prestolice je namreč prišla vest, da je kandler Adenauer v svoji vladi komaj z enim glasom večine dobil za-
upnico za svoje sporazume, katere je sklenil v Parizu glede usode Posarja. Stvar za nemškega kanclerja sicer ni kaj nevarna, ker so proti-glasovalci v glavnem prijavili zgolj svoje pomisleke in »boljše” predloge in pri tem povedali, da kljub vsemu žele sodelovati tudi vnaprej v Adenauerjevi vladi. Položaj v Bonnu pa dovoljuje tudi Molotovu, da pohiti s koncesijo o preložit-tvi konference, saj ga to nič ne stane.
*
Medtem bi. iz Evrope vedeli povedati v glavnem le še o obrobnih dogodkih: Abesinski cesar obiskuje evropske države in preseneča gostitelje in javnost s svojo res kraljevsko dostojanstvenostjo in pozonfost-jo. Tako je stolnici v Kolinu (Kolnu) podaril dragoceno preprogo, zapadnonemške-mu predsedniku kip svobode ;z slonove kosti in zlata. Iz Nemčije je odšel na Norveško. Poleg darov pa deli nervoznim evropskim državnikom morda še bolj dragocene nasvete, kako je mogoče v korist človeštva vpreči tudi »goloba miru”, ne da bi »angel miru” kaj izgubil na svoji veličini.
Iz držav vzhodnega bloka — predvsem iz Madžarske — pa prihajajo poročila o hudih gospodarskih krizah in stotisočih brezposelnih delavcev.
Iz Vzhodne Nemčije pa prihajajo poleg sličnih vesti še grožnje na naslov bonnske vlade in parlamenta, če bi sprejela pariške sklepe.
Pri vsem tem pa imajo bistri opazovalci vtis, da utegne vse skupaj biti preračunana igra, da se prvi kot drugi Nemci vesele o-bojne oborožitve.
... in pri nas v Avstriji
V	avstrijskem parlamentu še vedno razpravljajo o proračunu. Kot je ob taki priliki običajno, so načeli poslanci razna vprašanja. O proračunu kot takem bo naš list še posebej pisal, ko bo mogoče obdelati ob koncu razprave v parlamentu vse kot celoto. Omenili bi tu le nekaj zanimivosti.
Zopet so načeli vprašanje
šolstva na Koroškem.
V	odgovoru je minister za prosveto dr. Drimmel dejal, da bo to vprašanje preštudiral in se pomenil z deželnim glavarjem Wedenigom, da se zadeva končno sporazumno reši. Večkrat smo že zapisali, da v hidro rešitev ne verjamemo in da bo ostalo še nekaj, časa pri sedanjem stanju, ki ga mi sicer odobravamo samo v toliko, kolikor se postava o dvojezičnem šolstvu po duhu izvaja.
Razni govorniki so kritizirali agrarno politiko,
češ da kmetje vedno bolj prihajajo v težaven gospodarski položaj. Predvsem pri ceni za mleko je očividno, da je prenizka in ne dosega vsote, ki bi krila dejanske stroške proizvodnje. Končno pa so zastopniki kmetijstva na ljubo »koalicijskemu miru” izjavili, da ne bodo gnali svojih zahtev na ostro. Delavci in meščani hočejo poceni živeti, kmetje pa morajo, kot zgleda, le še tudi danes naprej vzeti to na svoj račun.
Ameriško časopisje ugiblje o dejanskem položaju po ponovnem zbližan ju med Beogradom in Moskvo. Pišejo, da to novo Zbli-žanje da slutiti, da se hoče Jugoslavija vrniti nazaj v naročje Moskve. Gotovo je to nevarnost, na katero je treba paziti. Domnevajo pa, da je treba iskati razlago za novo ponašanje Tita v tem, da gre po njegovem mnenju mrzla vojna h kraju.
Pri zmanjšanem pritisku vidi Tito možnost normalnih odnosov z Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo enako kot Sovjetska zveza in verjetno tudi poživitev trgovine. Seveda bo sprejel vse, kar mu bo pripadlo. Je pa Tito dovolj realističen, da bo šy naprej obdržal zveze z Zapadom, ker rabi pomoč, ki mu jo more nuditi le Zapad. In po mnenju časopisja je pogodba o Trstu in
Notranji minister Helmer
je ponovno zavzel stališče do napadov na demokratične uradnike, ki prihajajo iz nacistično navdahnjenih krogov. Že zadnjič smo pisali o zadevi majorja Kaesa. Zdaj, se j,e začela tudi gonja proti dvornemu svetniku Wagnerju, ki raziskuje razne »škandale”. Trenutno se bavi še z nedo^ statki, ki so se pojavili pri eksportu. Saj so nekatere firme, kot smo že svojčas poročali, opeharile državo za težke milijone. Vsekakor napadi na dvornega svetnika Wag-nerja niso tako značilni kot oni na majorja Kaesa, saj izvirajo le bolj iz »kuhinje” notranjepolitičnih tekmecev OeVP in SPOe. Napadi v zvezi z majorjem Kaesom pa kažejo nevarno poživitev nacističnega duha.
Ni čuda torej, da je
zavezniški svet odklonil dve postavi, ki naj' bi bivšim nacistom zopet vrnili odvzeto premoženje ter odpuščenim nacističnim uradnikom zagotovili pokojnine. Parlament je bil torej prisiljen, da je vzel to na znanje in v premislek. Rešil se je iz zagate s tem, da je sklenil odgodki obravnavanje tega vprašanja do prihodnjega leta.
Iz Amerike so javili, da so
židovske organizacije
sklenile zahtevati od kanclerja Raaba, ko bo na obisku v Ameriki, končno pripozna-nje njihovih reparacijskih zahtev. Znano je, da imajo Židje v Ameriki velik vpliv. ŽidjiC sami trdijo, da smejo od Avstrije zahtevati 200 milijonov dolarjev kot odškodnino za izgubljeno premoženje. Vendar so pripravljeni zadovoliti se z 12 milijoni, če kancler obljubi takojšnje plačilo vsaj, 6 milijonov. Znano je, da je Zapadna Nemčija židovske zahteve že pripoznala in redno plačujo težke milijone v Izrael.
Glede Trsta
se Avstriji ne mudi. Pričakujejo, da bo Italija kmalu povabila na konferenco zainteresirane države. Avstrijski gospodarski krogi so izdelali že prošli teden poseben memorandum glede tega vprašanja. Tam pravijo, da se je zaenkrat Avstrija oreientirala precej na nemški pristanišči Bremen in Hamburg, kljub temu pa še participira na pristaniškem prometu v Trstu s 70 odstotki. Ako Italija ne bo nudila, pravijo v spomenici, daljnosežnih ugodnosti, se bo promet iz Avstrije v Trst vedno bolj krčil. Pri tem poudarjajo tudi, da imata omenjeni nemški pristanišči bolj modeme naprave in ne samo ugodnejše cene.
Notranja gospodarska stabilizacija se je precej utrdila. Vendar so razni zmki, da delavske zveze hočejo doseči više plače, akoravno se cene niso skoro nič povišale. V gospodarskih krogih se takim tendencam protivijo in trdijo, da bi morale potem nuijmo poskočiti tudi cene in bi naše gospodarstvo ne moglo več konkurirati na svetovnem trgu. Tudi kmetijstvo tega ne razume, ker so ravno iz krogov delavskih zvez vedno in zdaj ponovno odklonili pravične zahteve po zvišanju cen za nekatere pridelke. Kot nekak slab znak za tozadevne komplikacije na obzorju našega gospodarstva smatrajo stavko, ki so jo proglasili delavci v mlinih, da bi izsilili višje plače. Sicer pa je vobče znano, da so razne panoge gospodarstva »na tiho” spremembo posameznih kolektivnih pogodb že tekoče (v tem letu) zvišavale plače.
vzdrževanje zvez z Grčijo in Turčijo dokaz za sodelovanje z Zapadom.
JUGOSLOVANSKI VLJUDNOSTNI OBISK V BELI HIŠI
Iz Washingtona poročajo, da je vodja jugoslovanske gospodarske misije, ki se mudi trenutno v Združenih državah Amerike, general Svetozar Vukmanovič obiskal predsednika Eisenhowerjia v Beli hiši v Wa-shingtonu.
General Vukmanovič je izjavil, da prinaša osebne pozdrave predsednika Tita.
jugoslovanski poslanik, ki je bil tudi navzoč, je nato ugotovil, da niso obravnavali nobenih posebnih problemov, temveč so govorili le o splošnih stvareh. (AND)
SLOVENCI
_______cL^ma in po s netit
MARIJANSKI KONGRES V RIMU
Ob koncu oktobra je bil v Rimu marijanski in mariološki kongres, ki smo se ga udeležili tudi Slovenci. Imeli smo pri teni svoj odsek pod predsedstvom p. Antona Prešerna. Nastopili so znani govorniki kot msgr. Jakob Ukmar, ki je govoril o temeljih in značilnostih Marijinega brezmadežnega spočetja in kraljevanja; p. Anton Koren D. J. je govoril o pobožnosti do Brezmadežne na Vzhodu; dr. Alojzija Šusterja referat o Mariji in duhovniku je prebral g. Janez Zdešar; p. Karel Truhlar D. J. je govoril o novejših Marijinih prikazovanjih, p. Roman Tominec OEM o Brezmadežni v slov. likovni umetnosti in p. Franci Ačko o Mariji in glasbi. Govorila sta tudi p. Bruno Košak OFM o odnosu sholastike do Marije in dr. Janez Vodopivec o Brezmadežni in papeški nezmotljivosti.
Na večer pred zaključkom so nosili v svečanem sprevodu po rimslkih ulicah Marijine prapore. Prav posebno mesto so dodelili preganjani Cerkvi. Slovenci so nosili štiri Marijine zastave: prvo s podobo brezjanske Marije Pomagaj,, nato svetogorsko Mater božjo, mariborsko Mater milosti in Marijo iz Cerkelj.
Za zaključek je sv. oče na }>raznik vseh svetih razglasil novi praznik Marije Kraljice nebes in zemlje.
V Piranu je bilo nedavno ustanovljeno slovensko paroplovno podjetje »Slovenija linijti”. Trenutno rapolaga podjetje z eno ladjo s 700 tonami, dve pa sta v delu. č načrtu imajo še več naročil.
Boštjana Hladnika film »Pravljica o ljubezni” je dobil v Cannes, ki je znano filmsko festivalno mesto, nagrado in priznanje. Za osnovo filma je vzel Hladnik Andersenovo pravljico »Zaročenca”, kjer nastopata kot glavna junaka personificirani otroški igrački Vrtellko in Žogica.
KANADA
Kanadčani v Torontu so priredili Marijin misterij,, kot smo videli podobnega pred kratkim budi pri nas v Celovcu in Velikovcu. Tam so nastopili v zaključnem prizoru, ki predstavlja Marijino zmagoslavje, kot posebna skupina Slovenci v narodnih nošah in s slovensko zastavo.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Frank J. Lausche je bil sedaj petič izvoljen za guvernerja v državi Ohio, kar je nekaj izrednega v Ameriki. Čujejo se glasovi, da ima izglede za bodočega predsednika Združenih dinžav.
Cerkev v Jugoslaviji
Kot poroča »Kathpress”, je položaj Cerkve v Jugoslaviji, zlasti na Hrvatskem, zelo težaven. Novoimenovani pomožni nadškof v Zagrebu tir. Franjo Seper je pod stalnim policijskim nadzorstvom. Po poročilih, ki prihajajo iz dobro poučenih krogov, se po svojem imenovanju še ni mogel pokazati vernikom svoje škofije in tudi ni mogel darovati še nobene javne slovesne svete maše. Tudi mu še ni bilo mogoče obiskati nadškofa kardinala Stepinca, ki je še vedno v hišnem zaporu samo 60 km oddalj en od Zagreba.
Komunistična tajna policija je v zadnjem času zaprla 50 hrvatskih duhovnikov v škofijah Zagreb, Zadar in Šibenik. Očitajo jim. da so delali ,za ločitev Hrvatske od Jugoslavije, tla bi s tem cepili jugoslovansko državno tvorbo, dalje, da so podpirali dmžavi sovražno politiko Vatikana. (KNA)
ZMANJŠANA STORILNOST POLJSKIH TOVARN
Časopisje v komunistični Poljski se pritožuje nad razmerami in storilnostjo v nekaterih tovarnah. Tako so morali v tovarnah za konfekcijo »Pariške komune” v Poznanja diskvalificirati v devetih mesecih tekočega leta več tisoč metrov volnenega blaga v vrednosti 11,900.000 zlotov. Kljub protiukrepom se položaj v oktobru ni nič izboljšal in gospodarski položaj, postaja že neugoden, ker so morali pri istih stroških proizvodinje znižati ceno blaga zaradi manij,-še vrednosti.
Tudi tožijo, da obrati ne izpolnjujejo predvidenih načrtov. Kot poroča »Lodzkj ekspres”, je to posebno vidno v tovarn j „Varynški”, kjer so v zastanku za več tisoč metrov blaga, kar že ogroža gospodarstvo. Od izdelanega blaga pa je tudi do 75 od' Stotkov — neuporabnega.
Korošci, zavarujte pri KM/tBRAHD!
(Koroika deželna zavarovalnica za ikodo po ognju)
Celovec - Klagenfurf, Alter Platz 30
Tel.: 18-46, 18-47
Tito in Sovjetska zveza v svetovnem časopisju
Manifestacija narodnega bogastva jugoslovanskih narodov:
Ojeograjski kalet
V DVORANI DELAVSKE ZBORNICE V CELOVCU
Gostovanja ljubljanskih in beograjskih baletnih skupin so za koroško glavno mesto ,postala že pojem zase, saj, so dvorane vedno polne, da ne rečemo nabite. Nedvomno sta v prvi vrsti pripomogli k temu dve stvari: visoka mednarodna kvaliteta an-samtblov in pa rastoče zanimanje celovškega gledališkega občinstva za kulturna ustvarjanja v Jugoslaviji, posebno še za ljudsko (plesno umetnost, ki se je pri večini evropskih narodov morala umakniti modernejšim in plitvejšim ter zato kratkotirajnej-5itn ter malo značilnim izraznim sredstvom.
