t&NICA
Uto X
PRIMORSKI DKEVMIK
GLAStLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Štev. 35 (2654)
Poštnina plačana v gotovim
Spedlzione in abbon. post. I. gr.
TRST, sreda 10. februarja 1954
Cena 20 lir
^IjgjNAJSTA BREZPLODNA SEJA BERLINSKE KONFERENCE
avstrijska vladna delegacija
prispela v Berlin na konferenco štirih
>odogov°ru bodo ministri začeli razpravljati o Avstriji v petek - Danes spet v Molotovov načrt, v četrtek druga tajna seja o prvi točki dnevnega reda • *avda očita Avstriji, da se hoče znebiti gospodarskega izkoriščanja SZ
jSBRLIN. 9. — Tudi danaj.
a ja, .štirih?;, ■TUCJi	1	2.	Molotov	zahteva, naj Za-
konferenno "? • • seia, berlinske hod opusti obrambno skup* Pol iavno	spet na nost, medtem ko zahodni mini-
83	’-m Prmesla nobene-
lišč °uanJa medsebojnih sta-vprašanju. oi*h razllcaost gledanja bUa £ u ,,na t0 vprašanje je lotov »o J Poudarjena. Modle«, ; ®aJse:>i napovedal še 08drtn» svojih številnih
Va«iosti». -*t-(?rat 0 «evr°P5ki
V ŠetrE-L Pnl«zal ga bo jutri.
rt	“CK^0 imeli ministri
. ra^? Sf-J0,.za zaprtimi vra-o nJf? ?vl]ati '3°do še vedno
V Dptai 00111 dnevnega reda.
*kfeni Pa..bodo v s-kladu s rencp v^eralšnje tajne konfe-
na avstrijsko obe n~,.e .. tako prepustili Neseva«?	dnevnega	reda
Na ju na tajnih sejah.
5reds»dovMSnji ,“#• ki M je
ttinisfer Ede™8 5k' zunanji
je prvi govo
MoW°n^e,JJP zunanji minister ja! _ Niegav nastop je trato!; 5 prev°dom vred uro in •»loisto. ® žasu 5e sovjetski ki jjv j P°navlja] argumente, »- = - ?e V zvezi z nemškim
Jfraian
Predi;
že večkrat nave-
ajki 7,‘,^u‘a.?at ie. naj namest-Sieseoiv. D3!h ministrov v treh iijo n!i_.p,riprav^° in predlo-t>050rthl tr?m načrt mirovne 2 Nemčijo. Nato je ®loem 8°voril o ekatastro-^emSiH pol°žaju» v Zahodni Slede	svojem	predlogu
koškov $sanja okupacijskih °stro V, Mo*ot°v je ponovno ^rarrTm^a^a^e' evropsko o-združen? ,s!tupnost in dejal, da svobodn vernčija ne bo mog«a Joojjt 'zbirati, če načrt ev-«EvroDttOJs5ce ne bo opuščen. ~~ 1« j ? obrambna skupnost ^ny*H lal Molotov — je ne-lsrJi^a ovira za združi-Eden eUe,v tišW * nato dal tjesedo ame-Johm, P državnemu tajniku »stoo t,4 t6riu Dullesu. ki je i d® ne ve ničesar *»jšniik temu, kar je že na ***#» ^'ab povedal o nem-W^a,anju. -
*. govoril francoski
Sit ‘V^nister George« Bi t? to T*-3*5 najprej opozoril, Kotovi zahodni ministri neštetokrat odgo-
# SaslJ?.,P10 dajali pojasnila i *• Zd*,!* treh točkah:
j* Vso ^ na Nemčiia bo ime-
* &ida.,navico 'zbire. Pri tem Prave^ v <JPlen11 Dullesov poji pravi j ^denovemu načrtu, ®ja IskL b° združena Nem-'Jnila« , “sprejela ali za-J *de tr, °°veznasti bonnske
*tt>bnn J tildi evropsko o-uno skupnost.
stri niso nikali zahtevali opustitev ničesar, skratka, Molotov hoče nekaj dobiti, ne da bi kaj dal.
3. Sovjetski predlog, naj se namestnikom poveri izdelava mirovne pogodbe. Zakaj, se je vprašal Bidault, naj hi namestniki kaj dosegli, če se to ministrom ne posreči? Ministri morajo najti rešitev, kajti kaj pomaga menjati psebe, če se ne menjajo politična stališča.
Po četrturni prekinitvi za običajni čaj in whisky je dal Eden nekaj pripomb k diskusiji, Bidault pa je predlagal še eno tajno sejo o vprašanjih s prve točke dnevnega reda (konferenca petih in u-krepj za zmanjšanje mednarodne napetosti), o katerih, ni bilo mogoče razpravljati na včerajšnji seji.
Molotov je nato zahteval, naj se prekine diskusija o Nemčiji in napovedal, da bo predložil nov predlog o evropski varnosti. Foster Dulles je k temu. pripomnil, da je bilo zahodno mnenje o evropski varnosti že jasno prikazano in da je on sam govoril o tem vprašanju 26. in 30. januarja in v prvih dneh februarja.
((Sovjetski zunanji minister — je izjavil Dulles — predlaga, naj bi Nemčijo pustili samo sredi Evrope in ji dovolili omejene oborožene sile, kot je nekoč predvidevala ver. sajska pogodba. Možnost obstoja Nemčije, ki naj bi na tak način zagotavljala ravnotežje: sil v Evropi, morda celo s postavljanjem enih proti drugim, ni stvar, ki bj jo ZDA lahko sprejele. V teh okoliščinah se mi zdi, da obstajajo glede evropske varnosti bistvene razlike m da ni prav nobenega upanja, da bi bilo mogoče vskladit-i obe stališči.)) Dulles ;c i»atw ■ apoiojrU, ir» .itjc*a člena 2 in 4 Listine Združenih narodov dovolj' varnostnih jamstev, ki jih je mogoče u-porabiti tudi za Nemčijo, in da se zdi, da Molotov na to pozablja.
Končno je Eden na kratko povzel diskusijo in predlagal delovni načrt za prihodnje dni.
V sredo ob 14. uri plenarna seja, namenjena razpravljanju o evropski varnosti. Na tej seji bo Molotov prikazal svoj novi predlog o tem vprašanju
V četrtek tajna seja, na ka-
fllMlCOllE SPI.ETKK
fileji m a ruš kB m n ljudstvu
teri bodo razpravljali o vprašanjih s prve točke dnevnega reda, ki niso prišla na vrsto na včerajšnji ožji seji.
V petek razpravljanje o avstrijskem vprašanju.
Danes popoldne je z letalom prispela na berlinsko letališče Tempelhof delegacija avstrijske vlade, ki bo sodelovala na konferenci štirih, ko bo ta razpravljala o avstrijskem vprašanju. , Delegacijo vodita zunanji minister Leopold Figi in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Bruno Krei-sky.
Po prihodu v Berlin je Figi izjavil novinarjem, da upa, da bo berlinska konferenca obnovila avstrijsko neodvisnost in pripravila mirovno pogodbo, ki bo odgovarjala željam avstrijskega ljudstva.
Kasneje popoldne sta imela Figi in Kreisky daljši razgovor ž avstrijskim veleposlanikom v Moskvi Franzom Bi-schoffom, ki je včeraj z letalom prispel v Berlin
Pred svojim odhodom z Dunaja je dal Figi daljšo izjavo tisku. V izjavi izraža zadovoljstvo avstrijske vlade, ker se bodo tokrat uradni predstavniki Avstrije udeležili pogajanja o avstrijskem vprašanju ne vej kot navadni opazovalci, temveč kot delegati, ki bodo enakopravno sodelovali. Izrazil je nato upanje, da bo našel pri zunanjih ministrih štirih velesil popolno razumevanje za položaj Avstrije, zlasti kar se tiče spremembe nekate-rih pogojev, ki jih določa načrt mirovne pogodbe, kot. je bil sestavljen še leta 1949. Poudaril je, da je res že čas, da štiri velesile izpolnijo obljubo moskovske izjave jz leta 1943 (obnovitev Avstrije kot svobodne in neodvisne države).
Med kratkim postankom letala v Frankfurtu pa je avstrijski zunanji minister izjavili da bi po njegrA-en; mnenju ministri v Berlinu mnogo laže dosegli sporazum o avstrijskem kot o nemškem vprašanju. Dodal pa je, da bi sporazum ali vsak napredek
Menšikov, ki je sovjetski poslanik v Novem Delhiju, je izjavil da si bodo predstavniki omenjenih 12 držav (Indija, Pakistan, Burma, Indonezija, Ceylon, Afganistan, Tai-landija, Japonska, Filipini. Nepal, Malezija in angleški Borneo) lahko ogledali dela, ki jih je sovjetska vlada izvršila na področju industrije, poljedelstva, znanosti in socialnega skrbstva. «Sovjetska zveza — je dejal Menšikov — želi stopiti v trgovinske odnose z azijskimi državami in je tudi pripravljena dobavljat', jim industrijsko opremo in
ZVUnaj odgovori!
vajo dejstva,	da so slovenske
srednje šole	nastanjene ▼
pravih hlevskih prostorih, če« prav bi morale imeti ustrezajoče vzgojne	prostore? Ali
Lazzare.to Vecchio vselili dru- j res oblasti ne upoštevajo Ste-žine,	ki	so	morale	zapustiti	vilne prošnje	slovenskih star.
poškodovana	stanovanja	ob	šev, da dajo	slovenskim šo*
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je sociaide-mokratični odbornik Dulci sporočil, da - bodo v učilnice slovenskih srednjih šol v Ulici
Na sliki vidimo generala Peko Dapčeviča, ki se pred svojim odhodom v Atfis Abebo poslavlja od generala Ulepiča.
BEOGRAD 9. — Maršal Ti-	zvezde prve stopnje abesin-.	ko Dapčevič predal	cesarju
na osnovi 71. člena 6.	skega prestolonaslednika Af-	Etiopije, je bil ustanovljen z
ustavnega zakona pod-	farja Wassana, princa Makon-1	odlokom predsednika	republi-
pisal	ukaz, .ia se za izredne	nena Haile Selasie in princa j	ke od 1, februarja	letos in
stroje na podlagi dolgoročn a .	.
kreditov. Razen tega želi pr o-'!° Je nat 0fcI50V1 clena ?■ ?Kega presioio učiti morebitne konkretne za- tocke ustavnega zakona pod- farja Wassana, hteve držav Azije in Daljnega vzhoda glede tehnične pomoči v okviru programa OZN s posebnim ozirom na kmetijstvo, na tekstilno in šivilsko industrijo ter na ■ industrijo gumija. Gospodarska komisija OZN za Azijo in Daljni vzhod ima sedaj svoje deseto zasedanje v mestu Kandy (Ceylon).
zadnjem neurju. Gre za tiste učilnice, ki so jih izpraznile slovenske srednje šole premeščene v novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu. Te učilnice so odgovorni organi že obljubili za slovensko realno gimnazijo. Znano je. da je v Ulici Laz-zaretto Vecchio v 6 malih učilnicah strpanih kar 11 razredov slovenskih srednjih šol. Kljub temu hoče iredentistična občinska uprava vseliti omenjene ponesrečene družine prav v te šo'ske prostore, ki jih slovenske šole tako nujno potrebujejo.
Ali res mislijo iredentisti pustiti še za nadalje 11 razredov v 6 malih učilnicah v položaju v kakršnem ni nobena italijanska srednja šola v Trstu? Ali res hočejo preprečiti slovenski šolski mladini, da bi se izobraževala v šolskih prostorih, kjer bi lahko namestili potrebne kabinete za liziko in šoli omogočili bolj reden šolski pouk?
Šolska oblast bi morala vedeti, da se slovenskim otrokom že 9 tet omejuje izpopolnjevanje znanja zaradi pomanjkanja šolskih prostorov! Ali res, da šolska oblast in
lam, če ne dostojne vsaj zadostne prostore za pouk slovenskih otrok?
ZVU naj odgovori !
Po včerajšnjem sporočilu odbornika Dulcija lahko sklepamo, da jim ni prav nič mar za slovenske šole in da iščejo vse možnosti, kako bi slovensko šolo zadušili. Vzeti slovenskim srednjim šolam v Ulici Lazzaretto Vecchio učilnice. ki bi morale biti na razpolago slovenski realni gimnaziji, pomeni novo neodpustljivo diskriminacijo proti slovenskemu šolstvu. Zato zahtevamo od pristojnih uradov ZVU in šolskega skrbništva, da preprečijo to nakano iredentistične občinske uprave, ki se hoče na zvit način, izkoriščajoč želostno stanje ponesrečenih	čružin, polastiti
prostorov, ki morajo biti dani slovenski šoli.
Predlo] dfAnv Din in oForsCima LR Slovenije
zasluge v utrjevanju in raz- Sahleja Selasie, dalje Bit\vo-vijanju mn iljubnega sodelo- deda Makonnena, predsednika vanja in prijateljskih odnosov etiopske vlade, rasa Abebeja, med Jugoslavijo in Etiopijo t notranjega ministra. vrsto odlikuje z redom jugoslovan- etiopskih državnikov pa z re-ske velike zvezde prvi cesar dom jugoslovanske zastave Etiopije Ha.le Selasie. Poleg j druge stopnje. Red jugoslo-tega pa je predsednik repub- j vanske velike zvezde, ki ga like odlikoval za podobne za-ije posebni odposlanec pred-sluge z redom jugoslovanske | sednika republike general Pe-
predstavlja odlikovanje najvišje stopnje. To odlikovanje je namenjeno šefom t.ujih držav za izredne zasluge za razvoj m utrjevanje miroljubnih in prijateljskih odnosov in sodelovanja z drugimi državami. Etiopski cesar Haile Se. lasie je prvi, ki mu je bilo izročeno to odlikovanje.
NEGOTOVOST IH ZHVLHCEVHNJE
pri reševanju Italijanske krize
Scelba še vedno ni sporočil Kina udi ju, da sprejema mandat brez pridržkov Republikanci dokončno odklanjajo sodelovanje v vladi in obljubljajo samo parlamentarno podporo - Seelba hoče Saragata za podpredsednika
(Od našega dopisnika)
RIM. 9. — Kandidat za pred-
ivu
tova^ij, sestankov in raigovo rov, izjavil, da bo jutri predpoldne zelo verjetno lahko odšel k predsedniku republike in mu sporočil, da spre-,	.	jema	;mandat	za sestavo vla-
de brez vseh pridržkov. Sodijo, da utegne vlada biti sestavljena v četrtek ali petek, parlamentu pa bi se predstavila 22. ali 23. februarja. Ker se je Fanfanijeva vlada najprej predstavila v poslanski zbornici, se bo Scelba moral najprej pokazati pred' senatom. To pravilo izmenjavanja je izbojeval novi predsednik senata Merzagora.
Sestankov je bilo danes cela vrsta; namenjeni so bili
sta Martino (ELI) in Rossi (PSDI) izjovila novinarjem, da je sporazum o razdelitvi ministrstev praktično že skle-
,	,	,	-	*•	njen in da fo treba rešiti »a-
koliko pred polnočjo, po še mJ0 še tf-:.tera podrobna enem dnevu živahnih posve- -
sednika nove italijanske vlade Mario Scelba je danes ne^
■J, v	1 -l,,‘
^Znie Mnrnčanov/ po neodvisnosti izkorišča krvnik rttnc° v svoje namene • Amoriško ^nevmešavanjo*
8. -
^OSki’ K1 ]0 spremljal 'Manu ‘ „^'s°ki komisar v Te-facija neral Valino. Dele-Nlskn \ aocu izročila «te-Ne, kk*eltlaraclj0>) (kl vse-JJroosti ^nano, izjavo lo-ast
 —ttjavu IV
_°,Q Španije, zavrača sectan
r FrV« ° ~ Španski dik-1 jem področju zavetišča in svo. deWC° ^ danes spre-1 bodo akcije, da osvobodijo roka	iz španskega svojo deželo?* Dalje vprašu-
- • ' Kl	------je list, ali so ipanske oblast;
obljubile pomočniku glavnega tajnika Arabske lige, da je španska vlada pripravljena dovoliti popolno neodvisnost španskemu Maroku.