Prav zato so nastopi jugoslovanskih ansamblov s sodobno prirejenimi ritmičnimi in v vdliki meri mimičnimi plesi, v kakršnih so predniki pred dolgimi stoletji dajali duška temu, kar jih je veselilo in težilo, za Evropo takorekoč odkritje. Ta nova u-metnostna panoga jugoslovanskih gledališč je z enim samim mahom presenetila evropsko kulturno javnost in to prav temeljilo. Tukaj živi in se goji še to, za čimer drugod morejo samo še žalovati, v kolikor so to sploh imeli. Kazati danes viteze in njih hlapce v takratnih oblekah je mrtva muzejska zadeva. Pokazati, da je isti narod že pred 800 ali 1000 leti pel in plesal v istem duhu in istem taktu ob istih temeljnih glasbenih motivih in da je to ohranil do danes, da je takorekoč doživel renesanso svoje pradavne ljudske umetnosti, j,e ne samo sijajen dokaz velikanske vitalne moči, temveč tudi dokaz najgloblje zakoreninjene klenosti njegove duševnosti.
Sicer je bilo že mnogo slavnih Evropeif cev, ki so spoznali, kaj tiči v narodih „Bal-kana”. Sam Goethe se je pričel učiti srbščine, da je mogel globlje in hitreje vrednotiti narodne pesmi, katere je zbral in uredil pesnik Karadižič. Devet debelih knjig ali ..ciklusov” j.e zbral, pa samo del vsega, kar je v srbohrvaščini opeval narod.
Z glasbenimi motivi je srtiono. Preneka-teri skladatelji, ki so se slučajno mudili nted temi narodi, so ..odnesli” spomine, katere zasledimo v njih opernih delih.
Politični in drugi dogodki so preprečevali — pa seveda malo dbmišljavosti ali preveč samodopadenja — da bi bile vrednote narodne folklore teh narodov prodrde v ev-fopsko visoko kulturo.
Seveda je še dokaj drugih vzrokov: molovska oz. atonalna glasba, za katero srednjeevropsko uho dolgo ni bilo dovzetno, itd.
K vsemu temu tudi ni odveč omeniti, da so n. pr. razstave srednjeveških fresk srb-
skih in macedonskih pravoslavnih samostanov povzročile po evropskih kulturnih središčih — Dunaju, Parizu itd. pravcate senzacije zaradi svoje starosti — 11. stoletje in valed edinstvenega barvnega in predstavnega izražanja.
V kolikor, jugoslovanski narodi niso mogli iz političnih zaprek in narodnostnih zatiranj res nekaj ustvariti na polju operne in simfonične glasbe, so to več kot nadomestili s tem, kar zmorejo sedaj nuditi za ipoživljenje sedanjega skoraji mrtvičnega stanja v ustvarjalnosti svojih severnih in zapadnih sosedov.
Povod za na prvi pogled smelo trditev je bilo gostovanje in uspeh jugoslovanskega narodnega plesnega ansambla. To pa velja seveda tudi za vse tiste narode, ki se niso izčrpali v lastni izumetničenosti.
Beograjski balet je v glavnem prinesel bogatejši in artistično-plesno skoraj preveč odrsko naštudiran spored, kot pa smo ga videli pred dvema letoma. Mislim v toli-
ko, da j,e skoraj' filmska naglica odvijanih plesov gledalcem zadržala dih in bo večini njih ostal vtis, da so videli nekaj, kar so samo z očmi obdržali: v neprestanem ritmu smejiOČe se in divje-resne obraze bitij iz ala-bastra, kavčuka ali žive krvi, bleščečih oči. Moški gledalci so si zapomnili gracioznost plesalk, prirodno ljubkost, izvirajočo iz ponosa. Damam so ostali v očeh moški plesalci s svojo res moško viteško elementar-nostjo pomena, ki vsebuje natančen, iz na-turalnosti narekovan odnos do mladenke, svojega naroda in domovine.
In vse to je bilo podano v tako zgoščeni meri, kot da bi bili prireditelji nameravali prebuditi tudi take z manj dojem-lljivimi ušesi in počasnim dojemanjem za kaj novega. Celovško občinstvo je v celoti sprejelo predstavo z velikim navdušenjem in ocene v celovških časopisih so ne glede na njih ideološko ali politično pripadnost zelo objektivne, prav laskave in prizna-valne.
Slovenski narod nima folklornega bogastva v tej obliki in zgodovinski lepoti, more pa po svojč kot slovanski narod morda nemškim sodeželanom odkrito posredovati svoje občudovanje folklorne lepote svojih najbližnjih krvnih in jezikovnih sorodnikov.	f£
Učiti nevedne
Mati, nauči svoje otroke materinske govorice!
Učiti nevedne je dobro delo duhovnega usmiljenja. To dobro delo more vršiti že otrok, ki mlajšemu otroku pomaga pri učenju. Jezus pravi o dobrih delih: „Kar ste storili najmanjšemu mojih bratov, to ste meni storili.” — Dobra dela so nekaj silno dragocenega. Nabirajmo si dobrih deli To so naši prijatelji, ki edini bodo šli z nami v večnost.
K dobremu delu: učiti nevedne spada tudi: učiti otroke materinsko govorico. To je gotovo tudi etična ali nravstvena dolžnost. Spirago pravi v svojem velikem ljudskem katekizmu, da smo dolžni ljubiti svojo materinsko govorico, da moramo svojo materinsko govorico bolj ljubiti nego druge govorice. Ta ljubezen do materinske govorice pa se kaže zlasti v tem, da matere svoje otroke naučijo materinsko govorico!
Ob Hitlerjevem času so sicer rekli: govori z otroki nemškol Toda to je 'bil brutalen nauk Hitlerjevega imperializma! Ta ukaz je bil strašna krivica, je bil izraz strašnega nasilstva nad našim narodom.
Doba Hitlerjevega nasilstva je minila m ves svet ga je obsodil. Z njim vred pa je bil obsojen tudi ukaz: Govčri z otroki nemškol Danes ve1! j a zopet kakor vedno poprej: Govori z otroki v materinski govorici!
Kako lepo je govoril in pisal o materinski govorici škof Slomšek! Njegove besede si moramo vedno zopet poklicati v spomin. Vtisniti si jih moramo v spomin in v srce!
škof Slomšek je 1. 1849 takole pisal o materinski govorici:
„Kaj se vam zdi? Ali bi ne bilo bolje, da bi vsi ljudje govorili samo v enem jeziku? — Nikakor nel Kako žalostno hi donele orgle, če bi bile vse piščali enake! Kako dolgočasna bi bila godba, če bi bili vsi instrumenti enaki! Kako dolgočasen bi bil tudi svet, če bi vsi ljudje govorili le en jezik!
Med vsemi jeziki mora biti nam Slovencem slovenski jezik najdražji in najljubši!
Že pred tisoč leti so naši pradedje v slovenskem jeziku Boga hvalili. Naš imenitni slovenski jezik se ne govori samo pri nas, nanj naletiš povsod; na vseh krajih zemlje boš našel svoje rojake.
Slovenec, ki zataji svoj jezik, je podoben nespametnemu kmetu, ki sleče svojo kmečko suknjo in obleče gosposko, ki mu prav nič ne pristoji. Ne prezirajmo drugih jezikov, toda slovenski jezik ljubimo najbolj!
Slovenščina, beseda mile matere, nam bodi tako draga kakor materina zemlja, na kateri nam je tekla zibel. Kratki in krq>ki so slov. pregovori, podobni žlahtnim ja-
godam. Rodovitna je slovenščina v svojih oblikah, kakor so naše slovenske gorice. Le prizadevaj sd spoznati lepoto našega jezika, pa ga boš ljubil kakor svoje oko.”
Tako je pisal škof Slomšek. Iz vsake njegove besede diha globoka ljubezen do naše mile materinščinel
Zopet pri drugi priliki je klical in bodril Slomšek:
„Ne bodi vas sram, da ste sinovi matere Slave! Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih staršev prejeli. Dolini smo ga skrbno ohraniti in svojim mlajšim zapustiti! O ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič svojo mamo, dobrega ateja klical; v katerem so me moja mama učili Boga spoznavati; v katerem sem prvikrat častil svojega Stvarnika! Tebe hočem kakor najdražji spomin mojih rajnih staršev hvadežno spoštovati, te ohraniti, za čast in lepoto po pameti skrbeti; v Slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre, Slovence, učiti in želim kot hvaležni sin svoje ljube matere, da kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj tudi poslednja slovenska bo!” —
Kakšna ljubezen do naše mile materinščine!
In zopet je klical in bodril škof Slomšek:
„Kdor svoj materin jezik zavrže, kakšno škodo si ddal Slovenski starši, ki slovensko znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne naučijo, so kakor nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom zapravljajo drago domačo reč, slovenski jezik, ki so jim ga dali njihovi dedi. Podobni so taki očetje in matere slabim gospodarjem, ki svoje ocetno gospodarstvo prodajajo, drugo pohištvo kupujejo; poslednjič pa večidel beraško palico najdejo.” —
Zlate besede, še danes ravno tako veljavne, aktualne in resnične kakor pred sto leti! -
Za vsako dobro stvar pa je treba tudi moliti. Molimo, da naša draga materinščina na Koroškem nikdar ne propade! Molimo, da Bog razsvetli naše matere, da bodo naučile svoje otroke našo materinsko govorico!
Napoleon je v začetku decembra 1812. leta prišel v Grodno, ko je že pred tremi dnevi zapustil žalosten ostanek poražene vojske, da bi se nepoznan le v spremstvu nekaj zvestih mogel rešiti po izgubljenem boju iz Rusije v Francijo. Še v jutranjem mraku je prišel s sanmi na brod pri Grodnu, da bi prišel čez Njemen, ki kljub hudemu mrazu hi zamrznil.
»Ali je šlo že mnogo francoskih dezerterjev tu čez?” je vprašal cesar iz sani pre-voznika. Ta pa ni mogel vedeti, kdo je ta, ki je ves zavit v kožuhe in ga sprašuje, pa je odgovoril:
„Ne, gospod, vi ste prvi.”
FRAN ERJAVEC, PARIZ:
koroški Slovenci
(15. nadaljevanje)
XII.
VELIKA KARANTANIJA
I^a bi pa ustvaril cesar proti še vedno jako močni Bavarski primerno protiutež, je povezal s Koroško tudi ostale zgoraj navedene krajine, razen Vzhodne krajine, in to skupino nazivajo zgodovinarji tudi Veliko Karantanijo. V Rjej so bili združeni skoro vsi Slovenci in so tvorili v njej Uidi veliko večino vsega prebivalstva.
Tako so bili ustvarjeni pogoji, da bi se mogla razviti ■z Velike Karantanije nekaka vseslovenska politična tvorba, kar bi imelo seveda potem tudi nedogledne posledice za ves naš nadaljnji narodni razvoj. Toda častilakomnost in oblastiželjnost nemških mogotcev sta to preprečila. Že takoj prvi koroški vojvoda Henrik je začel namreč spletkariti proti cesarju, zato je bil hitro odstavljen (1. 977). Sledila mu je, enako kakor tudi po drugih sosednjih krajinah, cela vrsta vojvod iz najrazličnejših nemških rodbin, kajti cesarji so gledali na to, da bi se nobeden ne mogel preveč utrditi in da bi ostali čim najbolj odvisni od centralne državne oblasti, zato tudi nobenemu niso izročali oblasti dedno. Slov. rodu sta bila od teh krajišnikov men-tla le dva Viljema, krajišnika v sosednji Savinjski krajini (v današnji Savinjski dolini). Leta 1002. je pa cesar razbil celo to velikokarantansko zvezo tako, da je vsako krajino posebej podredil naravnost kroni in s tem je potem tudi za stalno propadla možnost združitve vsega slovenskega ozemlja v eno politično celoto. Na Koroškem se je v teku teh dogodkov nekoliko bolj utrdil šele Liutold iz mogočnega rodu Eppensteincev, ki je postal vojvoda 1. 1077. in ga jp nasledil .potem njegov brat Henrik, vendar je z njim že '1. 1122. ta rodbina izumrla.
Odslej se je vsaka spredaj navedenih krajin razvijala oisto samostojno, dokler se niso izoblikovale iz njih debele, kakršne smo poznali ipotem do konca prve svetovne vojne in od .katerih obstoji Koroška z malimi spre-
membami še danes. V začetku XI. stol. je Koroška obsegala ozemlje, kakršno je ostalo od stare Karantanije po madžarskih navalih. Segala je približno od Lienza na Tirolskem, do Golice, Marnberka in Vitanj na vzhodu ter od Visokih Tur z Murauom in Neumarktom na Gornjem Štajerskem do Karavank in Karnskih Alp na jugu, le Gornji Rož in Spodnja Zilja sta spadala nekaj časa še pod Furlanijo. Bila je torej skoraj na vseh mejah nekoliko večja, kot je današnja Koroška, a važno je to, da tudi v teh mejah ni ostala enotna. Vladarji so namreč podarjali posamezne dele raznim svojim zvestim veli-kašem in tako so nastale že zgodaj tudi v okviru vojvodine Koroške tri bolj ali manj samostojne grofije, namreč Lurnska na zapadu in Junska na vzhodu, med oljema pa Breška (nazivana po Brežah — Friesach). Za Slovence je v nekem pogledu imenitna zlasti srednja, kajti tudi njieni prvotni lastniki, grofje Seliški ali Breški, so bili slovenskega rodu. Iz njega je bila (menda 1. 983.) rojena Hema, ki se je omožila s spredaj omenjenim slovenskim krajišnikom v Savinjski krajini in mu prinesla za doto tudi velika rodbinska posestva na Koroškem ter tako povezala, slovensko Koroško s slovensko Štajersko. Izgubila je pa že zgodaj moža in zatem še oba sinova, tako da je ostala poslednja svojčga rodu. Ker je bila jako pobožna in dobrosrčna, je iz svojega velikega imetja ustanovila znameniti benediktinski samostan v Admontu in ženski samostan na Krki. Umrla je 1. 1045. Cerkev in zlasti koroško ‘ljudstvo jo časti kot svetnico in njen grob v stari krški istolnici do vi kot božja pot.