Na koncu pravi list, da bi bilo treba podvzeti sledeče u-krepe, zato da bi dogodki v Tetuanu b.ili res izraz arabske, ga gibanja in ne španskega manevra: 1, Priznati bi se morala enotnost obeh področij Maroka, 2. Španskemu Maroku se mora priznati neodvisnost, , 3 Nacionalističnim voditeljem se mora dovoliti po-viatek v domovino, 4. Vsem Maročanom se mora dovoliti svobodno gibanje po obeh conah Maroka.
Predstavnik ameriškega poslaništva v Madridu je nocoj izjavil tisku, da je ameriška vlada mnenja, da #se ne sme na noben način vmešavati v zadevo, ki je izven njene pristojnosti in ki se tiče izključno Francije in Španije«. Doda) je, da je ameriška vlada predvsem zainteresirana, «da položaj v Maroku ostane miren« in da bi ameriški predstavniki lahko samo »svetovali zmernost«.
obl,
“'“anjega sultana El
S*a° i‘"v^rfdla3a- aaj bi za-
i? oblast nad špan-khdi) m Kalif Mulai E1 ^Savii h *tanco Je delegaciji a <tbo Španija brani-&*la , °st, Maroka in da bo v* j« e.sta pogodbam«. De-■ ■r°ka a,‘^e’. a bo področje Je P°d španskim ^osuat0,m' ostalo pod su-Stotler ° Mu>aja El M;'hdija. -bo zmagala sila svojerri govoru ie S p^Jranciji. da je kr-a<! Marnv 0 Protektoratu
0 rokom.
V Maroku ob-
Mui.V eg‘Ptovski tednik tle ^ar»- ki se sprašuje
za španski manever
» s? i	^pansKi	man
?e,1erai Vuftavil tam. kjer je ^°ra J-ltao določil, da se „^a5uie	List	-se dalje
iPan* ne uPravlJa Spa-* . sr®d,H,®ga, Maroka z isti-Podrr!*- or Francija ..Maročani na m P°dročju imajo iste
*Ve kavS0Stav^a’° 'ste zn-. akor n. <rancoskem
i^a_zahtev-QCUUJ ni bUa no-
Poti
^^Iah^.sed'aJ
f„’avam	SP	rejeta	kl:ub
Sh’"tc|onant> Vornili španskih ?fra5 “arjev. Dbu» „ .=-*
^alje se list
ivafUdovoHien^ršpanske °b-
X°l«m	Maročanom	na
p“^°aiU sedanio ak-siUf\n' figar ftr ,^femišlienega
ar°^ani' m »e bodo n°-feVli- tud, ndArabci- Llst
6ot0"Je gibanje n^°^V0' da
Uvi enotnost! po za’
•to ’ rida odcepi s«; p?6 Pa za 8oVqi? ostalega iu 1 Ma^o-
da z vest«z Iz’
'O nrfnega sultan« do od- Kateri drugi laDurisncm po-iriu P*tev. n^laga ta • slanci, med katerimi tudi biv-Ust	vodit	1	■	‘	*	obrambni	minister	Shin-
Vbi °blast( bi «hPlU' Fran-Vino f, V|nili v JI fretirale.
WtQ	bi	i 30 domo-
OUdUe °blasti “uuUe na svo-
Church Ilove izjave
o letalskih oporiščih ZDA
LONDON, S. — Winston Churchill je danes v spodnji zbornici izjavil, da bodo ameriška letalska oporišča v Veliki Britaniji delovala, ((dokler bodo potrebna v splošnem interesu svetovnega miru in varnosti«.
Chirchill je odgovarjal dvema predstavnikoma laburistično levice, ki sta poudarjala nevarnost, ki jo za Veliko Britanijo imajo ta oporišča. Nekateri drugi laburistični po-
pravi well, pa so izjavili, da se stri-v izgnanstvu, j njajo s Churchillovim stališčem.
O ameriških letalskih oporiščih na britanskem ozemlju so se dogovorili, ko so bili laburisti še na vladi,
dvomno imel dobre posledice tudi na reševanje nemškega vprašanja. Predstavnik avstrijske delegacije pa je izjavil, da bo delegacija med drugim poskušala v Berlinu doseči vrnitev talio imenovanega nemškega imetja v Avstriji, ki ga zdaj upravljajo Rusi.
O avstrijskem vprašanju piše tudi moskovska ((Pravda«. Njen berlinski dopisnik Kra-minov pripisuje zahodnim velesilam in avstrijski vladi krivdo za zavlačevanje podpisa državne pogodbe. Dopisnik pravi, da so avstrijski funkcionarji «sprcžili sovražno kampanjo« proti ZSSR in da poskušajo doseči revizijo nekaterih členov avstrijske pogodbe, o katerih je že bil dosežen sporazum med štirimi velikimi in ki ((zanimajo sovjetsko gospodarstvo«. ((Pravda« pravi, da avstrijski uradni krogi s to ((kampanjo« «ne prispevajo k ustvarjanju u-godnih pogojev« za proučevanje avstrijskega vprašanja in da otežkočajo njegovo rešitev.
Sovjetsko vabilo 12 azi.skim državam
COLOMBO, a. — Načelnik sovjetske delegacije v gospodarski komisiji OZN za Azijo in Daljni vzhod Menšikov je danes izjavil, da je Sovjetska zveza sklenila povabiti 12 azijskih držav, naj pošlje vsaka pet predstavnikov na obisk v Sovjetsko zvezo v septembru ali oktobru.
'	:..V . • .	'
Zdi se, da je bil načelni sporazum o razdelitvi ministrstev dosežen že na popoldanski seji, ki so se je za demokristjane udeležili tudi namestnik političnega tajnika stranke Spataro ter predsednika obeh parlamentarnih skupin Ceschi in Moro. Takrat so v obveščenih krogih trdili, da bodo socialdemokrati dobili tri ministrstva, in sicer prav gotovo finančno ministrstvo in ministrstvo za delo, medtem ko si ie glede ministrstva za javna dela Scelba pridržal pravico, da se o tem še posvetuje z vodstvom svoje stranke, ki se je sestalo popoldne. Za liberalce so takrat
predvsem poimenskemu se- [ sklenili, da bodo gotovo dostavljanju nove vlade in pre- bili ministrstvo za prosveto.
pričevanju republikancev, naj sprejmejo kakšno ministrsko mesto. Želja,'naj bi tudi republikanci aktivno sodelovali
poleg tega pa ali pravosodno ministrstvo ali kakien tehnični resor. Dogovorili so se tudi, da bo Saragat, če bo pri-
v vladi, izhaja od manjših stal na sodelovanje v vladi, strank, zlasti od socialnih de- postal minister brez listnice --------	— podpredsedniK vlade, kar
bi omogočilo, da ostane tu-
mokratov, ki bi želeli na ta način dobiti nekak alibi za nenadno spremembo svojega stališča, ki je' povzročila odstope iz vodstva in precejšnje začudenje in nezadovoljstvo med člani.
Vendar so bili napori za pridobitev republikancev zaman; ob 23.10 je dobil Scelba pismo glavnega tajnika PRI Realeja, v katerem mu ta sporoča, da se po mnenju vodstva stranke niso pojavili takšni novi elementi ki bi lahko opravičili spremembo stališča vodstva, da stranka ne prevzame neposredne odgovornosti v vladi. Pismo zagotavlja nato vladi popolno podporo v parlamentu — vsega skupaj 5 glasov v zbornici in 2 v senatu.
Po današnji večerni seji liberalnih in socialdemokratskih predstavnikov s Scelbo
reševanj" italijanske vladne ki 2e: Scelba odhaja Iz Kvlrlnala, kjer mu je Einaudi poveril mandat a sestavo nove vlade.
skih krogih prevladuje prepričanje, da poskušajo demokristjani zvaliti glavno odgovornost za vlado in njeno politiko »a socialne demokrate in zlasti e Saragatovim imenom ogrhiti novo vlado v nekak levičarski plašč medtem ko dejansko ne nameravajo izvajati temu primerne politike. Slo bi skratka za ponovitev manevra s Fanfanijem v mnogo večjih dimenzijah. Zdi se. da pri tem pripadniki socialdemokratske levice, ki so bodisi glasovali proti sodelovanju z vlado, bodisi odstj-pili iz izvršnega odbora stranke, niso osamljeni. Med drugim opozarjajo, da Zagari. ki je včeraj odstopil kot ravnatelj glasila PSDI «La Giusti-zia«, nikakor ne spada tned levico v stranki.
Prav tako vedo povedati, da se je še včeraj na sestanku parlamentarne skupine PSDI Romita zavzemal samo za parlamentarno podporo vladi, to. da brez neposrednega sodelovanja. To bi dalo socialdemokratom mnogo večjo avtonomijo in jim mnogo laže omogočilo izsiliti od vlade bolj ievo usmerjeno politično linijo in izvajanje vsaj nekaterih potrebnih socialnih reform.
Na drugi strani so mnogi znaki, ki kažejo, da demokristjani ne jemljejo štiri-stranske vlade preveč resno. Mnogim je tudi ie v spominu, kako je sama demokristjanska stranka v juliju onemogočila poskus Piccionija, da sestavi vlado na štiristranski osnovi.
A. P.
di tajnik PSDI- Tudi liberalci bodo verjetno dobili še enega ministra brez listnice.
Po tem sestanku je delegacija PSDI, ki se je pogajala s Scelbo o sestavi nove vlade, poročala svoji parlamentarni skupini. Po vesteh iz socialdemokratskih krogov je za finančno ministrstvo vej social, demokratskih kandidatov, med katerimi ima največ upanja bivši poslanec Tremelloni. Minister za javna dela bi postal Romita, ministrstvo za delo in sccialno skrbstvo pa bi prevzel Vigorelli-
Iz liberalnih krogov pa se izve, da je vodstvo PLI predložilo Scelbi naslednje ministrske kandidate; poslanec De Caro bi postal minister brez listnice za zvezo s parlamentom. poslanec Gaetano Martino minister za prosveto, glavni tajnik PLI Villabruna pa minister za industrijo in trgovino.
Proti večeru se je že zdelo, da je sporazum dosežen. Po ponovni popoldanski trojni seji so liberalni in socialdemokratski predstavniki, ki so za. pustili Scelbovo pisarno ob 18.45, izjavili, da je sporazum praktično dosežen in da se bodo ob 20. uri vrnili k man-datorju in parafirali sporazum. Vendar je takrat še veljala domneva, da bodo republikanci sodelovali v vladi.
Ob istem času so tudi sodili, da bo Scelba še isti večer obiskal Einaudija.
Vmes pa je bilo posvetova-1 nje mandatorja Scelbe z de-! mokristjanskimi predstavniki Spatarom, Ceschijem in Mo-rom, in pa sklep republikancev, da kljub prošnjam ne	___
sodelujejo v vladi. Kot smo	L/ONDON,	9.	Nocoj	je od-
že omenili, so se posvetova-.	potovalo^	iz	Londona	v Iran
DemonsTacije v Pescari
PESCARA. 9. — Danes je prišlo v Pescari do novih demonstracij pred poslopjem prefekture. Več sto brezposel. nih delavcev je zahtevalo izredno podporo v višini 10.000 lir na osebo in zidavo ljudskih stanovanjskih hiš. Demon, strante je razgnala policija.
Podobne demonstracije so se v Pescari ponavljale zadnje tri dni. Prefekt je poskušal zadevo rešiti z malenkostno podporo najpotrebnejšim iz blagajne občinske podporne u-stanove. Danes so demonstracije dosegle višek-, med demonstranti so bile tudi številne žene. Med intervencijo policije sta bili ranjeni dve žen. ski, dva policaja pa sta dobila kamen v glavo. Enega demonstranta so aretirali zaradi žalitve organov javne varnosti.
in da bodo ostali v Abadanu približno en teden. Ne bodo pa šli v Teheran in se ne bodo razgovarjali o petrolejskih
LJUBLJANA, 9- — Družbeni plan in proračun Ljudske republike Slovenije je razen ZVU ne upoštevata, da hodi | proračunskih investicij v glav-v slovensko realno gimnazijo; nem izdelan in bo predložen 78 otrok iz okolice, da jim poj republiški skupščini v razpra-končani šoli ortaja premalo vo Dokončno pa je izdelan ča-a za učenje doma? Ali res del proračuna za administracijo, ki predvideva okrog 5 milijard dinarjev izdatkov, kar je nekaj več kot lani. Predvsem se povišanje nanaša na zdravstvo nr prosveto. Proračun predvideva tudi investicije v znesku okrog dveh milijard dinarjev, ki se bodo SARAJEVO, 9 — Bivši mi- j uporabili za gospodarsko naj-nister v angleški laburistični I bolj zaostale kraje; predvsem vladi MacNeil je v izjavi sa- bodo pri tem upoštevali okra-rajevsketru «Os,lobodjenju» u- je Slovenskega Primorja. gotovU, da je za rešitev trža- odbor za narodno gosposkega vprašanja potrebno, ila Carstvo in odbora za prora-tudi italijanska vlada pokaže < cun obeh svetov zvezne ljud-isto vzdržljivost in občutek od- sjje skupščine bodo pričeli ju-
odgovorni organi ne upošte-
Laburist MacNeil o tržaškem vprašanju
vprašanjih la^tmi.
z iranskimi ob-
. Predstavnik bmtanstega zunanjega ministrstva je izjavil dopisniku AFP, da dovoljenje, ki ga je datfa iranska vlada za ogled abadanskih naprav, lahko pomeni dobro znamenje in da ta dogodek lahko omogoči pocenitev napredka, ki se . je dosegel v sporu o iranskem petroleju v zadnjih mesecih«. Poudaril je, da ie sedanji obisk izključno tehničnega značaja, vendar pa bo vplival na nova angleško-iranska pogajanja, katerih začetek se v kratkem pričakuje v Teheranu.
V Londonu se vztrajno govori, da namerava novi angle-
govornosti, kot ga je doslej vedno pokazala jugos'ovanska vlada. MacNeil prav tako meni. da bi morale tudi velike sile biti vzdržljive v svojih izjavah in dati Jugoslaviji čas za rešitev tržaškega vprašanja. Nadalje je dejal, da sta maršal Tito in jugoslovanska vlada pokazala neverjetno vzdržljivost pri reševanju tržaškega vprašanja, ko se je zaradi osmo-oktobrskega diktata položaj še bolj zaostril. Britanski državnik sodi, da bi se morala nova italijanska vlada najprej zanimati za rešitev notranjih vprašanj, it) ne z zunanjepolitičnimi vprašanji, kot Je n. pr. vpra-šauje Trst*, odviačr.ti pokornost italijanskega ljudstva od perečih notranjih socialnih vprašanj.
BEOGRAD, 9. du se je včeraj začela mednarodna konferenca strokovnjakov za gojitev heterozne koruze. Konferenco je organizirala posebna komisija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano. Na njej sodelujejo delegati 20 držav Evrope, Azije in Afrike ter opazovalci ZDA. Na predlog franco
tri razpravljati o predlogu zveznega družbenega plana in zveznega proračuna za letošnje leto. Odborom bo na skupnem zasedanju najprej poročal o predlogu družbenega plana predstavnik zveznega izvršnega sveta Mij alko Todorovič, o predlogu proračuna pa Moma Markovič.