XIII.
PONEMČEVANJE SLOVENSKE KOROŠKE
Vsi naznačeni politični dogodki so imeli velikanski vpliv tudi na narodnostno sliko velikokarantanskega in izrečno še koroškega ozemlja. Že spredaj smo slišali, da je bila stara Karantanija vsa popolnoma slovenska. Res je, da so v njej že pred prihodom Slovencev nekajkrati za kratek čas gospodarili tudi razni maloštevilni germanski rodovi, toda ti so vselej zopet kmalu izginili in niso zapustili :v deželi nobenih sledom, razen morda prav
nekaj malega Longobardi v dolnji Ziljski dolini. Razni nemški zgodovinarji se sicer v potu svojega obraza trudijo, da bi z izumetničenimi domnevanji dokazali nasprotno, toda vsa njihova prizadevanja so zaman.
Ob prihodu Slovencev v Karantanijo proti koncu VI. stoletja je bilo tu le nekaj malega prvotnega, 'bolj ali manj porimljanjenega prebivalstva, ki se je pa polagoma vse utopilo V slovenskem morju, tako da je bila potem vsa dežela kaki dve stoletji izključno slovenska, šele ;po ponesrečenem slovensko-hrvatskem uporu proti Frankom v začetku IX. stoletja so začeli frankovski kralji podarjati posamezne karantanske predele raznim nemišlkim cerkvenim in svetnim vdikašem, ki so dovajali s seboj tudi prve nemške naseljence. Prvi so nam znani iz l. 822., nakar se potem vedno bolj množe. Precejšen je bil ta nemški dotok zlasti v zadnji četrtini IX. stoletja.
Toda to prvo nemško naseljevanje je bilo z madžarskimi napadi Ob koncu IX. stol. skoro čisto ustavljeno; bilo pa dotlej še ni toliko, da bi moglo izpremeniti še čisto slovenski značaj. Karantanije, kajti teh Nemcev je bilo razmeroma še malo in so se slkoro porazgubili v slovenskem morju, a med madžarskimi napadi jih je nekaj zopet pobegnilo, nekaj se jih je utopilo med Slovenci in ostali so le posamezni mali osamljeni drobci.
Ta slika se je pa začda vidno spreminjati od' druge polovice X. stoletja dalje, ko je bila zlomljena madžarska napadalna sila. šele tedaj je vnovič nastopil tisti veliki val nemškega naseljevanja, ki je traj/al kaka tri stoletja (od X. — XII. stoletja) in ki je tudi povzročil germanizacijo skoro vsega severnega dela Velike Karantanije. Ker so štiristoletna slovenska bojevanja na vse strani in tedanje še neugodne zdravstvene prilike onemogočale, da bi se bilo slovensko prebivalstvo dovoljno namnožilo, so ostali veliki predeli dežele še vedno skoro prazni. Slovenci so se zlasti iz obrambnih razlogov držali najrajši robov ravnin, gričevja in prisončnih pobočij hribovja* a z gozdovi pokrite in večkrat še zamočvirjene ravnine in pa ozke, neprijetne alpske doline so ostale skoro neobljudene in toreji tudi brez pravih gospodarjev.
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari boe[(v »lovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
DAROVALI SO za tiskovni sklad:
Mariul Andrej, Švica 30.—; Mlakar Ivan, Belgija 25.50; Česnik Ivanka, Švica 10.—; Jarc Jože, USA. 152.50; Jakopič Marjan USA 44.50; Pratnekar Lizi, Švica 20.—; Ha-derlap Franc, Celovec 5.—; Lavrih Janez, USA 25.50; Majhenič Ernest, USA 25.50.
za Starčev spomenik:
Petrič Janez, 20.—; neimenovana 50.—; neimenovana iz Gozdanj 10.—; Picej Mohor, Schwarzach 20.—.
za Limbarskega:
Mohor Picej, Schvvarzach 20.—; neimenovani 100.—; dr. Janez Lučovnik, št. Janž 30.—; neimenovana iz Gozdanj, 8.50; Pa-sterk Rok, Lepena 100.—.
Vsem, ki so darovali v dobrodelne namene, se iskreno zahvaljujemo. — Tudi vnaprej še upamo na dobroto naših zvestih bralcev.
OPOZORILO
Lepe slovenske božične razglednice dobite pri upravi „Nedelje”, Celovec, Vik-tringer Ring 26. Lahko jih naročite tudi po pošti.
Mesto cerkovnika in organista
Razpisano je mesto cerkovnika in organista pri farni cerkvi v HodiSah. Interesenti naj se osebno predstavijo župniku do 31. januarja 1955.
Župni urad Hodiše — Keutschach
ŠTEBEN V PODJUNI
V nedeljo, dne 14. novembra, se je poročil Rižnarjev Hamzej. Svojo izvoljenko si je iabral v šmarjeti nad Pliberkom in sicer Kreščevo Brigito. Poroka je bila na Suhi, ker je nevesta nekaj časa živela na Suhi. Poročne obrede je opravil č. g. Igerc. Ravnotako se je vesela svatiba vršila na Suhi, Sedaj pa sta mlada poročenca, katerima želimo vse najboljše in mnogo sreče na novi življenjski poti, v Podroju pri Globasnici.
GLOBASNICA
(Mladi gredo v novo življenje...)
Naša vas je širom Koroške znana kot nekako kulturno središče Podjune. Da pa znamo biti tudi veseli, to je pokazala zadnja nedelja, dne 21. novembra, ko je bila šošterjeva gostilna ves popoldan in vso noč nabito polna. Kljub temu da je dvorana precej obširna, je bila ta dan premajhna. Temu pa ni dala povod kaka kulturna prireditev — kajti s temi bomo pričeli prihodnjo nedeljo (glej stran 6!) — ampak kar dve poroki naenkrat sta privedli staro in mlado k šoštarju, da se povesele z mladima paroma, ko sta napravila odločilen korak v novo življenje.
Tokrat so vzeli slovo od samskega stanu in se takorekoč poslovili od svoje upov polne mladosti ter se podali na pot zakonskega življenja kar štirje mladi ljudje, katere (bomo pogrešali v dekliški in fantovski družbi.
Da pri Jomru v Mali vasi rabijo mlado moč, je razumljivo, zlasti sedaj, ko je usoda hudo prizadela z ognjem in bo zato treba pridnih rok. Sin Matevž se je takoj odločil in sklenil zakonsko zvezo z Pavlo Petek, pd. Krtovo v Globasnici, da mu bo kot zvesta žena stala ob strani v vseh veselih in težkih dneh zakonskega življenja, da bosta tako skupno kovala lepšo bodočnost in družinsko srečo.
Drugi par, ki je tudi zadnjo nedeljo stopil pred poročni oltar, sta bila Lonca Mar-kitz, pd. Jožapova, in Miha Parlavelič, pd. Turnarjev v Mali vasi. Kdo ne pozna Lonce? Vsi jo poznamo kot pridno in pošteno dekle; kot dobra igralka in cerkvena pevka je prav rada pomagala pri petju in prosvetnem delu. Tudi Miha je priden in varčen mož, saj je lepa hišica, v katero bo kmalu peljal svojo mlado ženo, zrastla skoraj le iz njegovih pridnih rok.
Med pokanjem topičev sta se mlada para podala v farno cerkev v Globasnico, kjer je poročne obrede opravil domači gospod župnik. Nato pa, kakor smo že omenili, je bila vesela „hojset” pri šoštarju. Gostov je bilo zelo veliko, oknarjev pa še več, morda tudi zaradi tega, ker je bila to zadnja nedelja v cerkvenem letu in si je marsikdo mislil: „Kar dajmo ga še, pred vrati je itak že advent in bo treba biti priden.” Tako je bilo res vse Židane volje do
4||p'/ nas mJiomkein
ranega jutra, tudi kuharice so lepo postregle, natakarji pa so komaj ustregli željam žejnih obiskovalcev. Tako je prinesla faranom zadnja nedelja rrlnogo veselja in zabave in se bo v adventnem času marsikdo lažje podal na pot premišljevanja in pokore; novoporočencem pa je bila ta nedelja začetek novega življenja v zvestobi do smrti. Vsi farani jim želimo obilo božjega blagoslova, mnogo sreče in zadovoljstva ter polno mero medsebojne ljubezni!
.	. .	S.
GRABŠTANJ (f Janez Lužnik)
V nedeljo popoldne so v Grabštanju položili k zadnjemu počitku tesarskega preddelavca Janeza Lužnika, p. d. Blatnikovega Haneja, domačina iz Gore pri Grabštanju.
Kraj še ni doživel pogreba, kot je bil ta. Od vseh strani so prihiteli kmetje in delavci, da izkažejo prijatelju zadnjo čast. Bila je nedelja in delo ni nikogar zadrževalo. Prišle so tudi tri godbe, ki so mu zaigrale v slovo.
Ranjki izhaja iz Blatnikovega doma. Tam mu je gospodaril oče Valentin Lužnik, steber vernega slovenskega ljudstva v tem kraju. Velik posestnik oče ni bil, ali dobro je gospodaril, skrbno obdeloval svoje polje in že za svoje dobe znal pridelati več mleka, masla in sira kot drugi. Vse je spravljal v Celovec in skrbno obdelano blago je lahko prodal po hotelih glavnega mesta.
Bog je dal Blatniku sedem otrok: tri fante in štiri dekleta. Otroci so bili zdravi in nadarjeni. Nadučitelj v Grabštanju je očeta zopet in zopet opozarjal, naj pusti katerega fantov študirat. Varčni oče je ugibal in ugibal, pa se mu je le zdelo, da ni mogoče, ker je bilo treba najprej odplačati dolg, ki ga je oče s posestvom vred prevzel. Marijanišča tedaj še ni bilo.
Najstarejši sin je bil Hane in bilo bi primemo, da ta postane gosipodar za očetom. Ali ko mu oče nekoč izroči krave, da gre
V svoji visoki starosti ni več mogel opravljati težkih tesarskih del, pomagal pa je, kjer koli je bilo treba in mogoče. Žena ie zanj. ljubeznivo skrbela, otroci, dva sinova, tudi tesarska delavca, delata očetu vso čast, ena hčerka se je poročila z uradnikom, mlajša, očetova ljubljenka, služi v Celovcu. Blagi pokojnik bo ostal ljudem nepozaben. Naj v božjem miru počiva.
Naj nam bo še dovoljeno, da omenimo, da ni bilo čuti pri pogrebu nobene slovenske besede.	V. P.
MEDGORJE
Na prvo soboto v oktobru sta si obljubila zakonsko zvestobo pred oltarjem Blažičev Jozej, in Muci Rozi. Želimo jima božji blagoslov na življenjsko pot.
16.	novembra pa je stopil pred oltar v Žitari vesi štipihov Matija. Zakonsko družico si je poiskal v Goričah, Ano Kuster. Obilo sreče in božjega blagoslova obema na lepem posestvu na sončnih Rutahl Matijev oče je že več let cerkveni ključar farne cerkve; naj bi tudi Matija s svojo novo družino ostal zvest Bogu in Cerkvi.
Doživetje marijanskega kongresa je v naši fari poživilo češčenje Matere božje.
17.	oktobra pa je bil za obe fari velik marijanski dan, ki 'bo ostal vsem v nepozabnem spominu. Ne vabila na druge prireditve iz bližnje okolice in ne lepi jesenski dan ni odtegnil nikogar. Fantom in možem, ki so nosili lep Marijin kip' v procesiji in ga spremljali z gorečimi svečami, glasno molitvijo in petjem, in vsem ostalim velja le eno: da bi res ohranili vse to, kar so doživeli ta dan! Na misijonsko nedeljo so se postavili najmlajši s tem, da so za misijon darovali svoje molitve in sv. obhajilo, pa tudi darove. Popoldne smo pa pri misijonski prireditvi doživeli par lepih ur. —
Za sklep rožnovenskega meseca oktobra, na praznik Kristusa Kralja, pa so možje in fantje s skupnim prejemom svetih zakramentov in posebnim stanovskim dnevom
MARIJANSKA AKADEMIJA V BELJAKU
Dne 8. decembra na praznik Brezmadežne, ob zaključku marijanskega leta, bo ob pol dveh popoldne v farni dvorani sv. Nikolaja
MARIJANSKA AKADEMIJA
Misterij: ..BREZMADEŽNA" v 5 slikah s petjem in simboličnim rajanjem. — Cerkveni zbori pojo Marijine pesmi. — Zborna recitacija mladine. — Vstopnina 5 šilingov.
orat, so mu zbežale z oralom vred. Fant se je nato odločil za tesarsko obrt. Doma ga delo tudi ni veselilo. Hane je imel krepak tenorski glas in kmalu ga je dobilo tamoš-nje pevsko društvo v Grahštajnu v svoje vrste.
Vsa družina je bila nadarjena za petje in gledališke nastope. Ena izmed sester je redno dopisovala v „Mir”! Blatnikovi sinovi in hčerke so v letih, ko je v Medgor-jah pastiroval župnik Kaplan, uprizarjali v Medgorjah in po okolici ljudske igre z najilepšim uspehom.