SMa mescem iranceskiii letališč
PARI2, 9. — Danes zjutraj so začeli v Franciji staviti nameščenci v mčteor&loški službi na letališčih.. Popadke letal' ne d0bivaj'o načrtov za polete in podatkov, ki so ne-v	obhodno	potrebni za letalski
.promet. Zaradi tega je ves letalski promet ustavljen na letališčih v Parizu, Lionu in Bordeauxu.
ske delegacije so za predsednika konference izvolili jugo-ški jposlanik v Teheranu Roger I slovanskega predstavnika aka-Stevens odpotovati y Teheran I demika prof. Alojzija Tav-čez en teden.	Ičarja.
Na letal\£čih v Toulousi pa je bila stavka odložena ha ponedeljek na pobudo socialističnih in katoliških sindikatov.
V Parizu se bojijo, da bi stavka utegnila vplivati tudi na pomorsKO plovoo, na poljedelstvo in. v sedanjem letnem času tudi na cestni promet.
FRANCOSKO-LAOŠKE ČETE se umikajo v Luang Prabang
Prvi tietrainški oddelki so samo še 20 kilometrov oddaljeni od laoškt prestolnice - Pleven xačel razgovore z vojaškimi poveljniki - Izjave ameriškega okramkoega ministra - Bidault o morekitnik pogajanjik s Kitajsko
IGON, 9. — Vietminški voril, da ni postavil nobene ker «se je pokazalo, da so bi-
1 rt n I Ir 1	P/\	nr,	A	ma	OA	IvllA-	   t	■	m	i	«	*	■ »	,	■
Petrolejski izvedenci odpotovali na ogled abadanskih naprav
nja morala zvečer nadaljevati, po njih pa so izjavljali, da je sporazum «skoraj sklenjen«.
Težave so verjetno prišle z dveh strani. Na eni stra-
dvajset izvedencev osmih največjih petrolejskih družb na svetu, da pregledajo iranske petrolejske naprave v Abada-au. Izvedenci pripadajo družbam Anglo-Iranian, Standard
ni ni znano kaj je popol- 2’1 “ New Yerseya. Standard dne sklenilo demokristjansko' k Kalifornije, Texas 0:1. vodstvo, na drugi strani ^. Qil, Smcony Vacuutn,
pa se zdi, da je nastala nova negotovost med socialnimi demokrati. zlasti glede Scelbo-ve želje da sodeluje v vladi tudi Saragat osebno, To negotovost je povečalo dejstvo.
Royal Dutch-Shell in Compa-gnie Francaise des Petroles.
Iranska vlada javlja uradno, da je dovolila omenjenim izvedencem oaled petrolejskih naprav v Abadanu ln pojas-
da republikanci rajši ostajajo ; njuje, da bodo ti Izvedenci iz-izven vlade.	j	vršili samo tehnični pregled
V mnogih socialdemokrat- sedanjega etsnja x čistilnicah
oddelki so samo še 20 kilo- ( določene zahteve francoske metrov oddaljeni od Luang; vlade, pač pa da je z Bedel-Prabanga, medtem ko je glav-j lom Smithom govoril samo o nina oddaljena še nekaj dni: položaju v Indokini, hoda od laoške prestolnice. J Ameriški obrambni minister Francosko-laoške čete so iz-; Wilson pa je danes zanikal, praznile mestece Pakseng na | da bi ameriška vlada name-reki Nam Suong kakih 60; ravala poslati v Indokino svo-km severno-zahodno od Luang j je pilota in je dodal, da ni Prabanga in se umikajo pro-| nobenega vzroka, da bi miti prestplnici.	_ slili, da bo Indokina postala
V Hanoiu se poudarja važ- j nova Koreja. Pripomnil je tu. nost, ki ga ima vojaški po-, di, da «je vojaška zmaga fran-ložaj na sektorju Dien Bien cosko-vietminških sil v Indo-Phu za francosko-vietnamski. kini še vedno mogoča in ver-strateški načrt za obrambo j jetna«, poudaril je pa, da bi laoške prestolnice. Okoli tega | «do te zmage očitno mnogo kraja so vietminški oddelki ( kasneje in teže prišlo, če bi postavili močan obroč, tako i Kitajci posegli v vojno«.
da je s tem večje število I Francoski zunanji minister francosko-vietnamskih cet ve- Bidault je danes v Berlinu zanih.	|	pojasnil svoj znani predlog o
V srednjem Vietnamu se razgovorili s Kitajsko o Indo-vedno bolj čuti pritisk viet-1 kini. Dejad je, da je Francija minskih oddelkov na področ- pripravljena na te razgovore, ju Kontum-Pleiku. Francosko če pekinška vlada prej poka-poveljstvo je danes javilo, da že svojo dobro voljo in pri-je civilno prebivalstvo delo-j stane na konferenco o Koreji, ma izpraznilo Kontum. Sever-1 Poudaril je tudi pogoje, ki jih no od Pleiku so vietminški \ je francoska vlada postavila oddelki izvršili več močnih za morebitne razgovore o In-napadov na nekatere franco-
le informacije, na osnovi katerih si je dovolil te trditve, napačne«. Tožitelja sta nato umaknila tožbo, ker je Ade-nauer tudi obljubil, da podob, nih trditev ne bo več ponavljal.
Atomski topovi tudi v SZ?
MOSKVA, 8. — Po nekaterih vesteh razpolaga baje sovjetska vojska sedaj z atomskimi topovi različnega kalibra. To orožje so baje uporabili pri nedavnih manevrih v evropski Rusiji.
Neka publikacija švedskega glavnega štaba, ki govori o oborožitvi velikih držav, trdi, da Sovjetska zveza izdeluje sedaj vsako leto okoli sto g-tomskih bomb alj atomskih izstrelkov. Dalje trdi omenjena publikacija, da razpolaga Rusija z rezervami več sto a-temskih orožij. Prav tako se
Ženih držav.
ske postojanke.
Medtem je danes prišel z letalom v Saigon francoski obrambni minister Pleven, ki' je izjav 1, da se bo razgovar-jal z vojaškimi poveljniki v Indokini, da prouči vsa vprašanja, ki se nanašajo na sile Francoske unije in na njihovo sodelovanje z domačimi vojaškimi silami. Danes je imel prvi razgovor z generalom Navarre,
V Washingtonu se je včeraj poveljnik ameriških kopnih si! na Pacifiku general 0'Da-niel razgovarjal v Pentagonu z načelniki glavnih štabov o položaju v Indokini. V petek se bo 0’Daniel vrnil v Honolulu, kjer je sedež njego- Danes je Adenauerjev od-vega poveljstva. Včeraj po- vetnik izjavil pred sodiščem, poldne pa se je z ameriškim da njegov varovanec umika in državnim tajnikom Bedell. m obžaluje obtožbe na račun
_________ _____ predvideva, da se bo rezerva'
dokini, t. j. udeležbo priaru- atomskih bomb, kakor tudi
Tožba proti Adenauerju
BONN, 9. Danes se je z A-denauerjevim umikom končal pred civilnim sodiščem v Bonnu proces zaradi tožbe dveh socialdemokratskih voditeljev ki jih je kancler Adenauer pred volitvami obtožil, da sta dobila denar od vzhodnonemških oblasti. Zadeva je med volilno kampanjo povzročila veliko hrupa in ostro polemiko med opozicijo in kanclerjem, ki je trdil, da ima v ro-kar vse dokaze za svoje trditve.
njihova proizvodnja do leta 19t>0 podesetorila.
V Londonu sprejemajo te vesti s pridržkom, vendar pa ne izključujejo, da ni Sovjetska zveza skušala uporabiti atomskega orožja tudi na taktičnem področju. Do sedaj pa niso v britanski prestolnici se dobili potrditve vesti, da so pri zadnjih sovjetskih manevrih uporabljali atomske topove.
Smithom razgovarjal francoski poslanik v ZDA Bonne* ki je po razgovoru izjpavil, da sta govorila o Indokini. Na vprašanje novinarjev je odgo.
obeh tožiteljev (predsednik socialdemokratske sekcije v Solingenu Heinrich Schrott ln predsednik sindikatov v Gel-senkirchenu Hubert Scharley),
RIO DE JANEIRO, 9. — Minister- Vincente Rao Han je sinoči po konferenci brazilskih poslanikov izjavil, da se bo Brazilija odločno uprla na konferenci v Caracasu, da bi neameriške države še dalje izvajale kolonialno oblast na katerem koli delu ameriškega kontinenta Dodal je, da je Brazilija pripravljena boritf se do kraja na prihodnji pan-ameriški konferenci za osvo-hoditev kolonij, ki še obstajajo na tem kontinentu.
»POMI\>iK| DSEVI
Na današnji dan je leta 1837 umrl največji ruski narodni pesnik Aleksander S. Puškin.
DANES, sreda 10. februarja
Skolastika. Zvonimir Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.23. Dolžina dneva 10.07. Luna vzide ob 10.16 in zatone ob JUTRI, četrtek 11. februarja Lurška M. B„ Vratigoj
S SINOČNJE SEJ E TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA | 00 VČERAJ V PALAČI TRŽAŠKIH ŽELEZNIC
Mednarodna železniška konferenca o tarifnih odnosih Avstrija-Trst-Reka
Na konferenci sodelujejo predstavniki jugoslovanskih, italijanskih in tržaških državnih železnic • Niso znani razlogi za odsotnost avstrijskih predstavnikov
Posebna komisija predložila resolucijo o ukrepih za zaposlitev mlade delovne sile
Predložena resolucija predstavlja nekak kompromis med političnimi skupinami, katerih člani sestavljajo komisijo - Predlagatelji pa so pozabili na osnovni problem, t. j. na problem zaposlitve pristanišča, industrije, obrti itd.
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bila predložena skupna resolucija ob činske komisije, ki je bila sestavljena iz predstavnikov vseh političnih skupin, glede rešitve vprašanja zaposlitve brezposelne mladine. Resolucija, ki jo bodo dali na glasovanje šele na petkovi seji, ko bodo zaključili z glasovalnimi izjavami in za katero bodo brez dvoma glasovali predstavniki vseh političnih skupin v občinskem svetu, je nekakšen kompromis zahtev predstavnikov različnih političnih strank, ki so sestavljali občinsko komisijo,
V uvodu resolucije je rečeno, da je brezposelnost mladine ((dediščina vojne, ki pa se je še bolj zaostrila v povojnih letih z zaostritvijo ekonomskega položaja mesta«. Nato se resolucija sklicuje na nujnost raztegnitve na Trst
Občinska seja v Dolini
Poročilo o včerajšnji seji občinskega sveta v Dolini bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v naši jutrišnji številki.
italijanskega zakona o vajencih, ki je še v razpravi, in poudarja, da zaradi nujnosti ukrepov, ki jih je treba pod-vzeti v Trstu v pogledu zaposlitve mlade delovne sile, občinski svet zahteva od oblasti naslednje:
1. takojšnje posredovanje pri javnih in zasebnih podjetjih, da preprečijo odpust z dela vajencev, ki dosežejo starost ko jim pritiče višja plača;
2. da vsa državna in zasebna podjetja nadomestijo upokojene delavce in uslužbence, ki jim je treba zagotoviti dostojno pokojnino, z zaposlitvijo mlade brezposelne delovne sile;
3. raztegnitev ugodnosti, ki jih predvideva ukaz ZVU št. 5 od 11. januarja 1951, in sicer:
a) na vse sektorje dela, kjer obstajajo delovni odnosi na osnovi delovnih kolektivnih pogodb in še posebno na trgovinskem sektorju;
b) na mladince, uradniške
pripravnike izpod 20. leta, za uradniško kategorijo. (Zdi se, da bo na predlog svetovalca Geppija starostna doba povišana na 21. leto);
4. popravek drugpga dela II. člena ukaza ZVU štev. 199 od 31.12.1951 s tem, da se datum 10.1.1951, ki ga določa omenjeni ukaz, nadomesti z novim bolj aktualnim datumom;
5. da se da komisiji, ki .10 predvideva člen 3. ukaza ZVU štev. 5 od 11. 1. 1951 možnost, da lahko postavlja pristojnim organom konkretne predloge glede zaposlitve mlade delovne sile ter da se jo pooblasti, da lahko določa posameznim kategorijam podjetij število vajencev, ki jih morajo zaposliti;
6. koordinacijo in povečanje vzgojnih in kvalifikacijskih tečajev, ki že obstajajo pri nekaterih ustanovah ter ustanovitev vajeniške šole;
7. obnovitev strokovne šole, ki naj odgovarja sodobnim zahtevam, iz katere so v preteklosti izšli številni strokovnjaki, delovodje, konstruktorji in specializirani tehniki in ki je predstavljala ponos našega mesta;
Občinski svet izraža svojo hvaležnost vsem javnim in zasebnim podjetjem, ki so sprejela poziv občine in zaposlila ali pa nameravajo zaposliti določeno število vajencev. Poleg tega izraža zaupanje, da bo želja mladincev po zaposlitvi naletela na popolno solidarnost vseh meščanov, ki jih skrbi bodočnost naše mladine. Zadostitev teh zahtev predstavlja nadaljevanje in tehnični razvoj vseh malih in velikih industrijskih, trgovskih in obrtniških podjetij, nadaljevanje in razvoj, ki sta povezana s prisotnostjo mlade delovne sile v vseh panogah mestnega gospodarstva.
Gornje zahteve tržaškega občinskega sveta, če bodo našle razumevanje v krogih, katerim so naslovljene, bodo brez dvoma, pripomogle k ublažitvi mladinske brezposelnosti, ki je v teh poslednjih letih dosegla neverjetno visoko število. Zdi pa se, da v resoluciji namerno pozabljajo na dejstvo, da so vsi podobni zakonski ali nezakonski ukrepi za zaposlitev mlade delovne sile samo začasnega značaja, ker ne zagotovijo mladincu - vajencu zaposlitve tudi za bodoče. V resoluciji
|SREČKO KUMAR
Včeraj zjutraj je v Por. torožu neno. doma preminil, zadet od srčne kapi, top. Srečko Kumar, zaslužni primorski glas. benik, pedagog in prosvetni delavec.
Rodil se je 9. aprila 1888 v Kojskem v Goriških Brdih. Ljudsko šolo je obiskoval doma, nekaj raz. redov gimnazije v Gorici, uči-tcljiiie pa v Kopru. Do letu 1911 je bil učitelj, potem pa se je posvetil samo glasbi in leta 1913. dovršil konservatorij «Tartini« v Trstu, ki ga je obiskoval že kot učitelj. Ud aprila 1913 do oktobra 1014 in od junija 1918. do septembra 1919. je nadaljeval glasbene študije, zlasti klavir, pri prof. Jos P.embauru v Leipzigu. Tu je na koncertu z uspehom igral Bacha in Chopina. Leta 1914. je bil imenovan za glasbenega učitelja na moškem učiteljišču v Negotinu. Ker zaradi vojne ni mogel na. stopiti mesta, je šel za glasbenega učitelja k podružnici Glasbene Matice v Trstu Cez eno leto je moral k vojakom, kjer je ustanovil pevski zbor in prirejal koncerte. Ob prevratu je bival dve leti v Rječmu, kjer je vodil pevski zbor češke manjšine, hkrati pa zahajal v Leipzig k VTOf- Pem-bauru. Ko se je vrnil domov, je ustanovil v Skednju Solo, ki se je pozneje spoj'la s tržaško Glasbeno Matico in tu poučeval do leta 1924. Na svojem domu je zbiral pevte, vio. liniste, recitatorje, prirejal u-metniške večere in koncerte; osnoval je zbor Učiteljske zveze za Primorsko, s katerim je nastopil celo v Bologni. V o-krilju Primorske pevske zveze je izdal mešane zbore razni h slovenskih skladateljev. Njegovo delovanje je seve-da bodlo v oči fašizem, ki ga je preganjal vse dokler se ni tov. Kumar moral umakniti i> Jugoslavijo. Tako je prišel iz Trsta v Ljubljano za pevovodjo in učitelja Glasbene Ma. tiče ter je priredil več dobro uspelih koncertov. Iz ,‘^jublja-ne je šel v Zagreb za pevovodjo «Kola», za učitelja1 Mu-zičke akademije in uradnika «Jugoslovanskega muzičarja». Z zborom «Kolo» je leta 192*> nastopil na mednarodnem glasbenem festivalu v Frankfurtu ob Maini, Kot pevovodja "Učiteljskega pevskega zbora« v Ljubljani je prirejal vsako leto koncerte t> Ljubljani in drugod. Stalno pa je Kumar Uvel v Zagrebu, kjer je poučeval klavir na Državni akademiji in imel tu-
di svoj lastni glasbeni zavod.