Čas je mineval, mladi rod rastel. Hane je postal preddelavec pri tesarskih podjetnikih v Celovcu. Z očetom se ni razumel, ker ga je nemška šola v Grabštajnu in nemška družba porinila na nemški tir. Zaslovel je kot izboren delavec, veliko je zaslužil in, če bi bil znal varčevati kakor oče, bi si bil lahko ustvaril lastno podjetje, pa je vse svoje življenje ostal le delavec, ki mora služiti drugim.
Brat Valentin, ki je bil mojster, se je preselil v Inomost, kjer je kmalu umrl.
Dom je prevzela sestra Kati, ki se je poročila s posestnikom Miklom na Skarbini. Ker sta imela dvoje posestev, sta Blatnikovo prodala in si obdržala Kajžrovo. Brat Nande je padel pri Grodeku.
Hane se je poročil doma v Grabštajnu. Tu je poleg svojega poklica sodelova1 pri požarni brambi in je bil tudi njen poveljnik. Nekoč je delal pri kmetu. Ko zapazi sumljiv dim daleč tam na jugu v Medgorjah, je takoj pustil delo in tekel uro hoda, kjer je še pravočasno prišel, da je mogel izpustiti živino iz hleva in jo rešiti ognja.
kronali našo 'ljubezen do Marije. Večer za večerom se je farna družina zbirala v cerkvi, zadnji dnevi so bili prav praznični, zlasti v tridnevnici.
Marijina pomoč se v naši župniji v tem, Njej posvečenem letu res vidi; saj je že 12 družin uredilo svoje zakonsko življenje po božji volji s prejemom zakramenta svetega zakona. Da ima to velik vpliv na moralno življenje, se vidi povsod, če bomo ostali zvesti sveti Cerkvi in jo imeli kot tlobro mater, ki nas prav uči, potem bomo lahko molili: „Oče naš”. Nihče pa ne more imeti Boga za Očeta, kdor nima Cerkve za mater!
VERNBERG
Velika občina Vemberg z župnijami Strmec, Domačale in Skočidol ter z delom župnije Lipe je dobila z nedeljo, dne 7. novembra, po zaslugi sedanje občinske uprave nov lep občinski dom. Tam, kjer je doslej stalo staro borno občinsko poslopje, ki sedanjim potrebam ni več zadostovala, je tik pred
vhodom v novo hišo z gramozom posut; zravnan in vzvišen prostor.
Nov dom obstoji iz kletnih prostorov, prizemlja in nadizemlja in ima poleg prostorov za uradovanje tudi prostor za seje občinskega odbora ter v nadstropju več sob, ki bodo služile za stanovanje orožniške postaje.
Več tvrdk je sodelovalo pri zgradbi te stavbe. Vse je lepo, svetlo in zračno. Tudi garaže ne manjka. Novo občinsko poslopje je stalo nad 450.000 šilingov. Zidala je občina z lastnim denarjem, le 70.000 šil. je dodala dežela. Vsi stroški so že plačani.
Slavnostna otvoritev je bila dne 7. novembra. Pozdravni govor je imel g. župan Zerovnik, ki ima nedvomno največ zaslug pri graditvi tega novega občinskega doma. V lepem govoru je podal vso zgodovino. Orisal je zgodovino občinskih poslopij minulih časov do sedanjega novodobnega poslopja. Otroci ljudske šole v Doma-čalah so se oglašali s pesmimi in deklamacijami. Zastopniki javnega življenja, kakor bel jaški okrajni glavar in zastopnik dežel-
HALO! MIKLAVŽ!
Pridite po najboljšo kulturno dobroto za vaše malčke k upravi našega lista! RADIJSKE PRAVLJICE je bogato ilustrirana knjiga, ki bo prinesla mnogo lepih uric mladim in starim.
ne vlade g. Krastsmig, so se županu in vsem, ki so pri tem pomagali, zahvalili za lepo uspelo delo. Blagoslovitev sta izvedla župnika iz Skočidola in št. Jurija. Med posameznimi točkami pa je igral godbeni oktet. Vso slovesnost je zaključil imeniten obed v gostilni pri Brančku oz. Pibru.
Naj bi novi občinski dom služil kulturni, socialni in gospodarski blaginji vseh občanov.
POTOK PRI LIPI
Milo je pel edini iiz druge svetovne vojne preostali zvon iz lin lipškega farnega stolpa, ko je v soboto, dne 13. novembra, nepregledna množica mož in žena ob spremstvu dveh duhovnikov nesla vzglednega farana pd. starega Župka na Potoče, Florijana Fa-sching-a k pogrebu.
Pokojnik je bil svoje žive dni mož dela, veren in pobožen kristjan ter s svojo pred petimi leti umrlo ženo tudi vedno ljubitelj slovenske besede. Vse dni svojega življenja je bil globoko veren in skrben družinski oče. Enega sina mu je vzela svetovna vojna. Do zadnjega je pridno gospodaril in nosil poleg sina-naslednika glavno breme pri delu. V njegovem življenju je zanimivo to, da baje od rojstva do groba ni bil nikoli bolan, torej zdrave nature.
Domači gospod župnik pa je ob odprtem gHobu orisal z lq^imi besedami njegov spodbudni značaj. Pevski zbor pod vodstvom odhajajočega organista pa mu je na domu in ob grobu zapel dve pretresljivi žalostin-ki. — Kratki so dnevi na svetu za nas, urno nam mine odmerjeni čas, blagor jim, kateri v Gospodu zaspe, v slavi nebeški se tam prebude!
PRVA RAZSTAVA” AVSTRIJSKIH SLIKARSKIH UMETNIKOV V LJUBLJANI
Avstrijske slikarske umetnike zastopajo tokrat slikarji s 119 deli. Zastopanih je 29 umetnikov, v glavnem grafiki. Razstava je v veliki Moderni galeriji. Otvoritev je bila v soboto, dne 20. novembra. Prisostvovali so predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Vidmar, direktor Galerije dr. Karl Robida. Avstrijce so zastopali zagrebški generalni konzul dr. Ed-mund Krahl, kulturni referent koroške deželne vlade dr. Rudam in direktor koroškega deželnega muzeja dr. Moro.
Leteči pladnji tudi na Koroškem
Iz okolice Pliberka poročajo celovški dnevniki, da so številni potujoči domačini opazili takozvano „Umtertasse”. Njih opis je povsem sličen ostalim, o kakršnih beremo že več mesecev, da se pojavljajo po Evropi, zadnje čase predvsem v Franciji.
Bilo je v soboto okrog pol 6. ure popoldne, ko se je pokazala taka rdeča krogla, letela več sekund vodoravno v veliki višini in puščala za seboj bleščeč rep sličen metli.
Letela je od vzhoda proti zahodu. Isti pojav je opazilo več oseb tudi v okolici Sinče vesi in Velikovca.
Tudi iz okolice Blatograda in Šmohorja ter Radentheina poročajo o teh skrivnostnih pojavih, o katerih se širijo najrazličnejša mnenja, pa ni kdo prav ne ve, kaj »o in od kod izvirajo. Izvanreden slučaj se jr pripetil na Radišah, katerega bomo opisali prihodnjič.
Narodno gospodarski pomen plemenskih sejmov
Do zadnje vojne so bili v navadi redni živinski sejmi. V vsaki občini in fari je bilo vsako leto redno nekaj takih sejmov. Po vojni so to staro navado močno opustili. Mesarja itak dobijo dovolj živine pri domačih živinorejcih in dobro plemensko živino ohranijo gospodarji le zase.
Kjer so živinske zadruge, gledajo njeni člani na to, da od dobre plemenske živine vzredijo čim več naraščaja — mlade, prvovrstne plemenske živine, ki ima vse znake in dobre lastnosti te pasme.
Z večletnim odbiranjem so naši živinorejci res veliko naredili. Sedaj imamo za domačo potrebo vedno dovolj dobrega plemenskega naraščaja. — Vsako leto je v Št. Vidu živinski sejem, na katerem imajo lepo izbiro privatniki in občine našega južnega dela Koroške. Sem pridejo tudi kupci iz sosednjih držav, zlasti iz tistih krajev, kjer imajo živino iste pasme in morajo imeti za osveženje krvi plemenjake tuje reje.
Za naše narodno gospodarstvo je vsak tak sejem res velikega pomena. Poglejmo
1'OHIŠTVO V STAREM SLOGU - TAPE-CIRANO POHIŠTO - DEKORACIJE
(Velika, izbira.!	- Stmerne. erne.!
P R A U S E
Celovec, Bahnhofstrasse 8, Fleischmarkt 9
samo v naše zbiralnice mleka in mlekarne! Mleka je vedno več in odstotek maščobe, po katerem ga cenimo, je tudi zadovoljiv. To je dokaz, da so v naših hlevih krave dobre mlekarice — potomke mlekarskih prednikov. Lastnost mlečnosti pa prenese ravno plemenjak v največji meri na svoje potomstvo. To ve živinorejec prav dobro, za-
to pusti za pleme vedno bikca od najboljše krave mlekarice. Napreden živinorejec vodi rodovnik, v katerem je za več rodov nazaj vpisana vsaka dobra in slaba lastnost prednikov. Po teh rodovnikih se najlaže obvarujemo plemenjenja v sorodu, ki vodi v degeneracijo ali poslabšanje dobrih last-.nosti, kakor n. pr.: mlečnosti, rodovitnosti, in zlasti zmanjšane odpornosti proti nalezljivim boleznim. Če smo po nevednosti le zašli v tako plemenjenje in imamo v hlevu še dobre plemenske živali, tedaj moramo dobiti od drugod plemenjaka iste pasme. Z njim v potomcih okrepimo — osvežimo kri in z njo vse že obstoječe lastnosti.
Isto velja za prašičerejo, ker svinja da v 2 letih tri gnezda mladičev. Že v enem letu imamo mlade svinje dorasle za opleme-nitev, a zanje bi zopet morali imeti drugega merjasca, ki ni z njimi v sorodu. Tako smo ob najboljšem plemenjaku že proti koncu istega leta v zadregi in na začetku degeneracije. Marsikje še vedno pleme-nijo v sorodu, misleč, da je to le nepotreben strah; a kaj kmalu bodo videli, da se skotijo neenakomerno razviti mladiči, ki so slabotni in počasi rastejo, med temi je lahko že nekaj mrtvih; ali svinja nima mleka, ali je rodovitnost majhna itd. Po vsem tem lahko takoj spoznamo, da je pri reji prašičev nekje napaka, ki jo moramo poiskati in takoj odstraniti.
V št. Vidu na Glini je vselej tudi lepo število plemenskih svinjic in merjaščkov. Te živali pridejo v naše vasi in za to občina navadno tudi poskrbi. Kljub temu še vedno ugotavljamo, da jih je ponekod premalo. Res je, da mora biti za merjasca dovolj velik in močan koč, je pa pri tem tudi nekaj zaslužka in skupne gospodarske koristi, s katero je ves trud primerno poplačan.
Cene lesa v preteklem mesecu
Po podatkih, ki jih ima na razpolago deželni svet za lesno gospodarstvo, so bile v tuzemstvu plačane franko postaja tele cene
za m3:
Slabo poraben les:
smreka, jelka .	.	.	334.— S
borovec	......	281.—	S
Okrogli les:
smreka,	jelka	. . . ..	445.—	S
borovec	............ 387.—	S
macesen	............ 492.—	S
Les za telegrafske drogove:
smreka,	jelka	....	407.—	S
borovec	............ 435.—	S
Rezani les:
smreka, jelka: 0—II široka roba	. 995.-
0—II ozka roba .	.	. 870.-
III široka roba .	.	. 820.-
III ozka roba .	.	. 767.-
IV vse širine . .	.	708,-
gradbeni les . . .	. 820.-
macesen:	
lepa roba ....	. 1200.-
z robom ....	. 1160,-
tesani les ...	.	. 965.-
kurjavo: bukev		. 115.-
mehek les ....	.	85,-
Nov način drenaže
Več poljedelcev in strokovnjakov je imelo te dni priliko videti v Krasta na Krapp-feldu nov način drenaže travnikov. Sekcij-ski šef zveznega ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo dr. Ramsauer, ki je prišel z več inženirji zveznega preiskovalnega zavoda v Petzenkirchen, je izjavil, da gre tu za
Hoover Alfa-praini stroji.
šivalni stroji, kolesa raznih znamk in nadomestni deli, mlini, drobilniki, posncmal-niki, molzni stroji in vsi ostali kmetijski in gospodarski stroji najceneje pri
Johan Lomšek
ST. UPS. Post EKEKNDOKF
sistem, ki se je že pred desetletji uveljavil v Severnozahodni Evropi, možnost uspeha pa ima pri nas šele sedaj, ko imamo velike in močne tankovske stroje, ki zlahka zmorejo velike sile.
Način ki taste drenaže je v tem, da s pomočjo enostavne torpedaste plužne priprave vtisnejo v tla rove v primerni globini, tako da po teh, kot do sedaj po ceveh, odteka voda. Čeprav rovi le nekaj časa ostanejo uporabni, povzroči odvajanje vode in zračenje tal hitro strukturno spremembo zemlje, ki učirtkuje tudi še kasneje, ko ni Več rovov. Poleg tega je ta način tako ]io-ceni, da je še vedno rentabilen, četudi je treba rove vsakih pet do šest let obnoviti.
Če človek pomisli, da je v Avstriji morda 50.000 hektarjev težke, osuševanja potrebne zemlje, ki je pripravna za to novo drenažo in da stane ta način le desetino tega kot drenaža s cevmi, je možno pri narodnem gospodarstvu računati s prihrankom
več kot 350 milijonov šilingov, če se to posreči, je zaslužil zahvalo v veliki meri zvezni poskusni zavod v Petzenkirchen. In kot je poudaril sekcijski šef dr. Ramsauer, je to nov dokaz za vrednost znanstvenih poskusov za celotno gospodarstvo. (ANZ)
NOV NAČIN PAKIRANJA ČEBELNIH ROJEV
Čebelarstvo v Združenih državah v malem in velikem obsegu se v zadnjem času vedno bolj širi zaradi novega načina „paki-ranja” čebel za prodajo. Male in večje z žico zavarovane pakete s čebelami prodajajo zdaj v raznih velikostih in kombinacijah, z matico ali brez nje, in jih dostavljajo kupcem po pošti. Najbolj priljubljeni so paketi v teži 1,35 kg z eno matico, ki lahko ustvarijo krepak roj.