Po vojni se je tov. Srečko Kumar vrnil na svojo rodno Primorsko in se z vsem srcem in dušo lotil obnavljanja velikanskega kulturnega pogorišča, ki ga je s svojo petindvajsetletno strahovlado zapu. stil fašizem. V rodnem Kojskem v Goriških Brdih je ponovno ustanovil pevski zbor in s svojim bogatim znanjem in izkustvom sodeloval povsod, kjer je bilo potreba. Ne_ kaj časa je deloval tudi v Trstu, potem pa se je preselil v Koper, kjer je ustanovil glasbeno šolo. Pred upokojitvijo je vodil pevski zbor slovenskega učiteljišča v Portorožu, mladinski zbor, pevovod-ski tečaj in poučeval glasbo na portoroškem učiteljišču,
Nenadna smrt je prekinila njegovo delo, ki je bilo velikanskega pomena za glasbeni razvoj na Primorskem in s katerim si je Kumar postavil sam najlepši spomenik.
Slava njegovemu spominu!
Zahvala Dijaške Matice za velikodušen dar
Odboru za novoletno jelko l. okraja!
Podporno društvo ((Dijaška Matica» si šteje v svojo prijetno dolžnost, da se Vam še posebej zahvali za velikodušni dar, ko ste nam naklonili 100.000 lir od preostanka vaše akcije ob novoletni jelki 1953.
Ta vaša gesta prav gotovo kaže po izdatnem novoletnem obdarovanju otrok vašega okraja, širino vaših pogledov in intenzivnost vašega dela. Prav gotovo bi bilo samo v korist naši splošni stvari, če bi tudi t) druoih krajih in okraj ih sledilo naše ženstvo vašemu svetlemu zgledu.
Prosimo Vas, da tolmačite našo zahvalo vsej javnosti y vašem okraju, ki je s prispevanjem omogočila tako za. dovoljiv lep uspeh vaši akciji.
se popolnoma pozablja, hote ali nehote, da'je treba za rešitev splošnega vprašanja brezposelnosti, katerega del predstavlja tudi brezposelnost mladine, iskati vse možnosti dela, iskati zaposlitev pristanišča, pomorskih družb, industrije. trgovine itd. itd. Samo na ta način se lahko reši vprašanje zaposlitve tako mlade, kot tudi odrasle delovne sile.
Med raznimi vprašanji, ki so jih številni svetovalci postavili občinskemu odboru, je svetovalka Weiss (kominf.) vprašala, če je res. da otroci, ki hodijo v osnovno šolo v Ulici'Vespucci, nimajo šolskega pouka zaradi pomanjkanje prostorov ker so se vanje vselile družine, prizadete zaradi zadnjega neurja. Odbornik Dulci je zagotovil, da bo omenjena šola v nekaj dneh
na in da bodo del teh družin nastanili v prostorih slovenskih srednjih šol v Ulici Laz-zaretto Vecchio. (Komentar o tem sklepu občinskega odbora objavljamo na prvi strani). Dalje je odbornik Sciolis odgovoril na interpelacijo skupine svetovalcev, ki so zahtevali, da višja oblast upošteva sklep občinskega sveta glede spojitve otroške klinike v Ulici Manzoni z otroško bolnišnico «Burlo - Garofalo«. Znano je, da je občinski svet že preteklega oktobra izglasoval sklep proti omenjeni spojitvi, ki jo predvsem consko predsedništvo in pokrajina toliko zagovarjata. Odbornik Sciolis in župan Bartoli sta dala vedeti, da je vsako nasprotovanje občinskega sveta tej spojitvi zaman, češ da ima consko predsedništvo zakonito pravico, da lahko odlo-
skoraj popolnoma izpraznje- ča po svoji volji
Včeraj se je pričela v palači tržaških železnic na Trgu Vit-torio Veneto mednarodna železniška konferenca predstavnikov državnih železnic Jugoslavije. Trsta in Italije. Na konferenci je poleg tega tudi prisoten zastopnik Južne žezna-ce, družbe, ki še vedno upravlja zapuščino in ima večino delnic omenjene proge, ki je bila nekdaj privatna in za ka-ter-> mednarodni juridičm položaj ni dokončno urejen.
Na včerajšnjem sestanku, ki je trajal samo dopoldan in ki se je pričel ob 11.30. so razpravljali samo o dnevnem redu. Znano pa je, da bodo na konferenci razpravljali o tarifnih odnosih Avstrija - Trst in Avstrija - Reka. Praksa namreč kaže, da je bila dosedaj izkoriščena skoraj izključno Trbišika železnica in da je bila premalo uporabljana južna proga. Vse to je privedi! o do anomalij pri prometu in do nepotrebne konkurenčne borbe med zainteresiranimi državami. Konferenca naj bi pripomogla
S SEJE NABREŽINSKO-DEVINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
OSEBNA DISKRIMINACIJA PRI VOLITVAH ODBORA OBČINSKE P0DP0BNE USTANOVE
Osporavanje italijanskega državljanstva na ukaz italijanskega notranjega ministrstva je na našem področju nezakonito - Svetovalec tov. škof o potrebah Sesljana
Po nekaterih pripombah občinskih svetovalcev devinsko-nabrežinske občine glede zadnjega zapisnika, je župan na
včerajšnji seji občinskega sveta predlagal v prvi točki izvolitev novega odbora občinske podporne ustanove. Prebral je imena devetih kandidatov, o katerih so se sporazumeli predstavniki raznih po-
prometni cesti povozijo avtomobili.
Tako odbornik Visintin kot župan sta Škofove opombe zavrnila, le svetovalec Drago Legija se je strinjal glede nevarnosti, v kateri bi bili otro. ci, če bi bila šola sezidana na predlaganem mestu Zelo neprimerna pa je bila intervencija odbornika Floridana, ki je svetovalca Škofa napadel z
litičnih skupin na posebnem; besedami, ki nikakor niso bi-
le na mestu. Med drugim mu je namreč očital, «da je star penzionist, ki nima drugega dela, kot da se sprehaja po Sesljanu». Svetovalec tov. Colja je zaradi tega odbornika Floridana tudi zavrnil, kajti predlog svetovalca Škofa je vsega upoštevanja vreden in velja o njem razmišljati.
Svetovalec tov. J. Pahor se je zanimal za gradnjo šole v Stivanu in Medji vasi. Po še
nekaterih drugih govorih je župan sejo zaključil.
ZARADI OKVARE NA CISTERNI PODJETJA «SflICIL>
15 TON BENCINA
STEKLO V MORJE.
Podjetje ima 300.000 lir škode - Začasno prepovedan prihod ladij v zaliv pri Sv. Soboti
sestanku pred sejo občinskega sveta, vendar je pristavil, da se ne strinja več s kandidaturo občinskega svetovalca <0v. S. Colje iti sicer zaradi osebnih zadev. Te »osebne zadeve« naj bi po županovi obrazložitvi obstajale v tem, da g. župnik, ki je bil tudi eden izmed kandidatov, ne bi tega mesta sprejel, ker bi v nasprotnem primeru moral sedeti poleg človeka, «ki se ni poročil v cerkvi in ki ni dal krstiti svojih otrok«.
Po raznih intervencijah je o tej zadevi spregovoril tudi sam tov. Srečko Colja, ki je dejal, da ne more razumeti, kako ne bi mogel g. župnik sedeti poleg njega. Ugotovil je namreč, da bi bili v tem odboru poleg g. župnika tudi kominformisti, celo član njihovega CK, zaradi katerih pa se g. župnik po županovem mnenju ne bi prav nič razburjal, Kdo je torej komunist, se je vprašal tov. Colja ter ugotovil, da gre v tem primeru za značilen primer osebne diskriminacije.
Svetovalec dr. Skrk je s svoje strani ugotovil, da je župnikovo stališče neresno, medtem ko je svetovalec Gra-ton predlagal, naj bi v odbor vključili več žensk in več Italijanov, češ da je tretjina prebivalstva italijanske narodnosti (koliko je Slqvencev v raznih odborih tržaške občine?). Po desetminutnem odmoru so nato dali nekoliko popravljeno listo na glasovanje: v odbor občinske podporne ustanove so bili izvoljeni s 14, 13 in 11 glasovi Ivan Antonič, Viktor Skof,
Zorka Legiša, Ferruccio Grat. ton. Lambert Pertot, Merluz-zi, Lucija Šušteršič in Albin Skrk, medtem ko je bil s 7 glasovi izvoljen tudi župnik Rejec.
Po glasovanju je spregovoril svetovalec dr, Skrk, ki je
ugotovil, da je zadnje čase	bolnišnico	se	je	moral
del našega prebivalstva ki m	18-letni	Danijel
^v3on^ova/13nh,Zi°kr	Dros.na iz Škofij, katerega so
f:-iV- _ °r! °i	zaradi rane na glavi sprejeli
Opozorilo županstva
V zvezi z delovanjem neznanih oseb. ki se predstavljajo raznim mestnim družbam in tvrdkam z namenom, da izvabijo od njih naročnino ali podporo za «Revijo mesta Trsta», ki jo izdaja občina, opozarja županstvo, da za tako delovanje teh oseb ni pooblastilo in da se za take posle poslužuje lastnega osebja ,ki je opremljeno s potrebnimi dokumenti. !<#!rpanstvo je te goljufije že prijavilo kompetentnim oblastem, istočasno pa opozarja družbe in tvrdke, da takoj sporoče županstvu, če bi se pri njih pojavile osebe, ki za tako delo nimajo pooblastil.
Včeraj okoli 4. ure se je zaradi okvare na cisterni last podjetja SAICIL s sedežem v Rio Primario 10, razlila po morju in po zemlji ogromna količina bencina. Po ugotovitvah je kazalo, da se je razlilo približno 30 ton bencina, vendar so kasneje po natančnem pregledu ugotovili, da ga je 15 ton ostalo v ceveh, kar pomeni, da ta bencin ni izgubljen. Po dolgem delu so ta del goriva ponovno spravili v cisterno. Podjetje ima nad 300.000 lir škode. Na mesto so prišli takoj gasilci, medtem ko so člani pomorske policije patruljirali po morju, da preprečijo, po ukazu pristaniškega poveljstva. prihod ladij v zaliv pri Sv. Soboti zaradi nevarnosti izbruha ognja.
Nezgoda med kepanjem"
Nove znamke
Od 11. t. m. dalje bosta v prodaji pri vseh poštnih u-radih na področju spominski znamki za 25 in 60 lir ob 25. obletnici lateranskega pakta.
Sporočilo urada
za izseljevanje v Avstralijo
Urad za izseljevanje v Avstralijo, ki je bil vzpostavljen nedavno pri predsedstvu cone, sporoča, da bo zaradi nuj_ nosti proučevanju do sedaj vloženih prošenj, od četrtka 11. t. m. dalje ' odprt za javnost samo v dopoldanskih urah od 9. do 12. ure.
njanja Gre namreč za one op. tante, katerim osporavajo italijansko državljanstvo in dobiva občina pisma predsedstva cone, v katerih zahteva, da morajo takim osebam odvzeti osebno izkaznico.
Dr. Skrk je nato obširno obrazložil protipravni1 postopek predsedstva cone, ki se sklicuje	na	ukaz	italijan-
skega notranjega ministrstva ter ugotovil, da ta ukrep v coni A nima nobene veljave. Pozval je župana naj odkloni izvrševanje tozadevnih uka. zov predsedstva cone, ki so v izključno škodo določenega dela prebivalstva.
Sledilo	je	poročilo	odbor-
nika Visintina o javnih delih v preteklem letu, o čemer pa smo že	obširno poročali v
enem izmed nedavnih člankov. Omenimo naj le, da je bilo v preteklem letu dovršenih za 78 milijonov lir raznih javnih del	v	teku so	dela v
vrednosti 3,930.000 lir, medtem ko so pred nedavnim bila dana na dražbo razna dela v vrednosti 4 milijanov lir.
V diskusiji se je oglasil le svetovalec tov. Skof, ki je najprej prikazal nekatere potrebe Sesljana, v drugem delu pa kritiziral nameravano gradnjo šole v Sesljanu, in sicer zaradi tega, ker bi bila na preveč izpostavljenem mestu. O-troci bi namreč bili v nevarnosti, da jih na tej izredno
s prognozo okrevanja v 7 dneh na opazovalnem oddelku.
Mladenič je pojasnil, da mu je lano povzročil udarec s torbo, s katero se je hotel njegov prijatelj Cunja, isto tako iz Škofij, ubraniti snežne kepe, ki jo je hotel on vreči proti njemu.
IZPRED SODISCA
Oproščen obtožbe latvine zaradi pomanjkanja dokazov
Medtem ko je 21, januarja
letos 25-letna Livia Visintin položila 500-lirski bankovec pred blagajno na glavnem ko. lodvoru, da bi tako laže zavila ruto svojemu otroku, ki ga je držala v naročju, je ženska prestrašeno opazila, da ie bankovec izginil brez sledu. Visintinova se je nekoli' kokrat ozrla naokoli in ker je opazila nekega moža poleg sebe, ga je kratko in malo obtožila tatvine denarja.
Mož, ki ;e tedaj kupoval vozni listek za Videm, kamor je hotel na izlet, ji je takoj brez odlašanja zanikal tatvino. «Ne kričite toliko«, je končno rekel mož, kasneje identificiran za 70-letnega Francesca Furlana iz Ul, Pro-cureria, »zagotovim vam, da nisem vzel vašega denarja,
toda ker se mi smilite vam podarim 500 Ur.» S temi besedami ji je izročil bankovec in hotel oditi, vendar je bilo prepozno, kajti moža je policija aretirala, ga poslala v zapor in ga prijavila pod obtožbo tatvine sodišču, kjer se je moral zagovarjati. Dokazov o njegovi krivdi pa ni bilo in tako so ga morali oprostiti, pa čeprav samo zaradi pomanjkanja dokazov.
Preds. Fabrio, tož. Pascoli, zapisn. Petrocelli, obramba odv. Gioseffi.
do ureditve takih tarif, ki t)_i upoštevale prvenstveno geografske razdalje po vseh treh
progah, ki vodijo iz Avstrije v Trst odnosno iz Avstrije na Reko in tako povečala tranzitni promet skozi Trst in skozi Reko.
Potreba po ureditvi teh odnosov se je že večkrat pokazala in je bil tako lani na železniški konferenci v Rimu dosežen začasen sporazum med predstavniki Jadranske železniške zveze, v kateri, kot je znano, sodelujejo avstrijske, jugoslovanske, italijanske in tržaške državne železnice. Do sedanje konference v Trstu pa je prišlo po predhodnih dogovorih na d.unajski železniški konferenci omenjene zveze, ki je bila pred dvema mesecema.
Avstrija je pri tem vprašanju izredno zainteresirana, zato nas tem bolj čudi odsotnost njenih predstavnikov, čeprav so avstrijske državne železnice za konferenco vedele.