KRIŽANJE JABOLKA S HRUŠKO
V Angliji se je posrečil izreden poskus križanja dreves. Križali so jabolko s hruško, kar je veljalo do sedaj za nemogoče. S pomočjo novega regulatorja za rast so napravili pestiče jabolk sprejemljive za plodni prah hrušk, tako da so zrastle hruške na jablani. (ANZ)
KRIŽANJE ŽIVINE POSPEŠUJE PRIDELOVANJE MLEKA
Petnajstletni poskusi ameriškega poljedelskega ministrstva so dognali, da lahko s križanjem krav mlekaric s potomci presku-šenih mlekaric drugih pasem dobijo še boljše krave mlekarice. Telice, ki so jih dobili s križanjem bika ene pasme s kravo druge pasme, so dajale več kot liter mleka več kot njihove matere med prvo mlečnostjo. Dale so tudi več masla. Nadaljnje križanje pa ni dovedlo do še večjega povečanja mlečnosti, ampak so te telice imele enako količino mleka kot njihove matere.
Našim gospodinjam
Dr. Nagai:	MOJA
Dr. Nagai, priznani japonski znanstvenik in eden najvidnejših katoličanov, je pred kratkim umrl na posledicah atomskih žarkov. Trpljenje je zelo vdano prenašal. — Poleg znanstvenih del je napisal tudi literarne sestavke. Enega izmed teh objavljamo. V njem opisuje svojo ženo. Vredno ga je prebrati. Spoznali boste, kako velike žene premore tudi današnji čas. Drage bralke, ve pa skušajte dojeti iz njene veličine tudi nekaj zase — zadoščenje in vzpodbudo.
*
Tri leta potem, ko sem končal študij, sem se poročil. Moja mesečna plača kot asistenta na vseučilišču je bila malenkostna. Bilo je zelo težko živeti pri tako malenkostnem zaslužku. Pa od žene nisem nikoli šlišal nobene tožbe. Nikoli ji nisem mogel prinesti za darilo kak površnik. Nikoli nismo šli v gledališče, nikoli v kavarno. Naš edini oddih je bilo enkrat na leto potovanje na morje.
Dan za dnem sem ostajal dolgo v noč v svojem laboratoriju, medtem ko je ona delala doma. Vso obleko, kar jo je potrebovala družina, je preskrbela s svojimi pridnimi rokami. Nikoli se ni šminkala, čeprav bi lahko dobila najboljše rdečilo ali dober parfum. To je bil način, kakor so se takrat običajno lepotičile boljše dame. Moja žena je na svojih ramah nosila čeber z gnojilom v naš vrt in je delala od jutra do večera. K delu za družino se je pridružilo še delo, ki ie prišlo nanjo kot na predsednico Katoliške ženske zveze, V'kateri je bilo takrat v Nagasaki včlanjenih 18 društev. Edino plačilo za njen trud in delo so prinašali moji članki v časopisi«. Kakšna druga bi morda na udobnem divanu z očmi .preletela napisano. Toda ona ne. Pazljivo je vse prebrala s solzami v očeh, ker je vedela, da je življenje njenega moža v vsaki, teh vrstic.
Nallbolj srečen v družini sem bil vsako nedeljo zjutraj, ko smo šli skupaj v cerkev. Navadno sem peljal starejšega dečka za roko, ona pa je mlajšega nesla. In ko smo sedeli v cerkvenih klopeh, so padali žarki vzhajajočega sonca kot žareče luči skozi pisano steklo.	•
Zaradi večletnega dela pri raziskovanju atomov se je izkazalo, da so smrtonosni žarki načeli moje zdravje. Isti dan, ko sem z gotovostjo zvedel, da so moji dnevi šteti, sem ženi vse zaupno odkril. Pomenil sem
ŽENA
' 1	■'	'	4
se z njo o vsem, kar bo sedaj treba narediti. Niti znaka preplašenosti ni pokazala. Saj, (kaj drugega tudi nisem pričakoval; in sem srečen, da sem imel tako pogumno ženo. V resnici, prav lepo se je vdala v svojo usodo. Mislil sem si: ko bom že enkrat mrtev, bo moja žena vzgajala otroke in jih naravnavala k pravemu cilju in jim pomagala, da bodo nadaljevali z raziskavanjem atomskih žarkov tam, kjer sem jaz končal. Zdaj sem se mogel posvetiti zadnjemu odseku svojih raziskavanj. Stala mi je ob strani in njena pripravljenost za pomoč je stalno naraščala. Moje stanje je postajalo vedno slabše. Izbruhnila je vojna in bil sem tako slab, da so se mi tresla kolena, kadar sem si privezoval čelado na glavo.
Ko sem se 8. avgusta zjutraj poslovil, me je odpustila s smehom na ustih. Komaj sem zaprl hišna vrata, sem se spomnil, da sem pozabil popki kavo. Vrnil sem se in sem jo presenetil — zrušeno ob vratih in vso v solzah. To je bilo naše slovo. To noč sem spal v predavalnici na vseučilišču, ker sem imel požarno stražo. Naslednje jutro je počila nad nami atomska bomba. Bil sem ranjen. Za hip sem videl v duhu pred seboj obraz svoje žene. A bili smo silno zaposleni z ranjenci, ki smo jim morali nuditi prvo pomoč. Po petih urah sem se zgrudil onemogel zaradi izgube krvi. Ta hip sem vedel, da je moja žena mrtva. Ker sicer bi bila prišla. Saj vseučilišče je bilo oddaljeno samo dober kilometer od naše hiše. In ona je bila žena takega kova, dia bi se po rokah priplazila, dokler bi bila le še iskrica življenja v nj,ej, samo da bi pogledala za menoj. Tretji dan je bilo delo z ranjenimi in mrtvimi študenti v večini opravljeno. Proti večeru sem se vrnil domov. Hiša je bila le še kup pepela. V kuhinji je ležala črna kepa, bilo je zoglenelo truplo moje žene. Poleg njenih ostankov je ležal rožni venec — samo še križec in vsa čma verižica. Pepel, ki je bil še topel, sem položil v vedro. Krepko sem stisnil posodo na prsi in tako sem nesel svojo ženo v grob. Ali se nisva prej zmenila, da bo ona položila moje umrljive ostanke na mrtvaški oder? Ampak kdo po-zjia usodo 'ljudi! Pepel v mojih rokah se je nalahno premaknil. Na moje uho pa je zašepetalo kot ganljivi glas moje žene: »Odpusti mi, odpusti!”
Kuhinja
Keksi iz krehkega testa. Potrebuješ:
30 dkg moke,
10 dkg surovega masla,
15 dkg sladkorja,
1 jajce,
3—4 žlice mleka in
1	pecilni prašek.
Pecilni prašek zmešaj med moko in presej. Med moko sesekljaj in zdrobi presno maslo, nato dodaj sladkor, jajce in mleko. Hitro naredi testo, ga razvaljaj, razreži z raznimi vzorčki in speci na pomazani pekači v pečici.
Medeni poljubu Potrebuješ:
35 dkg moke,
20 dkg sladkorja,
2	žlici medu,
2 jajci
10 dkg orehov,
noževo konico jedilne sode,
žličko stolčenega cimeta in klinčkov.
Iz vsega zgoraj naštetega naredi testo, ga dobro pogneti in piisti pol ure počivati. Potem ga raz-
valjaj za nožev hrbet debelo, zreži s krapovim obod-cem majhne krape, polagaj jih na pomazano pekačo, pomaži vsakega z raztepenim jajcem, položi na sredo polovico orehovega jedrca in jih speci v precej vroči pečici.
Zdrobovo pecivo. Potrebuješ:
30 dkg pšeničnega zdroba,
25 dkg moke,
10 dkg surovega masla,
20 dkg sladkorja,
1 jajce,
1 pecilni prašek,
1 vanilijo,
Vš 1 mleka in marmelado.
Zdrob zmoči z mlekom. Maslo, jajce in sladkor penasto vmešaj; ko je narastlo, dodaj moker zdrob in moko s pecilnim praškom. Narčdi testo. Iz testa delaj majhne kroglice, za droben oreh velike. Polagaj jih na pomazano pločevino, pritisni s kuhal-ničnim reeljem v sredo kroglic, da se napravi jamica. Pecivo peci v vroči pečici. Jamice nadevaj z marmelado.
NAJVECJA AVTO-TOVARNA EVROPE
RENAULT
povečava svoj prodajni program po najugodnejših cenah:
4 CV — 1955 Luxe (z zanimivimi novostmi)
S 33.000,-
4 CV — 1955 Standard (mehanično enako,
z navadno opremo .... S 28.800.— Fregate — 1955 Luxe (z močnejšim motorjem) ........................S 59.000,—
Fregate — 1955 Standard (meh. enako, z
navadno opremo...............S 49.800,—
Liefenvagen za 300 kg .... S 38.800,— Licferkastenwagen za 1 tono ... S 61.800.— Chassis mit Fiihrerhaus za 1.4 ton . S 58.800.— Kleinbus za 13 oseb..............S 85.000.—
— Vsi modeli
Na vsa vozila 50 odst. davčni odpis pri nakupu pred 31. decembrom 1945
promtno dobavljivi.
EZELNO ZASTOPSTVO
F. REICHENPFADER jun.
CELOVEC-KLAGENFURT - Villacher Ring 37 - Telefon 47-87
(JŽa, mladine in fire w^iG  
Cvetlko Kristan:
Zaslužena kazen.
lUshica nad i/sc !
Ob vsaki priliki, vedno in dosledno govoriti resnico ni lahka stvar — to je junaška krepost.
V življenju je človek res marsikaj v zadregi. Kolikokrat pride v neprijeten položaj, ko mora izbirati med resnico in veliko neprijetnostjo. V takem slučaju se mora držati vodila: Lagati za nobeno ceno. Ali kaj naj stori? Če pove resnico, bo zanj slabo.
Najenostavnejša rešitev v takem 'primeru j,e, da molčiš. Iz tvojega molka lahko dJrugi uvidi, da ti je vprašanje neprijetno in zato morda ne bo znova vprašal. Kdor je spreten, pa se lahko izvije na drug način.
Novinarji so vprašali nekega politika: j.Gospod (predsednik, kakšen je danes politični položaj?”
„Včeraj je bilo tako hladno, da sem moral obleči zimski plašč, čeprav je jesen,” je odgovorili spretni politik.
Marsikdaj ti ne bo uspelo izviti se pravemu odgovoru, tedaj ti ne preostane drugega, kot da zaradi iskrenosti, ki je najlepša človeška krepost, junaško prevzameš nase vse posledice — vse neprijetnosti, ki bodo sledile tvojemu resničnemu odgovoru.
Navadno ljudje postanejo rdeči, kadar se zlažejo. Seveda se pa lahko privadijo tej ,,znanosti” — lažnivosti tako, da z lahkoto prav prepričljivo lažejo, ne da bi pri tem zardeli in bi jim bilo nerodno. To je seveda spretnost, s katero se nekateri celo hvalijo. Ti pa bodi ponosen na to, da govoriš vedno resnico.
Vsak človek, ki hoče biti značajen, naj bo iskren do zadnje besede. Lažnivec pod-kopava najmočnejše temelje svojega značaja. Kdor krši resnico, tudi ni zvest svojim dolžnostim. Kdor z lažjo pride do dobrega položaja v družbi, ta hodi skozi življenje tudi naprej ,po nepošteni poti. če postane nastavljenec, se da podkupiti; če trgovec, vara. Karkoli postane, je neznačajen.
Kdor noče resnice, prodaja svoje človeško dostojanstvo, je izdajalec najsvetejših človeških dolžnosti. Kaj bi bilo, če bi vsi ljudje lagali. Nihče ne bi mogel drugemu verjeti in zaupati. Kuharica bi ti lahko zamešala v jed strupa. Kako bi si upal jesti? Zdravnik bi te lahko na umeten način umoril. Kako bi mu 'kaj zaupal? Tako ne bi mogli živeti. Laž je torej tudi sovražnica vse človeške družbe.
Pomemiben ljudski pregovor se glasi: „Kdor začne z lažjo, konča na vešalih!”
Tvoje pravilo bodi vedno, ob vsaki priliki, v prijetnem položaju ali neprijetnem, v malenkostih ali v velikih rečeh: RESNICA NAD VSE!
Za Vlade prvih kalifov je živel v Bagdadu trgovec, ki je bil velik skopuh. Večkrat je ta trgovec najel nosače, da so mu nesli blago in druge tovore domov, ali nerad je za to kaj plačal.
Nekega dne je obljubil nosaču deset stotink za prenos koša porcelanaste posode. Spotoma j,e pa nosaču govoril takole:
..Prijatelj moj,, vidim, da si mlad dečko, jaz pa sem starec; ti do smrti še lahko zaslužiš; popusti mi od plače vsaj eno stotinko.”
„Naj bo,” se je vdal nosač.
Tako se je trgovec dogovarjal in neprestano odtrgoval, dokler nista prišla do vrat njegove hiše; dosegel je že toliko, da nosač ni zahteval za svoje delo nič več kakor eno samo stotinko.
Ko pa sta bila na stopnicah, reče nosaču:
„Ako privoliš in mi daruješ še zadnjo stotinko, ti bom za to dal itri zelo dobre nasvete.”
„Naj bo tako!” pravi nosač.