Konferenca se bo nadaljevala danes ob 10. in bo trajala predvidoma . tri dni. Verjetno bodo prispetij te dni v Trst tudi predstavniki reškega pristanišča, da razširijo razgovore tudi na vprašanje sodelovanja med tržaškim in reškiim pristaniščem.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za premiero Massenetove opere »Thais«, ki bo danes z začetkom ob 20.30 Predstava velja za abonente reda A.
V četrtek zadnja predstava Zandonaieve opere »Ljubezenska burka*. Predstava velja za abonente reda B v parterju in reda A za lože in galerijo.
ČLANI OF I. OKRAJA VAS VABIJO NA VESELO
rmim zmm s pie*
KI BO V SOBOTO 13. T. M. OB 20.30 URI V DRUŠTVENIH PROSTORIH V UL. R. MANNA 29.
SREDA, 10. februarja 1954.
JUGOSLOVANSKA V O .\ A 'I' IC S T A
254,6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba: 7.30 Pregled tiska; 11.00 Šolska ura: Triglav in njegova soseščina: 11.30 Fantazija iz priljubljenih operet; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Umetne pesmi slov. skladateljev poje Slovenski oktet iz Ljubljane; 17.00 Arije iz oper Li-sinskega. Hatzeja in Gotovca poje tenorist Josip Sutej; 17.13 Popularne melodije igra saksofonist Aleksander Nikolič: 17.32 Narodne pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Za vsakogar nekaj; 21.00 S knjižne police: Puškin in Slovenci; 21.30 Koncert sopranistke Anite Mezetove; 21.50 Za zabavo in ples igrajo domači in tuji ansambli; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč.
TRS T II.
306.5 m ali 980 kc-eek
11.30 Lahka glasba; 13.00 Opsr-na glasba; 14.15 Kulturni razgledi; 18.00 Max Bruch: Koncert št. 1 za violino in orkester; 18.40 Koncert baritonista Marijana Kosa; 19.00 Zdravniški vedež; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Vokalni tercet; 20.50 Intermezzo; 21.15 Ger-sbvvin: Rapsodija v modrem; 21.30 Operetne melodije:	22.15 Lalo:
Španska rapsodija za violino št. 21.
S I, (> > r. . .1 A
327.1 m. 202.1 m. 212,4 m
Poročila ob 5.35, 6.30, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
12.00 Opoldanski koncert; 12.45 Zabavna glasba:	14.20 Kulturni
pregled; 14.40 Poje moški zbor ((France Prešeren« iz Kranja; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Solisti pred mikrofonom; 17.10 Pisan spored slovenske narodne glasbe:	17.50
Zdravstveni nasveti; 18.00 Veseli ritmi; 18.30 Zunanje politični feljton; 18.45 Stare in nove melodije na klavirju igra Mojmir Sape; 20.00 Radijska igra- Colette: Gigi . ponovitev; 20.47 Večerni orkestralni spored.
Osvobodilna fronta
I. OKRAJ
Danes 10. t, m. ob 20.30 seja izvršnega odbora OF I. okraja v običajnih prostorih, prosimo za točnost.
LJUDSKA KNJIŽNICA je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 10. do 13. in o.d 16. do 19. ure.
OO VČERAJ DO DANES
Rossetti. 16.00: «2elezna krinka«, L. Hayword, J. Bennett. Excelslor. 16.00: ((Dogaja se v Berlinu«, J. Mason. C. Bloom. Nazionale. 16.30: »Kleopatrine ljubezni«, R. Fleming, W. Lun Di-gan.
Filodrammatico. 16.00: »Cilj Mongolija«, R. VVidmark, Don Tay-
lor.
Arcobaleno. 15.30: «Dve noti s .Kleopatro«, S. Loren, A. Sordi. Auditorium. 16.30: ((Prepovedane ženske«, L. Darnell. V. Cortese. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Astra Rojan. 15.30: ((Dolgo pričakovanje«, C. Gable, L. Turner. Cristailo. (Trg Peruglno) 16.00: «Strah«, J. Wallace, R. Wright. Grattacielo. 16.00: «En dan na sodniji«, W. Chiari, S. Loren, S. Pampanini.
Alabarda. 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00: »Moulin Rouge«, J. Fer-rer, Zsa Zsa Gabor.
Ariston. 16.00: »Ljubezen pod strehami«, J. Crain. W. Holden. Armonia. 15.15: «Ran£ treh zvonov«, J. McCrea, A. Smith. Aurora. 15.30: »Lili«, L. Caron, Zsa Zsa Gabor.
Garibaldi. 15.30: »Blato«, E. Aguir-re, A. Lara. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Ideale. 16.00: «Crna krinka«, G.
Danova, F. Marži.
Impero. 16.00: ((Zakonska postelja« L. Palmer, R. Harrison.
Italia. 16.00: «Moulin Rouge«, J.
Ferrer, Zsa Zsa Gabor.
Viale. 16.00: «Na jugu bobnijo bobni«, J. Craig.
Kino ob morju. 16.00: «Clen 519 kazenskega zakonika«, H, Vidal,
C. Greco. Mladoletnim prepovedano.
Massimo. 16.00: «Androcles in lev« J. Simmons, V. Matare. Moderno. 16.00: ((Volkodlaki«, G. Kelley, A. M. Pierangeli. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Sv. Marko. 16.00:	((Ljubezenska
samba«, C. Miranda.
Savona. 15.00: «Jetniki preteklosti«, G. Garson.
Vittorio Veneto. 16.00: »Volkulja« Kerima, E. Manni. Mladini izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 16.00: »Narednik Sam«,
D. Martin.
Belvedere. 16.00 «Furija Konga«,
J. VVeissmuller.
Marconi. 16.00: «Ljubljenka», S. Loren.
Novo cine. 16.00: «Crna strela«, S.
Cochran.
Odeon. 16.00: «Postaja Termini«, J. Jones. Režija De Sice.
Radio. 16.00 «Sramotna pot«, H. Lavvford.
Razna obvestila
TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB «L, KOŠIR«
Na željo članstva se bodo vsi sestanki v sredah, začenši z današnjim začeli ob 18, uri in bodo trajali do 21. ure. Seja upravnega odbora bo danes točno ob 20. uri.
JAVNA DRAŽBA
5. marca t. 1. bo ob 12. uri javna dražba za dodelitev dobave asfaltne zmesi za vzdrževanje cest. Vse informacije so na razpolago v sobi 203, pogodbene sekcije mestne občine.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob tovarišici Milki Turkovi daruje Srečko Cjak 2.000 lir za Dijaško Matico.
Ob tretji obletnici smrti brata Stanka daruje družina Vitez 1.000 lir za Dijaško Matico.
KROG TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel v četrtek 11. tebr. 1954 ob 20.30 uri
v Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma 15.
SVOJ PRVI PREDAVATELJSKI VEČER
Govorila bo tov. Marija Vilfanova
o temi
Vljudno vabljeni !
NOVOSTI V LJUDSKI KNJIŽNICI (UL. ROMA 15/11.)
1. Matjašič Janez:	»Nevidno življenje« (Poljudno znanstvena knjižnica).
2. ZnideršičMarička: »Človek in zemlja« (Zbirka poezij).
3. Makedonske pripoved.
ke.
4. Kosmač Oiril:	»Pomladni dan« (Prešernova družba).
5. Zorman Ivo: «Iz obroča«.
Kdaj so otroci mirni ? Kadar čitajo
«Cicibana» ali »Pionirja«. Se danes nabavite štev. 5 CICIBANA in PIONIRJA. Cena 20 lir.
Ljudska prosveta
PROSVETNI KROŽEK OPČINE ima svoj redni občni zbor v petek 12. t. m. Vabljeni vsi člani.
PD »IVAN CANKAR«
Odborova seja bo v sredo 17. t. m. ob 20.30’v'Ul. MonteccKi 't>, soba št. 50. Na sejo so vabljeni tudi člani gospodarskega odbora. Zaradi važnosti priporočamo polnoštevilno udeležbo in točnost.
Tajništvo
TAJNIŠTVO ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV
sklicuje za danes v sredo 10. februarja ob 18. uri redno odbo-rovo sejo. Prosimo za točnost.
ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV
obvešča vse šolnike in druge kulturne in prosvetne delavce, da bo v četrtek 11. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 predavanje: Sedanjost v Indiji. Predavala bo prof. Marija Vilfan. Predavanje vsem toplo priporočamo in prosimo za čim večjo udeležbo.
Odbor
MATERE, DEKLETA!
Izšla je Vaša revija r N A S A ZENA« štev. 1, ki kakor običajno pri" naša za Vas obilo novosti.
Krojenje, vezenje, mod*1 Cena 75 lir.
PROSVETNI KROŽEK obvešča člane, da bo izlet * 1
Žano 14. t. m. Zaradi tega vsi prijavljenci zglase na s*”,i krožka v petek 12. t. m. o» do 20. ure.
PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU
priredi 21. februarja tek®* Ornem vrhu za pokal Pavloviča. Vpisovanje na st“\J v Ul. Machiavelli 13, II. dn*v od 18. do 19. ure.
MLADINA ORGANIZIRA
21. februarja smučarski Crni vrh. Ob tej priliki bodo, di smučarske tekme, 'katerej1 redi Planinsko društvo za P** Mirka Pavloviča.	gl
Vpisovanje vsak dan od 1®.
20. ure v Ul. Alfieri 8. v P«1*' rih mladinskega krožka ^ tak«. Vpisovanje se zaKljuc1 ,u petek 12. februarja. Infortn*-* lahko dobite po telefonu MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE
organizira 21. t. m. izlet v stojno. Vpisovanje do četrtka t. m. na sedežu od 18. do 19. '
P«-
H
liri
p!2&
ADEX IZLETI
20. IN 21. FEBR. 1954 IZLETI V
AJDOVŠČINO VIPAVO MATERIJO 0BR0V PODGRAD BUZET-DRAGUČ in Dl REKO
21. FEBRUARJA 19^ IZLET V
TOMAJ DUTOVLJE POSTOJNO ^
Vpisovanje do 11. t.
pri «Adria-Express» F. Severo 5-b - tel
- U'' . 2924-»-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. februarja 1953 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 5.
POROČILI SO SE: Šofer me-hanik Ennio Zorzet in uradnica Maria Negodi, agent CP Sergio Scarpa in pevka Giuliana Gut-mann, obrtnik Luigi Spinazzola in šivilja Noelia Kocjančič, agent CP Rino Allabanda In natakarica Irma Chersicla, električar Mario Giraldi in šivilja Maria Crisma,
UMRLI SO:	77-letni . Guido
Bellen, 82-letna Frančiška Turk vd. Cergol, 65-letni Augustino Piz-zamus, 88-letna Antonija Mahnič vd. Emili, 76-letna Lucla Zuanic Bailo vd. Bardassar, 37-letna Ma. ria Crisman por. Ardessi, 76-letna Maria Despina, 45-letna Angela Costalunga, 51-letni Ni-colo Bonivento, 69-letna Bianca Accerboni por. Marcon, 84-letni Giusto Boccalis, 53-letnl Leonardo Guarnieri.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
Predvčerajšnjim so priplule v tržaško pristanišče sledeče ladje: iz Benetk s 2885 t raznega blaga ital. ladja «Pampano», i/. Holandske s 8567 t premoga panamska ladja »Fortune«, iz Kan-dije s 350 t vina in pomaranč grška ladja »Agios Nikolaos«, z Reke z 1 potnikom jug. ladja »Bakar«.
Odplula pa je proti Benetkam s 180 t kaframa ital. ladja «Ot-taviano«.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 6,3, ob 19, lili 3,4, najnižja 0,8, Zračni tlak 1006,5 stalen. Vlaga 67 odst., veter vzhodnik 3 km/h, morje mirno, temperatura morja 4,8 stopinj.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul, Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. deirOrologio 6; Slgnori, Trg. Ospedale 8; Harabaglia v Barkov-ljah In Nlcoli v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 316 . C«
Gasilci	2-22
Policija	2 . 23
Glasbena šola v Kopru sporoča, da je umrl njen ustanovitelj i*1 prvi ravnatelj
SREČKO KUMAR
PROFESOR GLASBE
Trud im požrtvovalnost, ki ju je daroval slovenski glasbeni umetnosti, ne bosta nikdar pozabljeni.
Slava njegovemu spominu!
Koper, 8. februarja 1954.
I
Ravnateljstvo Glasbene šole v Kopru
V Portorožu j« umrl
SREČKO KUHAR
glasbenik, dirigent, pianist in pedagog, ustanovitelj
prve slovenske mladinske glasbene revije «Grlica», dolgoletni pevovodja učiteljskega pevskega zbora na Primorskem, hrvatskega zbora «Lisinki», profesor na konzerva-toriju v Zagrebu in zadnja leta ravnatelj Glasbene šole v Kopru.
Truplo	pokojnika	bo	na	mrtvaškem odru v	poslopju občinsikega ljudskega odbora
v Portorožu.	Pogreb	bo	na državne	stroške	v četrtek	11. t. m. ob 14. uri, nakar bodo
pokojnika prepeljali na ljubljansko pokopališče.
Koper, 9. februarja 1964.
Svet aa	proavefco okrajnega ljudskega odbora
Koper,	Društvo srednješolskih vzgojiteljev,
Društvo učiteljev okraja Koper.
(MEDNARODNI GOSPODARSKI PBF.ftT.F.n')
lil PREMOG IS JEKLO
Ko so ustanavljali evropsko skupnost premoga in jekla, so !l zamišljali skupni trg tako, “a bi dosegli najbolj ekono-™l<no proizvodnjo. Praktično 'o pomenilo ukinitev vseh •tonalnih ukrepov posamez, v k Proizvajaleev, izločitev tistih ii proizvodnje, ki * oi mogli ustrezati novim ogojem, možnost razširitve ■ u?nost' na vse tiste, ki aJ0 najugodnejše razmerje Pfo^vodnih stroškov. Konec m°nc*v naj bi tudi to pripo-°f0 k novemu razmerju v roizvodnji med posameznimi
ielamiaialCi’ Pa tUdl med d**
°v o takšnem enotnem
Načrt'
na^ imel razen go-,,;?,^rstva tudi svoj politični . 't’, seveda v podrobnostih • pilo mckč spoznati, tem anJ, ker bi bila vsa akcija Srožena, če bi načeli podrob.
vprašanja o tej zadevi. Za-v le pstalo več praktičnih Pfajanj 0 enotnem trgu zu-Drjl.po*°dbe, v pogodbo pa so »le splošne formulacije, ki OI^gocaj0 različne razlage, sk S0 na dnevnem redu ja-?nosti vprašanja cen, vpra-■ Je kako odpraviti neenako, j med posameznimi dežela-in proizvajalci, vprašanje vene obremenitve in obre-enitve s socialnimi dajatva-> vprašanje kartela, ki so « ustanovili itiri izvoiniške
dež*!* sltupnosti izven svojih , ,e ’ kakor tudi vprašanje, liti!^ USmerit' investicijsko po.