„Vedi torej,” pravi spet trgovec, ,,ako ti reče kdo, da je bolje biti lačen, kakor imeti poln trebuh, ne verjemi mu; ako ti reče kdo, da revščina prednjači bogastvu, ne verjemi mu; ako ti končno reče kdo, da se udobneje hodi peš kakor pa jaha na konju, tudi temu ne verjemi.”
Nosač, ki ni pričakoval take modrosti, je pomisli! in odgovoril:
„Ljubi moj gospod, ali je to že ves tvoj' nasvet? Kar si mi rekel, sem vedel že davno, a sem te vseeno potrpežljivo poslušal. Zdaj, pa poslušaj: še ti mene. Tudi jaz ti dam nasvet, kakršnega še nikdar nisi prejel in ne slišal. Pa zastonj ti ga dam!”
Trgovec se je obrnil, da bi slišal, kakšen bo svet.
Tedaj (pa je nosač odmaknil glavo izpod koša, da se je vsa posoda usula po stopnicah.
„Ej, gospod, ako ti bo kdo rekel, da je en samcat košček ostal cel, ne verjemi mu!” To rekoč je lakomnežu pokazal pete.
iiiiiiHiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMimiiiiiiiiiiii
^lolmsmea aas aabi
Vsem Podjunčanom so 5c dobro v spominu lepe kulturne prireditve, ki jih je lansko leto priredilo domače prosvetno društvo. Spet so se zbrali naši idealni prosvetarji in igralci in napravili načrt za bodoče delo.
Kot uvod v letošnjo prosvetno sezono bo uprizorilo Katoliško prosvetno društvo v Globasnici v nedeljo, dne 27. novembra, ob pol 3. uri pop. v prosvetni dvorani pri 5 o š t a r j u lepo zgodovinsko igro, tragedijo v 5 dejanjih
»VERONIKA DESENIŠKA«
Ne zamudite te ugodne prilike in oglejte si to igro, kajti takšne igre vidite le redko na naših podeželskih odrih. Popolnoma novi kostumi in nova scenerija.
MIKLAVŽEVANJE
V nedeljo, dne 5. decembra pa bo pripravilo naše Kat. prosvetno društvo vsem faranom lq> družinski praznik z miklavžcvanjem.
Pričetek: ob pol 3. uri pop. za otroke in ob pol 8. uri zvečer za odrasle. Na sporedu je opereta „Miklavž prihaja” in obdarovanje.
................................................................................................im.....
ZA ZIMSKE VEČERE:
JtlmM 3 pnetiii pulover
Potrebuješ: 550 gr rumene Gever-Gleitsi-her vdlne, 2 pletilki št. 3 in 1 pomožno pletilko št. 21/2-
Vzorec: Osnovni vzorec je gladek razen
dveh prog na sprednjem delu s kitastim vzorcem.
Te se pletejo takole: naredi 12 desnih, 5 levih, 12 desnih; vsako osmo vrsto obrni, in sicer: prve 3 desne zanke deni na pomožno iglo zadaj„ naslednje 3 desne spleti, nato spleti zanke, ki jih imaš na pomožni igli, nato deni naslednje 3 desne na pomožno iglo spredaj, naslednje 3 desne spleti in nato spet one 2 desne s pomožne igle; sledi 5 levih, nastaljenih 12 desnih znak pa spleti prav tako kot prvih 12.
Poskus z zankami: 10 om = 28 zank.
Hrbet: Nasnuj 130 zank na igle št. 2Vs>> pleti 10 cm visoko 2 desni, 2 levi, nato predeni na debelejše igle in v prvi gladki vrsti lepo razdeljeno dodaj 10 zank, naprej pleti gladko do celotne višine 28 cm. Tedaj; snemaj za rokavna izreza na obeh straneh. Najprej snemi 2, nato 3-krat 1 in 2-krat menjaje 0 in 1. Z ostalimi 126 zankami pleti naprej do celotne višine 56 om. Za rame posnemi na obeh straneh 7-krat 5 in 1-krat 8, ostalih 40 zank zadelaj naenkrat.
Sprednji del: Nasnuj 140 zank na tanjše igle, pleti prav tako 10 cm visoko 2 desni, 2 levi, nato predeni na debelejše igle in v prvi gladki vrsti dodaj lepo porazdeljeno 12 zank in pleti po naslednjem navodilu naprej,: 20 gladkih (desne, osnovni vzorec), 12 desnih, 5 levih, 12 desnih, 54 gladkih, 12 desnih, 5 levih 12 desnih, 20 gladkih. Desnih 12 zank tvori kitasti v o-rec. Na obeh straneh delaj sprednji del točno tako kot hrbet. Pri višini 53 cm začni snemati na sredi za vratni izrez in sicer od srede 5, 3, 3-krat 2, 3-krat 1 in 4-krat 0 in 1 menjaje. Za rame prični snemati pri višini 56 cm in jih snemi 8-krat 6.
Rokavi: Nasnuj 60 zank na tanjše igle, pleti 2 desni 2 levi — vedno menjaje — 8
cm visoko, predeni nato na debelejše igle in pleti naprej gladko. Na obeh straneh dodaj na vsak cm 1 zanko, tako da imaš pri višini 48 cm 140 zank na igli. Nato dodaj 6-krat v vsaki drugi vrsti 1 zanko in 3-krat jx> 2 zanki. Tako imaš na igli 164 zank. Potem začni snemati na obeh straneh in sicer snemi 13-krat po 6 zank in ostanek — 8 zank zadelaj naenkrat.
Ovratnik: Nasnuj 140 zank na 4 pletilke in pleti s 5 pletilkami naokroglo 2 desni, 2 levi 12 cm visoko, nato zadelaj.
Izdelava: Vse dele najprej zlikaj in nato sešij1, za kar ni potrebno posebnih navodil.
ZA BISTRE GLAVE
POT K jnasiM OTROKOM
Po kateri poti mora sv, Miklavž hoditi, da pride v hišo spodaj na levi?
NESRAMEN BERAČ
„Te hlače boste prav lahko še nosili,” je rekla dobrotljiva gospa, „samo malo jih je treba zakrpati.”
»Prosim, milostljiva, če boste pol ure gotovi, pa se prav rad vrnem ponje.”
MLADINA PIŠE:
MOJ PRVI UČITEU
Kar takoj povem: to, kar vam bom pripovedoval, ni nikaka zgodba, niti vesela niti žalostna. A prosim vas kljub temu, da preberete do konca.
Od tedaj, ko sem še bos letal po svetu, je preteklo že mnogo let. Marsikaj tega, kar sem takrat videl in doživel, sem že pozabil. Le enega ne: prve šole in prvega učitelja. Posebno ne svojega prvega učitelja, ki se je imenoval Peter Julij.
Nekateri otroci se menda bojč šole. Jaz se je nisem bal, četudi so me včasih strašili z njo. Ne doma, Bog varuj! Pač pa sosedov hlapec, tisti, ki je imel lase črne kot vran in lisjaške oči. Ta nam je slikal same strahove. Pred birmo je trdil, da škof vsakemu birmancu prisloni trdo klofuto na lice. Saj sami veste, da to ni res. Tega, kar je trdil o šoli, pa ni mogoče niti ponoviti.
„Ali učitelj res tepe?” sem ,potem vprašal doma.
„Kaj šel” je rekla babica. „Kdo ti je pa to natvezil?”
„Ali je res treba klečati na ajdi?”
„Ta je lepa! Ako boš priden, se ti ničesar ni treba bati. Ali misliš biti poreden?”
Učitelj Peter Julij je bil še mlad in zelo visok, da je z glavo skoraj segel do stropa. Z rokami na hrbtu je hodil med klopmi. Le 'poredko je sedel za mizo. Iz sinjih oči mu je sijala dobrota. Glas mu je bil mehek, prizanesljiv. Zgoditi se je moralo prav kaj posebnega, da je zakričal. A da je prišlo do tepežke, se je moralo zgoditi že pravo hudodelstvo.
Sosedov hlapec pa ni čisto lagal, četudi je hudo pretiraval. V šoli smo imeli tudi palico. Dve pedi dolga, že vsa uglajena les-kovka je ležala na mizi. Ponajveč je bila le za strašilo. Včasih pa je tudi zapela.
Palica bi bila lahko prav boleča. Toda v rokah učitelja Petra Julija ni bila prehudo orodje. Kaznjenca je zgrabil z levico za konce prstov, v desnico pa je vzel leskovsko. Samo z njenim končkom ga je rahlo tepel po dlani, kakor da bi kokoš pikala zrnje: pik, pik, pik ...
Mene taka kazen nikoli ni zadela. Ne vem, ali sem bil tako priden ali pa mi je bil učitelj tako prizanesljiv. Tisti, ki so bili kdaj tepeni, so trdili, da jih nič ne boli.
Sicer se iz tistih dni spominjam le malo podrobnosti... Na mizi je ležala velika knjiga z mnogimi pisanimi podobami. Rad sem jo pregledoval pred poukom. Učitelj je kdaj pa kdaj za najlapše napisano nalogo obljubil podobico. Nekoč sem jokal, ker nisem prejel »odlikovanja”. Kakor vidite, sem bil častihlepen. Za lepo pisavo bi morda še danes ne dobil podobice. Druga pa je bila, ako se je bilo česa treba naučiti na pamet.
Nekateri učenci imajo navado, da pozneje slabo govore o svojih učiteljih. To ni lepo. Kakor da bi kdo slabo govoril o svojem očetu ali materi. In naj je o Petru Juliju rekel kdo, kar je hotel, je moral priznati, da je bil dober. Dobrota pa je kot blag vonj pomladnega cvetja. Človek pozabi marsikaj, a nje ne pozabi. Zaradi nje tudi jaz svojega učitelja nisem pozabil.
Niti tedaj, ko se dolgo vrsto let nisva srečala. Ves ta čas sem pogosto mislil nanj. Bog ve, kje je? Kje živi? Pred leti sem ga zopet srečal. Postaral se je bil. Pa saj tudi jaz nisem bil več tisti zeleni pobič kot nek-daj.
Pogledal me je s finimi, vprašujočimi očmi in mi dal roko.
»Kako ti gre, Franček?” me je vprašal.
Presneto! Prav tako me je imenoval kot takrat, ko sem še sedel v šolskih klopeh. Frrranček! R je pritisnil kakor zmeraj, da je bilo veselje. Kakor da sem še vedno njegov učenček. Bilo mi je toplo ob srcu.
Bog ve, ali se je še spominjal, da sem nekoč jokal zaradi podobice? Morda. Pa tega menda ni pozabil, kako sem požiral knjige iz šolske knjižnice. Ko je teh primanjkalo, mi je posojal svoje. Iz njegovih rok sem pr* vič dobil Rutarjevo »Zgodovino Tolminskega”. Zdelo se mi je čudovito lepo, ko sem v knljigi bral o naših krajih in vaseh. In učitelj je osebno poznal Simona Rutarja-Pripovedoval mi je o njem. Ko je bil še di' jak, ga je o počitnicah spremljal po Tolminskem. In ni pozabil, da mu je bil rekel za slovo: »Boga se boj, in gvant šparaj!"
Ko sem ga srečal nekoč pred meseci, sc mi je zazdel hudo postaran in upalih lic. Oči so mu bile nekam izmučene, žalostne. Bil je bolan. A ni govoril o svoji bolezni-Bolj molčeč kot po navadi mi je kmalu dal roko.
»Zbogom, Franček!”
Potem ga nisem več videl.
P * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ ^ fsl ^ J ^ E
F. S. FINŽGAR:
(V&tlL Strahovi
Moj oče je bil krojač. Zimske večere je vselej ipotegnil delo do polnoči. Možje iz vasi so radi zahajali oib dolgih zimskih večerih ik njemu v vas. Pri takem vasovanju je beseda dala besedo, zgodba je sprožila zgodbo.. Tudi na strahove niso pozabili. Dobro še pomnim, kako se je oče norčeval iz strahov: Prazne čenče, to so vsi strahovi! Ni mu bilo všeč, da so pripovedovali o strahovih pred otroki. Navadno me je pognal hitro spat.
Zjutraj, ko sem začel o tistem strahu, ki da ljudem ponoči snema klobuke z glave in jih na kosce trga, me je oče modro poučil: „FranceLj., zapomni si za vse življenje. Strahov ni. Strah je edinole hudoben človek. če boš.že odrasel kdaj kje hodil ponoči in srečal človeka, mu mirno vošči dober večer. Vsakemu, čeprav ga ne poznaš. Ako ti bo lepo vrnil, je pošten človek, če pojde pa tiho mimo tebe, potipaj v žepu, kje imaš nož, in si ga pripravi. Ni prida, kdor ti ni ozdravil. Vsak drug strah je znotraj votel, krog kraja ga pa nič ni. Zapomni si.”
Ko sem bil leta 1891 nameščen kot romarski duhovnik pri Sv. Joštu nad Kranj em, sta se nekega jutra zglasila pri meni dva orožnika.
„Moža, kaj bo dobrega?” sem ju nagovoril.
„Nič dobrega ni,” sta rekla. „Zato najprej vprašava, aii Ste ponoči dobro zak.le-njieni.”
„Vežnih vrat še nikoli nisem zaklenil. Čemu bi jih zaklepal, bi rad vedel?”
„Odslej. jih morate. Tu krog gore Sv. Jošta se potikata dva begunca. Trem hišam sta že pokradla.”
»Nisem še slišal.”
„Zato vas svariva. Ali imate kaj orožja?”
»Imam. Puško in pištolo.”
»Prazni seveda? Oboje imejte vedno nabito. Posvarila sva vas. Zbogom 1”
Koliko samotnih potov sem že prehodil, tiudi ponoči, ko sem se vračal od bolnikov in od obiskov pri sosednjih tovariših župnikih. Vselej brez orožja in niti malo me ni bilo strah. Kar sta napovedala orožnika, je bil pa zaresni strah. Nabil sem puško in vtaknil šest patron v revolver.