Pisanje cen
"otnih^1 fazi so vPra^nja e'
ttB1.	cen	na	skupnostnem
javil- Ure<^i tako, da so ob-
bil« 'JZ& jeklarn’ ki naj bi
iadi °*llne za kupčije. Za-tr Spr*menjenega položaja 110,^gu jekla, jaradi nesklad-Ponudbo in povpra-Po wt*®. itd' pa »O »e cene, HiljvJ'	*°	sklepali	kupčije,
Mej	V8*e	°d	objavljenih.
nosti ^dajalci v okviru skup-re8c	nastala	ostra konku-
Ho	so	si medseboj-
tem *ov za trgom. Med-B(jPl0 “stale objavljene cene *>k» ^'^-iene, čeprav je Vi-jslcejjj naročala proizva-Ho (v, ’ n*0 vsako spremenjene^ 0 “javijo. Zato je bilo objavl ■ p0*tevati proučitev za k° prjl*n^e cen, da bi se lah-la«odiii Zva-3alci in kupci pri-baa, v, P°Sostim spremem-izvgj^l asProtno pa so si pro-Veije Cl Prizadevali, ogniti se «blastjU vmešavanju Visoke v tem V. cene, da bi imeli ta ,aj21ru b°li proste roke. ^®sni • t a ** ni urejena Žaro^ 'Zhod
->«n	iščejo	v prostih
i* bj P*'“ovajalcev glede cen, Čitnboii8 j	Pri*la konkurenca
last io _	izraza. Visoka ob-
f‘»nb
last Je	. -------- --
diskrim ysem prepovedala tetij _!,nac'jQ posameznih pod. J»hk0 !!*“? cen, ki so jo nianjših ®:,avljala na podlagi so ‘skalnih bremen in ^UpCemPyodajala posameznim “•h. Dn 'Zdelke po nižjih ce-150 PodiBt151’13 tudi’ da lah*
cijah D Ja. *}a različnih rela-Po cenah011^0 svote izdelke Ustrezaj0 ’ ™' kupcem najbolj ?n>olo4i,-	podjetnikom
'n Ueoh^' da 50 na bližnjih Žm°žni t, h relacijah bolj *‘st>tti r, ,onltur®nce nasproti 0^aliePOdjetiem, ki so bolj *iroma ^_°d kraja naročila o.
U*)veznoft°^trošnje. Obnovili so jn Slede objavljanja so P0*0 j e v prodaje, tako ds °bila podjetja pravi-niejah zlasti od 5
«o,
odstotkov navzdol ali navzgor popuščajo od objavljenih cen, oziroma jih zvišujejo. Odstotek popusta oziroma zvišanje se ne nanaša na vsako kupčijo posebej, ker bi tega ne mogli kontrolirati, marveč na skupne kupčije, sklenjene v 60 dneh. Ce v tem času podjetja prekoračijo predvideni odstotek, so dolžna objaviti nove cenike
Te uredbe Visoke oblasti o cenah skupnega trga so nov poskus, ki naj pokaže, katero pot je treba v prihodnje ubirati v obravnavanju tega vprašanja. Vse kaže, da še zdaleč niso našli metod, da bi lahko vskladili formiranje cen na skupnem trgu in hkrati o-mogočili konkurenco, ki bi vplivala na znižanje proizvodnih stroškov oziroma cen. O-mejen je tudi rabat pri prodaji jekla podjetjem, ki jeklene , izdelke izvažajo.
Malone vzporedno z vzpostavitvijo visoke oblasti »o ustanovili tudi kartel jekla med proizvajalci Francije, Nemčije, Belgije in Luksemburške z nalogo, da uredi vprašanje prodaje na trgih zunaj dežele, včlanjenih v skupnosti. V začetku je imela ta akcija značaj sporazuma ad hoc, nazadnje pa je dobila formalne oblike kartela. Najprej so sporazumno določali cene, kmalu pa so uvedli konvencionalne kazni za proizvajalce, ki bi kršili sporazumno, poločili so globo 50 dolarjev od tone. Zdaj je Ifartel določil tudi kontrolno organizacijo, ki je pooblaščena, da proučuje primere, ko podjetja kršijo določene cene. Kontrolo so zaupali neki švicarski komisiji,
Brž ko je postalo jasno, da gre za čisto kartelno organizacijo, in ne glede na to, da se je njena akcija nanašala na trg zunaj skupnosti, se je visoka oblast postavila malone na negativno stališče in zahtevala razpust kartela. To je povzročilo znatne in ostre razlike med Visoko oblastjo in jeklarnami, ki so po svojih zvezah dokazovale, da visoka oblast nima pravici,' vmešavati se v to vprašanje, ker se ne tiče skupnega trga. Razprave so bile ostre in njihova posledica je bila, da je Visoka oblast omilila svoje stališče nasproti kartelu, hkrati pa se je kartel čedalje bolj utrjeval. Zadnje čase so malone povsem prenehale intervencije Visoke oblasti, ki se je zadovoljila z glediščem, da bi lahko takšne sporazume tolerirali, dokler bi omogočali dostopne cene, to se pravi, dokler se ne bi pojavili kot činitelj navijanja cen.
Velika Britanija ni članica Evropske skupnosti za premog in jeklo, pač pa se že od njene ustanovitve zanima zanjo in bi rada bila o njenem delu poučena. Morda bi tudi ra^ da sodelovala v nekaterih specifičnih oblikah in vprašanjih, kar bi bila bolj njena pravica kakor obveznost. Konkurenca na trgu jekla, ki se razvija od druge polovice lanskega leta, je povzročila tudi konkurenco med jeklarnami skupnosti in angleško jeklarsko industrijo. Boj se je zlasti zaostril, ko so evrop-ski proizvajalci ustanovili kartel in ko so začeli sporazumno nastopati na trgih zunaj skupnosti. Angleška jeklarska industrija je bila primorana, da je dvakrat znižala cene
svojih izdelkov, kar je sprožilo tudi ustrezne akcije kartela.
Te okoliščine je izkoristila
Visoka oblast, da se je začela znova pogajati z Veliko Britanijo ter da je določila možnosti in pogoje za tesnejše sodelovanje, ki bi jih dobilo tudi določnejše organizacijske oblike in nalagalo morda tudi nekatere obveznosti. Pogajanja o tem se nadaljujejo. Ni izključeno, da bo v doglednem času sklenjen sporazum glede platforme, ki bi omogočila skupno akcijo v politiki investicij cen itd. Vse to kaže, da je snovanje skupnega trga premoga in jekla v obliki, kakor ga je zamislil sporazum še daleč od uresničenja. Na tej poti bo treba premagati še mnogo težav pa tudi krize.
VLADA MILENKOVIČ
Pred dnevi Je sneg pobertl Trst in okolico — Ljudski vrt.
(jTRETJI TEDEN ZASEDANJA ŠTIRIH ZUNANJIH MINISTROV*)
Pred dnevi smo objavili nekaj Churchillovih spominov na konferenco v Potsdamu, ki je bila leta 1SM5, takoj po zaključku druge svetovne vojne v Evropi. Ze sami ti spomini ali bolje način obravnavanja tega je pokazal bistvo nasprotij med Vzhodom in Zahodom. Ze tedaj smo rekli, da ne nameravamo prejudicirati uspe-h-s berlinske konference, ki naj izgladi ostrine med Vzhodom in Zahodom, kljub temu pa smo se morali izraziti vsaj nekoliko ostreje, reči smo morali, da ni preveč upov na go. tovo pozitiven in zaželen zaključek te konference.
Kljub temu pa je bila bilanca po prvem tednu vsaj nekoliko pozitivna, kajti če ne konkretno, je vsaj nakazala nekaj optimističnih potez, ki bi dale upati na delno pozitiven zaključek konference. Drugi teden konference pa je postavil svetovno javnost pred dokaj negativno stališče. {.Konec konference je blizu«, »rešitev je nemogoča«, «ministri
ATOMSKA ENERGIJA
PREHAJA V SLUŽBO GOSPODARSTVA
V*i znaki kažejo, da bo atomska energija v kratkem prešla v službo gospodarstva in napredka - V Ameriki že dalj časa pripravljajo temeljito revizijo določb, ki so omejevale Izmenjavo izkušenj m rezultatov znanstvenih raziskav na lem področju in bodo dovolili industrijskim podjetjem zgraditi atomske peči in uporabljali atomsko gorivo, kar je bilo doslej izključno v rokah - Komisije za atomsko energijo - la pač dokazuje, da imamo že za seboj prvo dobo, ko je bilo tovarniško izkoriščanje namenjeno le fabrikaciji atomskega orožja
Za zdaj je še vedno le ena prirodna kovina, iz katere do. bimo jedrsko energijo, namreč uran. Ko je Curiejeva pred dobrimi 50 leti iskala radij v uranovi smoli, ni vedela kam z nekaj tonami neuporabnega uranskega balasta. Pred vojno, leta 1939 so pridobili kakih 1000 ton urana. Koliko ga pridobivajo zdaj, ne vemo, znano je le, da ga mrzlično iščejo po vsem svetu, da žrtvuje Amerika ogromne vso. te za izkoriščanje domačih nahajališč v Coloradu, kjer množina urana v 1 toni rude ne presega 1 kg in da postavlja-
jo poizkusne industrijske naprave za izkoriščanje bistveno revnejših rud. Kanadčani so objavili nekaj podatkov o nahajališču v Eldoradu, kjer je v toni rude približno 2 kg urana, na podlagi katerih se da izračunati letna produkcija na približno 400 ton uranovega oksida samo za to nahajališče.
Celotne rezerve urana na svetu cenijo na okrog 25 mi-jonov ton. Sedanji produkcijski stroški znašajo kakih 5000 din za 1 kg uranovega oksida, ki pa še narastejo za kovinski uran v reaktorju, kjer
i; :
. *
(N
Pogled na Dubrovnik.
so zahteve po čistoti izredno velike. Z izboljšanjem kemij-sko-tehnoloških in metalurških metod za pridobivanje, čiščenje in regeneriranje pa bo ce. na najbrž še bistveno padla, zlasti če bi odkrili še nova bogata nahajališča.
Uranove rude izžarevajo zaradi svojega prirodnega radioaktivnega razpadanja žarke, ki jih moremo z modernimi aparati brez težav ugotoviti. Razen urana ima le še torij tako lastnost. Vendar je tudi pri toriju verjetno, da ga bo z napredkom jedrske znanosti mogoče uporabljati v reaktor, jih (atomskih pečeh) kot gorivo. Ekipe, ki iščejo uran, hodijo po terenu z aparati, ki zaznavajo aktivnost. Brž ko se približajo slojem, ki vsebujejo uran ali torij, pokažejo instrumenti odklon ih pa zasliši iskalec uranove rude v slušalkah, kot sestavnemu delu večine instrumentov te vrste, prasketanje. V Ameriki so šli že dalje: ležišča urana iščejo že z letali, iskalne aparate dajejo tudi izletnikom, v u-panju, da bo kdo slučajno naletel na nahajališče urana.
Glede na preproste možnosti iskanja in zaradi zanimanja vseh držav za lastne uranske zaloge, »o bili seveda uspehi že doseženi. Število nahajališč se je silno povečalo. Razen pred vojno znanih večjih rudnikov v Jachymovu na Češkem, v Belgijskem Kongu in ob Medvedjem jezeru so našli uran v Coloradu, na Madagaskarju, v Indiji, Franciji, Nemčiji, zlasti obsežna pa so v Avstraliji, le da je tam ruda razmeroma revna.
Zdi se, da je osrednji problem *konomike atomske e-nergije prav v kemijskih in metalurSkih metodah pridobivanja urana in ostalih sestavnih delov reaktorjev oziroma r ekonomičnosti metod za pri-
dobivanje plutonija, ki nastaja pri jedrski cepitvi urana v a-tomski peči in ki je osnovna surovina za proizvodnjo energije iz atomskih central.
Uran, ki je šel skozi reaktor, še ni dokončno izrabljen. Treba ga je regenerirati in iz njega izločiti plutonij. Tu so tehnološki problemi silno težavni, ker radioaktivnost uran. skih palic v atomski peči tako naraste, da je vsako neposredno manipuliranje z njimi smrtno. Potrebne so torej naprave za predelavo na daleč, proces mora biti avtomatiziran in se razvija za sloji betona in svinca. Prav nad metodami pridobivanja urana in njegove predelave leži jeklen oklep atomskih skrivnosti.
Ko človek stoji pred atomsko pečjo je pravzaprav razočaran. To je betonska kocka, iz nje je napeljanih nekaj e-lektričnih vodov, sem in tja kaka majhna odprtina. In če bi pogledali vanjo, ne bi videli mnogo več. Uranske palice, med njimi nekaj kadmije-vih plošč, okrog njih težka voda. Nikjer se nič ne vrti, nič se ne kuha, nič ne ropota. V sosednjem prostoru je nekje kontrolna plošča, kjer merilni instrumenti in kontrolne luči strokovnjakom povedo, kaj se v kocki dogaja.
Toda, ko greste skozi laboratorije, kjer pripravljajo material za reaktor, šele začutite težavnosti in širino problemov. Tu srečujete stotine znanstvenih delavcev pri vakuumskih črpalkah, ekstrak-torjih vseh vrst, spektrografih; vrstijo se serije elektronskih instrumentov, svinčene zaščitne naprave, za katerimi tečejo kemijske reakcije, ki jih moramo opazovati le skozi 10 in vej cm debela okenca iz svinčenega stekla in v katere morejo posegati le z dolgimi kleščami. V visokofrekvenčnih
pečeh talijo kovine. V dolgih kolonah destilirajo topila in jih odvajajo v zbiralne posode, od koder se vračajo v proces.
Minevajo ure in vendar smo videli le majhen del tega, kar zahteva postavitev enega samega reaktorja.
Pri tem se vsiljujejo vprašanja o možnosti razvoja jedrske znanosti v malih državah. Pred nekaj leti je bil to še izključen monopol v rokah velikih., Toda, kdor je vedel, s kakšno silo se je ves znanstveni svet vrgel na ta problem, in kdor je sledil člankom v znanstvenih revijah in štel sodelavce, ki so se v specialnih institutih in na univerzah zagrizli v reševanje posameznih nalog, je vedel, da bo nova znanost kmalu prodrla meje. Od lanskega leta že dela reaktor v Norveški. Postavila ga je v sodelovanju s Holandsko. Francija pričenja misliti že na tretjo uransko kopo. Gradi jo tudi Švedska. Jasno je, da so zahteve ogromne, vendar je šel ta razvoj že tako hitro in tako daleč naprej, da je nevarnost, da temeljito zaostanemo, če ne bomo s pospešenim tempom sledili ostalim. Z atomske energije je Že odpadla tenčica skrivnosti in nedosegljivosti, razvoj pa zahteva svoje tudi od nas.
Inž. L. KOSTA
se pripravljajo za potovanje 1 domov* in podobno. Taki so bili naslovi raznih časopisov in to ne navadnih, ampak odgovornih velikih časopisov, ki odražajo dejansko stanje, ki odražajo celo mnenja posameznih zastopstev in podobno.
Ali imajo prav ti časopisi, odnosno ljudje, katerih mnenja se odražajo v teh časopisih, da poizkušajo že vnaprej izpodkopati konferenco?
Točno je, da dogodki preteklega tedna na berlinski konferenci niso privedli do ni-kakih velikih preokretov, in da ministri z Vzhoda kakor z Zahoda v bistvu niso popustili kar se tiče osnovnih problemov, ki so na dnevnem redu. Vsi razgovori so se sukali le v nekakem širšem obsegu, včasih so bili celo zelo ostri, toda zaključka nobenega, učinek dela prejšnjega tedna pa ja bil popolno razčiščenje posameznih gledišč, kjer je še posebej prišla do izr.iza razlika v gledanju Vzhoda in Zahoda. Po drugem tednu konference so se torej razmere povsem razčistile.
Ves teden so štirje ministri obravnavali samo nemško vprašanje. Angleški zunanji minister Eden je v imenu zahodnih delegacij predložil svoj načrt rešitve tega vprašanja. Molotov pa je predložil načrt Sovjetske zveze. Načrt angleškega zunanjega ministra Edena in v grobih obrisih vse. ga Zahoda temelji na osnovni tezi, da je izvedba nemške državne enotnosti nemogoča brez svobodnih volitev. Tega stališča se zahodne sile držijo trdno in nočejo, niti ne želijo odstopiti od njega. Zahodni zastopniki so v tem problemu popustili Molotovu le v toliko, da so mu nakazali, da bi bodoča nemška vlada, ki bi bila postavljena po volitvah, ne bila vezana na pariške in bonnske sporazume, ki jih je sprejel kancler Adenauer v imenu sedanje Zahodne Nemčije. Brez tega bi zahodne sile sploh ne mogle upati, da bi Sovjetska zveza kakor koli pristala na zamisel o svobodnih volitvah. Toda s tem so zahodni zavezniki izzvali zelo ostro reakcijo v francoskih političnih krogih, kjer se govori, da nima smisla pristopiti k evropski obrambni skupnosti, v katero bi vstopili zaradi Nemčije, ne da ti točno vedeli ali bo Nemčija ostala v njej.
Molotov pa ne namerava v ničemer popustiti. V prejšnjem tednu je edino njegovo popuščanje bilo opazno v predlogu, da sporedno s «pro-vizornos splošno nemško vlado smeta obstajati tudi vnaprej bonnska in vzhodnonemška vlada. Ker pa zahodne sile že vnaprej odklanjajo vsako zamisel ustanavljanja pro-vizorne vlade pred volitvami, izgublja to popuščanje vsako praktično vrednost.
To je v grobih obrisih vse o čemer se je razpravljalo na berlinski konferenci v drugem tednu njenega dela. Proti britanskemu načrtu je Molotov postavil svoj načrt. Skupne stične točile med obema načrtoma ni. Vsak načrt je po-
llavaitti iz tehnike
ELEKTRONSKI KRONOMETER
R. Stuart MacCay, profesor . bo zelo zanimiva in raznovrstna Kalifornijski univerzi, je na. Kronometer namreč lahko izumil in izdelal elektronski 1 takoj pokaže koliko kilome-
kronometer, katerega uporaba
yreme
Skopj a
^•j	m°jim	prihodom
v* ^ude košave, beo-Ndu iP uU,rje' mojem pri-)al° ip	ozračje mirno. si.
^ *ePi vi ° z'ms*t0 sonce in "ftjiževnj,k^r imata Zveza ‘IfUženi	Jugoslavije in
i5 »voi .l književnikov Srbi-'žniv0,t; e2, 80 me z vso lju-v»rijj , J° sPrejeli srbski to-
‘mel vY“uer'J- Tam sem
?e*a biv~ svoieS>a trikrat-
V*e dnt?un0m sem ime* srečo fcreživgl "_°Pja- Beo6rad je bil
V. BARTOL: NOVA JUGOSLAVIJA - NEZNANA JUGOSLAVIJA
Ponovno v prestolnici Jugoslavije
Ze v prvih dneh sem spoznal, da imajo i Hrvati i Srbi močno, visoko izobražene in svojevrstne literarne osebnosti, katerih slovstvene produkte Slovenci vse premalo poznamo
Je
.2atočii* Beogradu svo-
t. ' ^avi	^er sem ob tur-
responH C16areti opravljal
te nM' , P1Sa‘ ZaPiske 1° •»oje u“,t*boIl razveseljeva. *1»1 seJ5alkansko srce. sezna-i * 2nan^	Sh obnavlial že
evHiki	5 Eskimi knji-
’ndUstrLi nafil° naPredujo-
£acije države: p-I 2svetljav sem imel ob »a^--3aVl	»več. Navidezni
adok:
^S* 'lektrlči?' takoj jasen. %i«r ni	in	deli	-------
mesta,
n» nai ‘“vam,
,tlltr»jiani ® avije, so kdaj h ^ričm Ur° ali dve pri bil zHSV,etliavi- P" voj-
^ Mes- Bei-
yi)»
C!k(* sem
od ».♦, j
leta do leta
ra»te in
»e raz-
je
, °«rad	z?Pisal,	da
^Urditvi	°
Nje!
^ ,„>«1.1 .'l0 ž0 P«-tem u	mpo' Ut>-
ni **	('b,p-
leti. Hra-
na je dobra in v primeri s Trstom neverjetno pocenj. Razlike v ceni med najele-gantnejšim hotelom, kakršen je Majestic, in med popularnim Ekspresom nasproti hote. la Moskve niso velike. Menu je v Majesticu po 200 din, a za 300 dinarjev lahko odlično ješ po izbiri, medtem ko si v Ekspresu lahko privoščiš okusno in tečno kosilo že za kakih 120 ali 130 dinarjev.
O razgibanem kulturnem življenju jugoslovanske prestolnice sem pisal pred dvema letoma, ko sem poročal o turneji našega Narodnega gledališča po Jugoslaviji. Za človeka, ki se zaustavi samo za nekaj dni v Beogradu, je izbi. ra težka, kako bi najbolje prebil večer: ali naj obišče eno izmed treh dramskih gledališč ali opero ali pa naj prebije večer v pogovoru s starimi ln novimi prijatelji in znanci. V »Narodnem pozori-štu» sem gledal predstavo Shakespearovega »Beneškega trgovca«, ki je pričala kljub nekatsrim ostrim kritikam, ki
so izhajale tiste dni v časopisih, o močnem umetniškem kadru in visoki zmogljivosti »Narodnega pozorišta«.
Kajpada so me tokrat najbolj zanimali moji tovariši, srbski književniki. Po predavanju so vodili razborito debato o slovenski književnosti in njenih vprašanjih, pri čemer so me mnogi izmed njih presenetili s temeljitim poznanjem slovenske literature. Zopet je stopila v ospredje mogočna in tako problematična figura Jerneja Kopitarja, o katerem je prav tiste dni izšla v Zborniku filozofske fakultete beograjske univerze obsežna študija tamkajšnjega univerzitetnega profesorja Ibrov-ca «Kopitar in Francozi«, ki prinaša doslej neznane podatke o tem velikem Slovencu, ki jih je učeni slavist odkril v pariški Nacionalni biblioteki in po arhivih raznih nemških mest. Na razpravo me je opozoril, če se prav spominjam, srbski romanopisec in generalni tajnik Zveze dr. Aleksandar Vučo, katerega to-
variški ljubeznivosti se imam poleg tega zahvaliti za vse o-lajšave in udobnosti na svojem potovanju. Razprava mi je bila pozneje podarjena po predavanju na Filozofski fakulteti in mi je po prvem bežnem ogledu pokazala zopet nove poteze velikega slavista.
Med najrazboritejšimi disku-tanti o vprašanjih slovenskega slovstva sem spoznal črnogor. skega književnika Djuzo Radoviča, ki je prevedel več slovenskih literarnih del v srbščino. Med drugimi je izdal izbor Aškerčevih pesmi, ki mu je tudi napisal predgovor. Pesmi so prevajali Desanka Maksimovič, Trifun Djukič in Jovanka Hrvačanin Tudi to sem opazil skoraj v vseh južnoslovanskih centrih, kjer sem predaval, kar sem sicer opazil tudi pri izvenjugoslovanskih poznavalcih slovenske književnosti:	Antona Aškerca na
splošno cenijo više, kot pa ga postavljamo mi sami. Ali ne utegne biti s tem protislovjem v zvezi trditev starega Goetheja nasproti Acker-
mannu, kateremu je rekel, da so vendarle najboljše pesmi tiste, ki ohranijo nekaj svoje vrednosti tudi tedaj, če jih prevedeš v prozo? (In kaj je navsezadnje prevod neke pesmi v tuj jezik drugo kakor prevod v neke vrste prozo?).
Vse prekratek čas sem prebil v Beogradu, da bi se bil mogel seznaniti pobliže z delom svojih srbskih tovarišev. Izvedel pa sem marsikatere zanimivosti, ki so zbudile mojo pozornost. Ko sem bival pred zadnjo vojno dalje časa v Beogradu, se spominjam, da je naletel na širok odmev roman iz dobe Obrenovičev in Drage Mašin, «Gluvo doba*, ki sta ga napisala skupaj dva srbska avtorja: Aleksandar Vučo in Dušan Matič. Z obema sem se bil zdaj seznanil. Dušan Matič je predsednik Udruženja književnikov Srbije, mož visoke izobrazbe in, kot sem slišal, jedke ironije. Od romana je prešel zdaj,* tako so mi po-
vedali, k liriki, kar se dogaja navadno obratno, in h kritiki. O Marku Rističu, od katerega sem slišal nekaj točnih in duhovitih pripomb, pravijo, da je kot kritik in esejist strah in trepet srbskih literatov. Od dr. Iva Andriča, o katerega ženskih likih v njegovih romanih je pred letom dni predaval v Trstu na povabilo tržaških Slovenk pisatelj Lino Legiša (Andricev roman «Most preko Dri-ne» je prinašal nComere di Triestea v svojem podlistku v prevodu prof. Umberta Urbanija), sem slišal nekaj posrečenih anekdot iz srbskega literarnega življenja, ki jih bom morda povedal ob drugi priliki. V zagrebškem «Vjesniku» sem bral, da je an. keta tega časopisa pokazala, da je Andricev roman «Most preko Drine« med deli jugoslovanskih avtorjev na prvem mestu po številu glasov, med-'em ko prevladuje po tej anketi kot. avtor po številu glasov Krleža, a je Andric tik
za njim. Andric se zmerom če-šče prevaja tudi na druge jezike; prav tiste dni je izšel prevod nekega njegovega dela v Zuerichu.
Tri stvari sem v tistih prvih dneh svojega potovanja jasno spoznal: prvič, da imajo i Hr. vati i Srbi močne, visoko izobražene in svojevrstne literarne osebnosti, katerih slovstvene produkte Slovenci vse pre. malo poznamo. Dragič, da so v pogledu poznavanja slovenske književnosti i Hrvati i Srbi na splošno vendarle za korak pred našim poznavanjem njihove literature. (Pozneje, v Sarajevu, sem videl širok program prevodov iz slo. venske literature za tekoče leto). In tretjič, da je s temi krožnimi predavanji storjen šele prvi korak (a vendarle korak) k boljšemu medsebojnemu spoznavanju, kateremu naj sledijo novi, obsežnejši in učinkovitejši.
In še nekaj bi rad pribele-žil. Ugleden srbski pisatelj mi je rekel: «Dve stvari sta v zadnjih letih najbolj pretresli in razgibali Beograd. In obe stvari se tičeta Slovencev. Kidričev pogreb in tržaško vprašanje, ki ga je sprožil osmi oktober«.
J uti i t
SARAJEVO, MESTO MED ORIENTOM IN OKCIDENTOM
trov na uro ali koliko metrov na sekundo preteče trenutno konj v diru, prevozi smučar ali prehodi navaden uradnik na svoji jutranji poti v urad.
Vse te podatke zbirata dve fotoelektrični zaklopki, ki se nahajata na obeh koncih apa^ rata. Aparat opravlja vse delo avtomatično sam in vse podatke lahko čitamo na razsvetljenem kazalu. Tako lahko vrsta elektronskih kronometrov, razvrščena vzdolž tekmovalne proge, nudi atletom nadvse koristne podatke, po katerih lahko uravnavajo svo. jo hitrost.
Uporaba te sodobne priprave pa ni omejena na športno področje. V vseh primerih, v katerih je zanimivo ugotoviti frekvenco kakega pojava, nudi elektronski kronometer lahko velike koristi, Tako lahko njim merijo pri strojih število ciklov na sekundo, porabo bencina pri avtomobilu za določeno progo, število «tik-takov« na sekundo pri uri itd. Stvarno uporaba tega instrumenta, katerega meritve so popolnoma točne in zanesljive, ni omejena.
BORBA PROTI JETIKI V SKANDINAVSKIH DRŽAVAH
Dne 19. junija bo iz Londona odpotovala na obisk v Dansko, Norveško in Švedsko skupina članov Britanske zveze za boj proti jetiki, ki bo v _ skandinavskih državah proučevala delo tamkajšnjih strokovnjakov za jetiko, ter si bo ogledala skandinavske metode za zdravljenje te krute bolezni v bolnišnicah, klinikah in sanatorijih. Istega dne, ko bo prva skupina na poti domov odpotovala iz Osla, bo v Stockholm prišla druga sku-ipina članov iste organizacije.
zitiven ali negativen in sicer s stališča s katerega opazovalec gleda in sicer ali s stališča Vzhoda ali s stališča Za-’ hoda. Ameriški zunanji minister Dulles je glede Edenove-ga načrta rekel, da je to zadnji predlog, ki ga daje Zahod. Molotov ni bil tako oster in ni rekel, da je njegov načrt zadnji načrt Vzhoda. Sedaj je odvispo od Molotovove pripravljenosti, da se odpove predlogu o začasni vladi in sprejme osnovno tezo Edeno-vega načrta, namreč svobodna volitve. Od tega torej je odvisen uspeh razprav berlinske konference o nemškem vprašanju.
Ce je res to, kar govore ruski diplomati v privatnih razgovorih, in sicer, da so prišli v Berlin zato, da bi prišlo do sporazuma in da ne marajo iti iz Berlina brez rešitve tega vprašanja, potem se da pričakovati, da bo v prihodnjem tednu prišlo do kakih večjih sprememb.
Ce pa pogledamo uspehe prejšnjega tedna nekoliko podrobneje, bomo ugotovili, da je poleg razčiščenja pojmov prišlo še do drugega sicer ma. lega, ampak hkrati značilnega uspeha. Tako zahodni ministri, kakor tudi Molotov so še ob koncu tedna zavedli, da so prišli v slepo ulico. Mnogi časopisi so že govorili popolnem neuspehu konference. Toda ministri sami so uvideli, da bi bila to prevelika odgovornost, ki bi padla ne samo na njihove vlade, am. pak tudi na njih same in so zato sklenili, da se bodo v tem tednu sestajali za zaprtimi vrati.
Sestanki za zaprtimi vrati imajo svoje prednosti kakor tudi svoje pomanjkljivosti. Prva pomanjkljivost je ta, da štirje ljudje delajo povsem na lastno pest in to ne glede na javno mnenje, ne glede na to, ali javnost odobrava ali graja njihovo ravnanje. Prednost tajnih sej temelji na načelu možnosti odkrite diskusi. je med ozkim krogom ljudi, na katere ne more vplivati tuja propaganda, javno mnenje in dugi zunanji činitelji. Verjetno, da v sedanjih razmerah velike napetosti v svetu ima ta prednost prav gotovo večjo težo kakor pa pomanjkljivost, ki smo jo navedli prej. Na prvi seji, v kolikor nas dejstva ne bodo deinan-tirala, bo govora zelo verjetno o prvi točki dnevnega reda. Gre namreč za sovjetski predlog o konferenci petih in sicer o konferenci na kateri bi sodelovali poleg sedanjih štirih velikih tudi zastopnik Maotsetungove Kitajske. Kako bo sprejel Zahod ta sovjetski predlog ni znano. Zelo malo verjetno pa je. da bo zunanji minister ZDA Dulles, ki tako energično odbija priznanje Maotsetungovega politične, ga režima na Kitajskem, sprejel sovjetski predlog v sedanji obliki. Hkrati pa ni izključeno. da bi Eden in z njim tudi Bidault ne poskušala prepričati Dullesa, da je potrebno pripraviti konferenco petih ali kakor jo imenujejo ((malo konferenco«, ki bi skušala raz. čistiti izključno azijske probleme. Velika Britanija in Francija skušata dati taki konferenci značaj ((korejskega po. litičnega sestanka«, in »icer tako, da bi se na njej razpravljalo o Koreji, Indokini ter o možnosti trgovske izmenjave med Kitajsko in Anglijo oziroma z Zahodom, T(£ bi bila nekaka kombinacija Edenove koncepcije ((omejenih ciljev«, hkrati pa si tudi Bidault želi rešitve indokitaj-skega spora, ki mu dela toliko preglavic v francoski skupščini in ki zadaja francoskemu finančnemu ministru toliko težkih ur. Po vseh znakih sodeč bi bili Rusi pripravljeni sprejeti tako rešitev.