Popoldne tistega dne sem imel nujen opravek v Kranju. Proti večeru sem se oglasil pri dekanu, svojem rojaku. Kar po sili me je pridržal pri večerji. Iz Kranja sem se grede oglasil še na Gašteju pri Valterju Šmidu, ki je bil doma na počitnicah. Za-kramljala sva se pozno v noč. Ko sem jo v temni noči kresal na goro, nič ne tajim, tne je nekoliko strahljillo. Revolver sem imel v žepu, v desnici okovano palico, v le-
vi svetilko. Vsak šum: če mi je zajček pretekel pot, če se je prebujena ptica preletela — sem podvojeno glasno slišal in vselej mi je zagomazelo po udih. Sam nase sem se jezil in se oštevali, da sem strahopetec. Podvizal sem se, da bi bil čimprej doma. Nekako na pol poti pred vrhom zaslišim kakor štorkljanje po gozdu. Postojim. Hrestlja-nje po suhljadi in listju se spet oglasi. Naglo ugasim svetilko in se z desnico dotipam do revolverja v žepu. Za nekaj trenutkov vse uitihne. Potem je spet pričelo: cop — cop — cop po gozdu in naravnost proti meni. Srce mi je močno bilo, revolver sem potegnil 'iz žepa in petelina napel. »Name gre pobegli tat — vojak!” O tem sem bil prepričan. Celo nekakšno godrnjanje sem slišal. Kakor bi človek sam s seboj govoril. Koraki so se pospešili in bližali, še nekaj hipov in na pot je skočilo nekaj črnega tik predirne. V tisto senco sem sprožil dva na-
boja. Strah se je potegnil čez pot navzdol po bregu.
Obstal sem in še vedno držal revolver v roki. Bitje srca sem slišal v ušesih. Nič nisem vedtel, ali sem v trdi temi tisto senco kaj zadel. Zdelo se mi je, da sem zaslišal hripav glas prehlajenega človeka, ki je drsel po bregu. Kmalu je vse potihnilo. Aha, tolovaj je obstak sem si mislil. Morda se še vrne, da me napade. Nisem si še upal prižgati svetilke. Vnovič sem potipal po petelinu na revolverju. Tako pripravljen za o-brambo sem čakal v temi nekaj minut. Silno dolge so se mi zdele. Napenjal sem ušesa, a nič se ni ne ganilo ne oglasilo. Slednjič le zaslišim kratko krulbo, prašičji podobno. Takoj za tem glasom so zahreščali storži koruze. Na ravnici pod bregom je bila meni dobro znana njiva. »Jazbeci” sem pogumno .spregovoril na glas.
Strahu je bilo konec. Prižgal sem svetilko in šel proti vrhu. Potoma sem se smejal sam sdbi, češ zakaj si pozabil očetov nauk in jazbecu nisi voščili dober večer, ko si ga srečal.
PLES GOZDNE VILE
Ko se je poslavljalo poletje, je splezala gozdna vila v najvišji smrekov vrh in mu mahala v pozdrav, dokler ga je le mogla videti. Nato je vrgla s sebe svoj zeleni bar-žunasti plašč, da je obvisel na smrekovih vejah, in počasi zdrsnila na tla.
Sedaj je bila odeta v rumeno oblačilo z zlatorumenimi čipkami. Vpletla si je bledega podleska v lase in si pripela za pas šop krvavordečih jagod. Tako ovenčana je sedela naslonjena ob skalo, poraščeno z mahom, in pričakovala nekaj izrednega. V ta-jimstveni tišini je čakal z njo ves gozd ...
Naenkrat se bliža nekdo 'krepkih korakov po cesti in si polglasno žvižga napev ...
Bil je veter.
Ko uzre gozdno vilo, se ji globoko prikloni. »Dražestna si,” ji reče; »ali hočeš zaplesati z menoj?”
»Rada,” mu odvrne gozdna vila, »ali kdo naj nama zasvira ples? Moji godci — ptički — so že odpotovali na jug ali pa so na dopustu.”
»Ako nimaš drugega ugovora,” se zasmeje jesenski veter, »svojo plesno melodijo zažvižgam si sam.”
»Potem je prav,” reče gozdna vila. »Toda povabim še meglene gospodične, ki tako rade plešejo — in striček mah in tetka gliva naj tudi prideta. Če so starejši navzoči, je vse bolj dostojno.”
Veverica je torej prenašala vabila naokoli in, ko so se bili vsi zbrali, se je začel ples. Meglene gospodične so švigale sem in tja, da so jim plapolali sivi zastori na vse strani. Striček mah in tetka gliva sta plesala skupaj; delala sta silno drobne, majhne ko-
rake in se obračala v krogu, da je vršalo listje, kjer sta se vrtela.
Jesenski veter pa je pograbil gozdno vilo krog pasu in drvil z njo nizdol in navkreber; njena vlečka je pometala po tleh in on je žvižgal napev, da so se klanjali vrhovi
dreves... Hej, to vam je bil diven ples!
Davno že je bil spremil striček mah tetko glivo domov, potegnil si kučmo preko ušes in sladko zadremal. Meglene gospodične so utrujene posedale po gozdnem travniku — ali vedno še je plesala gozdna vila z jesenskim vetrom.
Niti opazila ni, da ji je bledela obleka, da so ji rdeče jagode za pasom odpadale od stebelc, da je njen venec ovenel... Smejala se je in plesala dalje ...
Tedaj je mahoma stala pred njo zima, ki je bila pravkar dospela. Pogladila si je kuštrave, sive lase in hladen smeh ji je legal na ustne, ko se je z ledeno roko dotaknila gozdne vile.
»Dosti je, dete moje,” ji reče, »odslovi svojega plesalca, kajti čas je podati se k počitku!”
In gozdna vila je morala — rada ali nerada — slušati; zakaj poslej je bila zima vladarica v deželi. Tudi jesenski veter se je potuhnil in se natihoma splazil proč...
»Prihodnje leto se spet vrnem,” ji je še rekel pri slovesu; »nikar me ne pozabi dotlej!”
»Ne bom te pozabila!” mu odvrne gozdna vila.
Ali na to je pomislila, da pride še prej pomladni vetrc, ki ji je obetal cvetja in novo pisano oblačilo.
Pri tej misli se je lahno nasmehnila, legla na mahovito postelj in sladko zadremala ...
Zima pa je zgrnila preko nje mehko, belo odejo...	Mira
STOPNICE NAVZGOR
(Anton Čehov)
Provincijski svetnik Dolbonosov, ki se je v službenih zadevah mudil v Petrogradu, je slučajno zašel v neko družbo pri grofu Fin-galovu. V tej je naletel, sicer v svoje veliko začudenje, študenta prava Šepotkina, ki je bil pet let za hišnega učitelja pri njegovih otrocih. Ker ni bilo tam nobenega drugega znanca, se je zaradi dolgočasja usedel k še-potkinu.
»Vi... Kaj ste res vi? ... Kako pa pridete 'tu sem?” ga je spraševal in pri tem z roko prikrival zehanje.
»Prav tako kot vi...”
»To se pravi, no, verjetno ne čisto prav tako kot jaz,” je menil Dolbonosov z nagr-banim čelom in pri tem 'pogledal Šepotkina. »Hm ... torej ... kako vam gre?”
»Hvala, gre... Z univerzo sem končal in delam pri Podokinovu kot uradnik za posebne slučaje.”
»Aha. No, za začetek to ni tako slabo ... Ampak ... hm ... oprostite indiskretno vprašanje, koliko vam pa vaše mesto do-naša?”
»Osemsto rubljev ...”
»Tsl ... To ja ni niti za tobak ...” je mrmral Dolbonosov in zapadel spet pokro-
viteljsko poniževalnemu tonu.
»Seveda to ni dovolj za pošteno življenje v Petrogradu, ampak poleg tega sem še tajnik predstojnika ušaro-debušireške železnice ... To mi donaša poldrug tisoč...
»Ja, v tem slučaju, seveda ...” ga je prekinil Dolbonosov in obraz se mu je razjasnil. »Sicer pa, moj dragi, kako ste se spoznali z našim gostiteljem?
»čisto enostavno,” je odvrnil Šepotkin. »Pri državnem tajniku Lodkinu.”
»Vi... hodite k Lodkinu?” ga je vprašal Dolbonosov s široko odprtimi očmi.
»Zelo pogosto. Sem namreč poročen z njegovo nečakinjo.”
»Z njegovo nečakinjo? ... Hm ... Povejte mi... Ah, veste ... vedno sem vam želel ... res krasno bodočnost, zelo spoštovani Ivan Petrovič.”
»Peter Ivanič...”
»Ja, seveda, Peter Ivanič... Ko sem vstopil, sem takoj videl, da je tu znan obraz ... Takoj sem vas spoznal... Pri priči sem sklenil: tega povabiš na kosilo... Ha, ha, ha — Staremu gospodu, kot sem jaz, pač ne 'boste odrekli. V hotelu »Evropa”, številka 33 ... med eno in šesto ...”
J. S. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(94. nadaljevanje)
V vasi vse govori in vse je treba razumeti. Na skednju mlatijo trije mlatiči in cepci vzdihujejo: slabo gre — slabo gre; če pa pristopi še eden, pa takoj veseleje v štirih pojo: pika, pok, pika, pok, urno cepci izpod rok. »Prišel je peti, bo treba hiteti,” se veselijo, ko jih mlati pet. »Prinesite pogače, potice, kolače,” ponosno naročajo, kadar Sest mlatičev pšenico mlati.
Ali mislite, da so zvonovi nemi? Putimski zvonovi pa nemi! Na koliko načinov govore! Drugače v nedeljo, drugače na praznik in drugače v delavnik. Drugače o svatbi, drugače ob pogrebu. Le mrliški zvon vedno enako kliče po vasi: „u-mrl sem, u-mrl sem,” in, ko zvoni mrliču, zvonovi kličejo: »umrl je, hočeš-nočeš — danes je po-kopim” in navček pa vsem drobi: »v Puti-mi, v Putimi.”
Otroci tega doslej niso slišali, zato sedaj pazijo, da se ob priliki prepričajo, če je res tako. O jej — v resnici — česar prej niso slišali, sedaj slišijo; cepci zares tako govore, zvonovi tako pojo in paglavci se čudijo, da tega prej sami niso slišali, dokler jim dedek ni povedal.
Otroci tega doslej niso slišali, zato sedaj pazijo, da se ob priliki prepričajo, če je res tako. O jej — v resnici — česar prej niso slišali, sedaj slišijo; cepci zares tako govore, zvonovi tako pojo in paglavci se čudijo,
da tega prej sami niso slišali, dokler jim dedek ni povedal.
Ni pa vedno leto. Bliža se zima. Celo vrabci se že nanjo pripravljajo. Vse leto so brezskrbno živeli v kakršnem takršnem gnezdu. Toda sedaj, ko je nastopil mraz, začno skrbeti za gnezdo. Kjer koli leti kakšno pero po dvorišču, ga takoj zgrabijo s kljunom in hitro z njim v gnezdo. »Glej jih, lumpe, sedaj lovijo perje, poleti pa fiif po soncu," je Cimbura kazal otrokom na poredne vrabce in vrabulje in je rad opazoval, kako se mu je vrabec s peresom v kljunu postavil na okno, kakor bi hotel, da bi ga Cimbura opazil in ga pred otroki pohvalil.
Končno je prihajala na belem klonju starka zima, toda ni bila huda. Spet je bila nekam medla. Mraza ni bilo. Kar je ponoči padlo snega, ga je sonce podnevi raztopilo, da so ceste bile hudo blatne. V kolnici so žalostno čakale sani in sanjale o saniku; tudi otroške sanke so počivale. Pri Cimburo-vih v Izbi pa je šumelo kakor v panju. Veliki so prihajali v vas in privedli s seboj drclbiž. Dedek ga je razposadil po peči, najmanjšim pa je razprostrl po tleh svoj veliki kožuh in jih pustil, da so se igrali po mili volji. Sam je v izbi sedel le v naprsniku in kadil.
Otroci so radovedni in radi odraslim prisluškujejo. Cimbura jih ni odganjal, ni jim branil in zelo nerad je videl, če je kdo otroke poslal ven ali pa šepetal, da otroci ne bi slišali.
»Aha, prav gotovo govoriš kaj slabega, ker šepetaš in podiš otroke,” in ni se zmenil
več zanj, naj je bil kdor koli, in se obrnil k otrokom. — Kaže jim grašek in na njem kelih, pripoveduje jim o ščukini glavi in jim kaže njene kosti, podobne kopju in žebljem, orodju, s katerim so mučili Jezusa. — Spomni jih na petelina, kako je zakričal na Petra, ko je Kristusa zatajil. Tudi iz oslička se ni treba norčevati, ker je služil našemu Odrešeniku, nesel ga je v Egipt in na njem je jahal Gospod v Jeruzalem. Pastirji z ovcami pa so bili prvi pri rojstvu Gospodovem, še prej je njim angel naznanil kakor kraljem. Preden so se zavedeli, je starim in mladim potekel večer. Veselijo se že drugega. — Ob koncu Cimbura spremlja obiskovalce ven in se zunaj ozre v nebo.
»I, sapramiš, mraz bo,” ugotovi.
»Dedek, kako pa to spoznate?” hočejo odhajajoči otroci takoj vedeti.
»Po zvezdah,” jim odgovori dedek. »Po-glejite, kakšen roj jih je in kako mirno svetijo, nič ne trepetajo in ne migetajo.” S srebrnimi pogledi gleda nebo na belo starčevo glavo in mu nekam zaupno mežika. Starec pa je prevzet od krasote in se ne more premagati, da se še zunaj ne bi razgovoril z velikimi in malimi, jim pokazal rimsko cesto, po kateri je hodil Bog, ko je svet ustvarjal, sedaj pa duše po njej romajo v nebo, pokazal jim j:e ovna, gostosevce, veliki in mali voz, tehtnico, psa, ribo — sama kmečka imena zvezd. Nad zvezdami so vsi vzhičeni. Otava nima toliko biserov ne toliko zlatega peska, kolikor zvezd je po nebu razsejanih. „ Vse, dragi otroci, se je na svetu spremenilo, samo one ne. Od tistih dob, ko jih je
Bog prižgal, so na nebu in svetijo. Ko je Kristus v Getzemanskem vrtu krvavi pot potil, so ga zvezde videle, videle so žižko, Napoleona in vidijo tudi nas.”
Starčkove besede zvenijo kot večerna molitev, zato se vsi razhajajo globoko zamišljeni, zaspijo in prebudijo se z željo, da bi bil že večer in bi spet mogli k Cimburovim v vas.
Drugi večer pa dedek odpre drugo vre-č|o. Otrokom pripoveduje povesti o zapuščenem gradu Holfenburgu, o tem, kako so tam v Mlakah konjski tatovi imeli pod njim v kleteh konjsko stajo, polno konj, kako so jih tam barvali in jih vodili na semenj v Netolice, toda dedek s tem ne straši, narobe, razloži jim, da je Bog povsod in da se samo norec boji strahov.
Hudobnih ljudi se je treba varovati in bati, drugega pa ničesar na svetu.
»Ničesar se ne bojte, tudi ničesar ne zaničujte, vsaka stvar na svetu je kako koristna,” zaključi Cimbura. »Moj rajni oče, Bog
Tudi za najmočnejšo ženo vse pri
Celovec, Alter Platz 4
JHocLmlte
mu daj nebesa, ni mogel prenesti pajka. Čemu ga je Bog ustvaril? je mislil oče, čemu je ta na svetu? Neke noči pa v spanju začuti, kako mu je velik pajek s stropa padel naravnost na čelo in mu leze po obrazu. Kakor blisk je skočil s postelje. Toda kaj je to? V kašči je luč. Požene se ven in dub, dub, skačejo pred njim tatovi skozi okna.”
RADIOHAUS K ERN
CELOVEC - KLAGENFURT, BURGGASSE 4. TELEFON 24-01
Radijski aparati, zvočne plošče — Šivalni stroji, pralni stroji, hladilniki, električni aparati. Pošiljamo tudi v Jugoslavijo na naslove zajamčeno in točno.
Preproge
Zavesno blago ' Tapecirano pohištvo Mize
A. iUedd
& SoUm
Celovec, Altcr Platz Nr. 21
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
Lederbekleidung nur beim Erzeu-ger. Wcmisch Friedrich, Villach. Italiener Strasse 22.	— Qualitai
entscheidetl
Kožuhasti čevlji, smučarski čevlji, apreski, po brezkonkurenčnih cenah, Schuhhaus NEUNER, Celovec.
Damske zimske obleke v lepih fa-sonah in po nizkih cenah pri Moden — Herta, Beljak, WeiB-briachgasse 6.
DKW
SOND ERKIASSE
ŠIVALNI STROJI
v bogati izbiri pri RADIO M E L C H E R Beljak, Kaiser-Josef-PIatz Ena petina predplačilo, ostanek v 10 mesečnih obrokih. Brezplačna dostava.
SCHROTTVERTRIEB Franz Rumwolf, Klagenfurt, Flatschcher Strasse 18, telefon 37-78.
IŠČEM pridnega zastopnika iz kmečkih krogov za prodajanje kmetijskih strojev. Dober zaslužek. Naslov v upravi lista pod „Za-nesljiv”.
ZN ŽANE CENE:
DKW-Limousine . . . 41.500 šil. DKW-I imousine*Export 48.900 šil.
DKW-Coiip6...........51.100 šil.
DKUMIniversal .... 49.300 šil.
Novi Borguiard 1500 Jsabella"
-Normalna potrošnja 8.41/100 km, hitrost 130 km na uro, 60 PS
55.000 žil.
Predvajanje na razpolago!
Ridoif k/um
Zastopstvo za Koroško in vzhodno Tirolsko
Celovet-Klagenfurt — St. Veiter Ring 25-27 — Telefon 27-95
ZA MIKLAVŽA!
POSEBNA PONUDBA Otroški anorak, ekstra vzorec, podložen
(«1 S 129.80 Otroške smuč. hlačke, velikost 2	S	46.90
Deške srajce, prepletene, od	S	29.80
Dekliške jopice, velikost 6	S	29.90
Perilo za otroke
Hermann FERTALA
ŠMOHOR
NOVA ORDINACIJA Dr. Felix Franta, prakt. zdravnik naznani s tem otvoritev svoje ordinacije v Beljaku, Italiener Str. 17.
Jedilni pribor iz kromira-nega jekla in posrebren. Garniture jedilnega pribora v kasetah v veliki izbiri najcenejše v strokovni trgovini za hišne in kuhinjske priprave.
M. SEHER’
Celovec - Kgft. Bahnhofstr. (prodajne hale)
VVIENER PELZVVERKSTATTE
(Oe&diL
Celovec-Kiagenfurt
Ob tplatz 2-1.
Kupuj pri ‘proizvajalcu, kjer dobiš dobro blago poceni.
K S N O
CELOVEC-KLAGENFIJRT
ST ADTTHE ATER
26. do 29. 11.: »Sensationsprozess Casilla”
30. 11. in 2. 12.: „Der gelante Abenteurer” (ni za mladino)
PRECHTL
Od 26. do 29. 11.: „Endstation Harem” (barvni film)
Flanelaste rjuhe	šil.	35.—
Barhantaste hadrce šil.	9.50
Moške srajce	šil.	29.90
Lepe odeje	šil.	119.—
Gregor Sattler &C0.
Celovec, Heuplatz 7
Vsa božična darila za božične praznike vam nudi po nizkih cenah in bogati izbiri vaša trgovina STOFFSCHWEMME, CELOVEC M a r k t p 1 a t z.
POLNOZRNATI KRUH potreben Za vaše zdravje dobite pri vašem trgovcu in pri peku SEBALD VVAL-TER, velepekarija, Celovec, 10.-Oktober-Strasse.

fDIMO VECT Zato se oglasite, pre-dno kupite radio-aparat, pri nas!
OTTO G A G G L Beljak - Villach
Neprekosl jivi Hoover-pralni stroj, kuhinjski stroji, sesalci prahu za tebe, za mene, za vsel pri
HAAS & CO.
CELOVEC, Bahnhofstr. 3
Odbor Deželnega urada kmetijsko in gozdarsko-gospodarskega — social no-zavarovalnega zavoda in predsedstvo Deželne kmetijske bolniške blagajne za Koroško ter ravnateljstvo sporočajo s tem žalostno vest, da je gospod
sekretar Josef Kogelnigg
podpredsednik odbora deželnega urada in 2. predsednik nadzornega odbora Kmetijsko-
gospodarske bolniške blagajne
v soboto, dne 20. novembra 1954 v 32. letu starosti nenadoma odšel v večnost.
Temu požrtvovalnemu in podjetnemu zavarovalnemu zastopniku bomo vedno ohranili časten spomin.
Pokopali smo ga v torek, dne 23. novembra 1954 ob 16. uri na pokopališču v St. Martin, Celovec—Klagenfurt.
Landw.-Rat Karl VVindisch Načelnik Deželno-kmetijske bolniške blagajne za Koroško
Gottfried G6rzer Direktor
SLOVLN&KIS ODUAJL V KADIL)
Nedelja 28. 11.: 7.20 Duhovni nagovor. — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 29. 11.: 13.55-14,05 Poročila, objave. - 14.05-14.25 Za našo vas. — 18.45—19.00 Slovenske pesmi. — Torek, 30. 11.: 13.55—14.05 Poročila, objave. — 14.05— 14,15 Zdravniški vedež. — 14.15—14,25 Kulturne vesti. — Sreda, L 12.: 13.55—14,05 Poročila, objave. 14.05—14.25 Pod vodstvom T. Holmarja poje mešani zbor z Obirskega. — 18.45—19.00 Iz tehnike in znanosti. — Četrtek, 2. 12.: 13.55—14.05 Poročila objave. — 14.05—14.25 Razvojne črte slovenske proze (VIII). - Petek, 3. 12.: 13.55-14.05 Poročila, objave. — 14.05—14.25 Za naše male poslušalec. — 18.45—19.00 K'k je bou in k’k je še kej (IV). — Sobota, 4. 12.: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — Nedelja, 5. 12.: 07.20—07.25 Duhovni nagovor. — 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
LAbg. Josef Salcher Predsednik Deželnega urada Celovec-Kiagenfurt
DipL-Landvvirt Karl Gorton
Predsednik nadzornega odbora
25.-LETNI JUBILEJ TRGOVINE S PE-RILOM ROSL KONIG
Ta nadvse -priljubljena in tudi našim či-tateljem dobro poznana trgovina se sme s ponosom ozreti na dolga leta dela in iz tega izvirajočih poslovnih uspehov. Voditeljica tega strokovnega podjetja, ki je tudi lastnica, je s svojo neprimerno energijo lahko za zgled marsikomu, saj je bila tudi njena trgovina leta 1945 žrtev bomibnega napada. — V okviru malega domačega slavja j,i je čestitali med drugimi tudi poslovodja oddelka za obrt pri zbornici dipl. trg. Feik.
iiiHiimiiiiiiNiiMMiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiMiiimiiiiii
Hubertus plašče oCi.
Lastna izdelavnlca
WALCHER
Celovec. 10.-0ktober-StraBe 2
LEPI MODELI LASTNA DELAVNICA
Pelze-Rauchenwald
CELOVEC, St.-Veiter-Str. 1-Modischc Ecke Spitrahof
y)
MUZIKALIČNI INSTRUMENTI
Solo-izvedbc v prvovrstni kvaliteti, pihalni inštrumenti, gitare in citre dobite uvodno v strokovni trgovini
A. H 'A' II P L
CELOVEC, Volkermarkterplatz Nr. 2
(dvorišče)
Strokovna posvetovalnica, popravila prompt in poceni.
BLAGO
posteljnina, posteljno perje, odeje HUBERTUS-PLAŠČI po zmernih cenah
FELFERHIGG & NOISTERNIG
BELJAK, ITALIENER STRASSE NR. 6
DAMSKE PLAŠČE
MOŠKE OBLEKE
najboljše kvalitete in kljub temu poceni pri
^PULktiet ohg.
BELJAK, HAUPTPLATZ NR. 28
Vozičke za lutke, perdo za lojenčke — perilo za dame, moške 'n otroke — fla-nelne rjuhe VILLACH, fVIdmanogaMe 83

v našem listu

Štedilniki in peči,
parilniki, mlini, priložnostni nakupi: štedilnik skoraj nov 1.500.— šil., kosilni stroji in siloheksler.
Ugodni plačilni obroki
Hans Wernig
Colovec, Paulitschgasse
4 Hiša dobrega pohištva 4 PREDNOSTI:
1. Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev 2. Najboljše in najcenejše pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3.900 šil. 3. Plačila na obroke brez obresti 4. Dostava na dom z lastnim posebnim avtomobilom.
STADLER-MDBEL
CELOVEC — Klagenfurt, Thcatcrgasse 4
GABARDINI - KAMGARNI - ELA VSI - ŠANTUNGI
Nekaj primerov:
O	Zenski plašči...............  S	250.—
|	Damski in moški Hubertus plašči
M	iz čisto-volnenega Hubertus lodna S 349,—
&	Bluze ................................S	16.80
^5	Ženska krila .........................S	29.80
p.	Damske nogavice .....................S	10.80
m	Damske flanelaste jutranje	halje .	.	S	69.—
^	Damske flanelaste nočne srajce .	.	S	59 —
pd	Volnene brisače....................S	7.50
O	Volneno blago za obleke...........S	16.80
Volneno škotsko 130 široko .... S 19.80 Ženski čisto-volneni jopiči	....	S	79.—
\4	Damski zimski kostumi.............S	498,—
£	Blago za bluze, šantung ali everglaze	S	9.80
^	Damske jutr. halje iz svil.	brokata	la	S	129.—
Q
KOSTUMI - BLUZE - JOPICE - MOŠKE OBLEKE -
- SVILA - KOZUHOVINASTI PLAŠČI
GABARDINI - KAMGARNI - FLAVSI - ŠANTUNGI - SVILA - KOZUHOVINASTI PLAŠČI - GABARDI
NAJCENEJE, NAJBOLJE IN V NAJVEČJI IZBIRI kupite samo v TRGOVSKI HIŠI Korošca
C. UNSCHADEN
CELOVEC - KLAGENFURT
AM FLEiSCHMARKT
Pridite zato tudi vi neobvezno in si oglejte našo bogato zalogo! — Vse stvari damo na obroke, brez doplačila, na željo pošljemo tudi po pošti.
Moški duble plašči iz čiste volne . .	S 650.-		g
Moške obleke			398,-	S
Moške hlače			S	59.-	
Moške srajce			25.-	
Schladminger kratke nogavice . .	S	11.80	S
Hlačni žamet v vseh barvah nemški			s
import			39.-	5!
Volneno blago za moške obleke 140 šir. S		49-	
Volneni gabardin 140 šir		S	79.-	s £
Flanelaste odeje			38-	
Flanelaste rjuhe		S	37.-	8
Flanela, meter	........	S	9.80	
Otroške, obleke			S	220,-	1
Prešite odeje (kovtri)				g
Molino, čisti bombaž		S	6.50	0
HLAČE IZ GABARDINA IN ŽAMETA - SAKOJI - KOSTUMI - BLUZE - JOPICE - MOŠKE HLAČE - HLAČE IZ GABARDINA IN ŽAMETA
2
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringcr Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič. — Tiska Družba sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringcr Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.