Poleg tega problema, bo v prvih dneh če ne celo na prvi konferenci za zaprtimi vrati govora tudi o sovjetskem in francoskem predlogu za sklicanje konference za razorožitev. Tudi ta problem je tako širok in hkrati tako pereč, da bi moglo priti do nekakega kompromisa.
Končno, na prvi konferenci za zaprtimi vrati s-e bodo Jtir. je veliki verjetno sporazumeli tudi o tem, ali naj nadaljujejo razpravljanje o nemškem vprašanju na javnih konferencah ali pa naj ga uvrstijo v vrsto problemov o katerih naj se razpravlja na tajnih sejah. In tudi tu je kompromis možen.
Ko smo tako na brzino pre. gledali «uspehe» in »neuspehe« drugega tedna berlinske konference, moramo ugotoviti sle. deee: prav gotovo je, da ken-ferenca ni lahka in da je težko govoriti o zaključnih u-spehih. Hkrati pa bi si tudi ne upali reči, da je konferenca že vnaprej obsojena na neuspeh. Gledišča so diametralno nasprotna in posa. mezni zastopniki so odločni. Kljub temu pa so kljub takim nasprotjem vendarle prišli do nekih posrednih kompromisnih rešitev, ki odlašajo dokončno rešitev, ki pa hkrati nakazujejo, da niti prvi niti drugi ne marajo dokončno porufiti mostom s« itboj.
V IS IvTI I
Vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno. Temperatura se bo nekoliko dvignila. * - Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 6.3 stopiinj; najnižja pa 0.8 stopinj.
TRST, sreda lO. februarja 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
RA mo
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Ju*, cona Trsta: 14.40:	.
Umetne pesmi sttov. skladateljev poje slovenski oktet Ljubljane. Tret II.: 21.15: Gershwin: Rapsodija v modrem. Trst I.: 21.00: G. Puccini: «La Bohčme«, opera v 4 dej. Slovenija: 12.00: Opoldanski koncert.
v -	.	...
Jgg& k j - r
. i :
L- Bhh M
LADJEDELNICE V TRŽIČU PRED VEDNO VEČJO KRIZO , y ?e(|.tek važen seS|anek
Zahai se ravnateljstvo ČUDA ne obrne ! najemnikov Tre Venezie
za potrebna naročita v Jugoslavije?
Enotnost delavstvo, ki redno prihaja na delo, lcljub nasprotnemu ukazu ravnateljstva
Tudi prejšnjo soboto so delavci Združenih	jadranskih
ladjedelnic, katerim so zaradi ravnateljeve	odločitve
skrajšali tedenski delovni čas j od 44 ur na 40 ur, prišli na delo, čeprav je ravnateljstvo ukazalo, da ob sobotah ne bo. do delali in da bodo prejemali mezde že v petkih zvečer. Njihovo kljubovanje je tako odločno enotno, da prihajajo ob sobotah na delo tudi delavci iz Trsta in Gorice, čeprav vedo, da jim ravnateljstvo sobotnih ur ne bo plačalo.
Enako razredno	zavednost
kažejo tudi tisti delavci, ki so doslej delali nadure pri tur-bocisterni, katero	bi morali
predvidoma sploviti že v polovici tega meseca, vendar vse ( kaže, da se bo prav zaradi opustitve nadur splovitev zavlekla.
Na žalost moramo priznati, da med uredništvom ni te enotnosti. Se vedno delajo nadure, čeprav so jih vse tri sindikalne organizacije pozva- j le. naj se vzdržijo.
• Zadnje dni so se za krizo j v ladjedelnici zanimali tudi j predstavniki oblasti. Razni ob. j činski sveti so imeli posebne seje, na katerih so razprav-1 jali o novo nastali grozeči krizi. V ponedeljek zvečer je imel posebno sejo v zvezi z dogodki tudi tržiški občinski svet.
Vsi sestanki in razgovori s predstavniki zbornice pa doslej še niso dovedli do zaželenih uspehov. Naročil ni in jih noče biti. Ce bo šlo tako dalje, potem bo do junija vse delo v ladjedelnici opravljeno in doki, v katerih je mogoče letno sploviti za 120.000 ton ladij, bodo prazni, popolnoma prazni.
To pomeni, da bo po vsej verjetnosti nastala poleti še občutnejša kriza, katera se ne bo omejila samo na dosedanjih okoli 800 delavcev »izven proizvodnje«, ampa se bo razširila tudi na tistih 7000 delavcev, ki so zaposleni v ladjedelnici. Takrat bo ravnateljstvo zopet sililo delavce, ki imajo nad 60 let. naj gredo prostovoljno v pokoj, in jim bodo morda ponudili še kakšno majhno nagrado.
? ■ sedaj je zaradi delnega skrčenja tedenskega delovnega časa v obtoku osem milijonov lir manj, kakor pred mesecem dni. To povzroča go-riškemu gospodarstvu neprecenljivo škodo.
Ker ne kaže. da se bo v sedanjih pogojih mogla kriza omiliti, menimo, da bi se mo. rali odločujoči ljudje obrniti za razna naročila v Jugoslavijo, ki bi bila zainteresirana na tem, če bi CRDA dale jamstvo, da bodo naročila ob pravem času dobavile. To bi bil izhod iz sedanje krize in rešitev v korist delavstva.
zultatih državnega kongresa pokrajinskih uprav, ki je bil v Neaplju, in katerega se je tudi on udeležil.
Sporočilo Zveze induslrijcev glede določenih praznikov
Zveza industrijcev sporoča, da je bila sklenjena pogodba za določitev treh praznikov (na podlagi 11. člena pogodbe kovinarjev).
Določeni prazniki so: 3. marec; 19. april in 6. december (sejem sv. Andreja).
Popoldanski urnik v uradih ENPAS
Pokrajinski urad zavoda «ENPAS» sporoča, da bodo
odslej uradi odprti za občinstvo enkrat tedensko tudi popoldne, in sicer ob četrtkih od 16.30 do 17.30.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner. Korzo Italia 4 - te!. 25-76.
KINO
CORSO. 16.30:	«Nevzdržljivi
mister John«, J. Wayne.
VERDI. 17: »Banditi namišljenega mesta«, B. Sullivan.
CENTRALE. 17: «Hči morskega roparja«. R. Fleming.
VITTORIA. 17: «Srebmi bič«, D. Robertson.
MODERNO. 17: «Tri prepovedane povesti«, A. Lualdi in G. Cervi.
Znano bo celotna razsodba sodišča Na sestanek naj pridejo vsi prizadeti
ŠAHOVSKI TROBOJ ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE j EVROPSKO PRVENSTVO V HITROSTNEM DRSANJU
fuderer - FiRC remi prvak je postal Rus Šilkov
FUDERER- RIBAR 1:0  --------------------;—: 7HJ
Norvežan Andersen ]e zmagal na 5 m lu km
V soboto zvečer so imeli j ministrskim dekretom od dne zastopniki najemnikov, ki so , 19. decembra 1953, ki je bil v sporu z ustanovo Tre Ve- , objavljen v Uradnem listu št. nezie, sestanek, na katerem (3 dne 5. januarja t. 1., razje bil prisoten tudi tajnik i glasen natečaj za podelitev Federterre Simsig. Razpravlja- i 12 štipendij za trgovinsko li so o prvem delu razsodbe j prakso
sodišča, ki se je postavilo na stran ustanove, medtem, ko bo jutri, v četrtek, sodišče izreklo še drugi del razsodbe proti preostalim obtožencem.
Ker bo tako v četrtek znana usoda vseh toženih najemnikov, so sklenili še za- isti dan zvečer sklicati sestanek vseh najemnikov v prosvetni dvorani. Sestanek bo ob 19. uri.
Ker bo sestanek izredne važnosti, priporočamo vsem prizadetim, da se pozivu na sestanek z gotovostjo odzovejo.
Natečaj
Trgovska zbornica obvešča vse interesente da je bil z
v tujini. Natečaj bo na podlagi diplom in izpitov in se ga lahko 'udeležijo vsi italijanski državljani, ki dokažejo, da imajo posebne zmožnosti za trgovino s tujino.
Podeljena bo po ena štipendija za vsako od sledečih, držav. Avstralija, Brazilija, Kanada. Kongo, Belgija, Filipine, Indija, Indonezija, Mehika, Pakistan, Peru, Južna A-frika in Venezuela.
Prošnje ža sprejem k natečaju, na koikovanem papirju za 200 lir, z vsemi predpisanimi listinami, je treba poslati ministrstvu za trgovino s tujino v roku 90 dni po objavi razglasa o natečaju v Uradnem listu.
Seja občinskega sveta
Jutri zvečer ob 18. uri se bo v občinski dvorani na Kor-z>l Verdi por.ovno sestal občinski svet. Na seji bodo nadaljevali z razpravo o točkah, ki so na dnevnem redu Sedanjega zasedanja.
Seji občinskega
m pokrajinskega upravnega odbore
Včeraj zvečer ob 18. uri je bila v občinski beli dvorani redna tedenska seja občinskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Ber-nardis. Dnevni red je obsegal povečini točke upravnega značaja.
* * *
V pokrajinski palači se je včeraj zvečer ob 18. uri sestal pokrajinski upravni odbor. Predsednik, odv. Culot, je na seji poročal tudi o re-
IZ SO P N I H DVORAN
GIOVANNI PICCIONI IZ TRSTA obsojen, ker je smrtno povozil žensko
Dobil je šest mesecev zapora Plačati bo moral sodne stroške, civilni stranki pa bo moral plačati 150.000 lir za povračilo stroškov
Včeraj se je moral pred go-riškim okrožnim sodiščem zagovarjati 27-letni tržaški časnikar Giovanni Piccioni iz Ul. Fabio Severo 113. Obtožen je bil, da je 2. februarja lani zaradi velike brzine v Tržiču do smrti povozil priletno ženo Lorenzo Stilli iz Tržiča.
Med preiskavo so se izvedele še nekatere podrobnosti, ki so avtomobilsko nesrečo še bolj osvetlile. Piccioni si je namreč še istega dne izposodil pri tržaški izposojevalnici «Stella» avtomobil «Fiat 1400» z evidenčno tablico TS 11926, ki je last Marije De Grassi, vd. Bronzin, ki je imela za izposojevanje vozila potrebno dovoljenje, poleg njega sta se v avto vsedla še njegov 24-letni brat in 22-let-ni Sergio Moleka iz Vicolo ospedale militare 24.
Pripeljali so se v Tržič, kjer so se zadržali skoraj eno uro. Bilo je že precej temačno, ko so se okoli 17.50 pričeli vračati. Vozili so po Ul. Va-lentinis. Kakor je kasneje obtoženi Piccioni izpovedal, je znašala brzina vozila okoli 80 km na uro. Vozili so po sredini ceste, vendar nekoliko bolj na desno od sredine ceste. Ko so se pripeljali v bližino podjetja »Spremitura triestina« je šofer opazil, da prečka cesto priletna ženica. Njeni koraki so bili precej negotovi, ni vedela, ali naj gre čez cesto ali naj počaka. Piccioni je takoj pritisnil na zavore. Po poročilu policijskih izvedencev je avto zaradi zaviranja napravil 17.30 metra dolgo sled. Šoferjeva prisotnost duha in hiter pritisk na zavore nista mogla preprečiti nesreče. Pri padcu je ženska udarila z glavo ob tla in je nato umrla. Avtomobil se je' le malo poškodoval, razbila se je le prednja leva luč.
Organi javne varnosti so zaslišali tudi Piccionijevega brata in Moleka, ki sta sedela na zadnjem sedežu. Povedala sta približno isto, kar je že prej povedal obtoženi. Glede nesTeče pa sta rekla, da sta kar naenkrat začutila, da je šofer skušal ustaviti avto in da so kmalu potem nesrečno trčili v žensko.
Sodniki so včeraj pregledali zapisnike, poslušali izpovedi prič in obrambo ter Piccio-nija obsodili na šest mesecev zapora, plačilo sodnih stro-
škov in na povračilo stroškov civilne stranke v znesku 150 tisoč lir.
Spor sosedov pred sodniki
Med sosedoma, 57-letnim Giuseppom Magrinom iz Tržiča. in 48-letnim Pellarinijem, so že precej časa pred usodnim dnem 4. maja 1953 nastajali razni spori. Pellarini ni hotel, da bi Magrini prislanjal kolo k hiši, kjer stanuje. Ker pa se je to še vedno ponavljalo, so nekega dne Ma-grinijevo kolo vrgli na dvorišče. To je povzročilo neljubi incident, zaradi katerega je moral Pellarini v bolnišnico na zdravljenje, Magrini pa pred- sodnike.
Po tem incidentu sta se najprej sprla, potem pa se tudi dejansko spoprijela. Kako se je pretep končal, o tem obstajata dve različni verziji. Po eni naj bi Magrini sose-
tfitite in čMajte
flu motiki dneonikl
da močno udaril po obrazu in mu razbil dva sprednja zoba. Po drugi pa naj bi Pellarini pričel pred Magrinijem oežati, pri čemer je udaril z glavo ob vrata in si razbil zoba.
Včeraj sta se oba soseda znašla pred sodniki, ki so obtoženega Magrinija oprostili zaradi pjmanjkanja dokazov in zaradi amnestije.
Poljedelski tečaj v Doberdobu
Pokrajinsko poljedelsko nad-zorništvo v Gorci organizira na podeželju kmetijske tečaje v štirih krajih gariške pokrajine. Med te spada tudi tečaj z naslovom »Pridelovanje žitaric in vzreja živine«, ki se je pričal v ponedeljek 8. februarja ob 19. uri v D )-berdobu.
Tečaj bo“ trajal teden dni in ga vodi strokovnjak pokrajinskega poljedelskega nad. zorništva v Gorici.
v Ul. Oberdan štev. 23, kjer j* skladišče drv. Ko je danes zjutraj delal z električno žago, mti je ta zajela desno roko in odnesia palec. Rešilni avto je dečka odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili potrebno zdravniško pomoč,
Obnovite zapadle
osebne izkaznice
Ker so osebne izkaznice veljavne le za dobo treh let, poziva goriško županstvo vse tiste, ki imajo zapadle oseo-ne izkaznice, da jih čimprej obnovijo. Zapadle izkaznice so neveljavne.
V nedeljo se je v Zagrebu pričel šahovski troboj med Pircem, Fuderer jem in Rabar-jem. Troboj naj končno določi jugoslovanskega šahovskega prvaka. Znano je namreč, da so na turnirju za šahovsko prvenstvo vsi trije mojstri dosegli enako število točk. Šahovska zveza Jugoslavije je zato določila, naj med seboj odigrajo troboj, ki se je v nedeljo pričel s partijo med Fudererjem in Pircem. Partija se je končala z remijem, medtem ko je v ponedeljek Fuderer dosegel zmago v partiji z Rabarjem. Naslednja igra na sporedu je bila med Pircem in Rabarjem.
nogometaši na svetovnem prvenstvu v Švici. Sovjetsko moštvo, ki je določeno, da gre v Avstrijo, je moskovski Dinamo. To bo prva sovjetsko-avstrijska tekma od 1. 1927.
V * *.l
Angleška nogometna zveza je sporočila, da je prejela od sovjetske nogometne zveze brzojavko, s katero ta vabi angleško moštvo Arsenal v Rusijo, kjer naj bi 2. in 5. avgusta odigral dve tekmi. Rusi pa bi poslali neko moštvo v Anglijo novembra.
HOKEJ
Didaktične vaje
Šolsko nadzorništvo v Gorici sporoča, da je rok za vložitev prošenj za sprejem k didaktičnim vajam za tiste, ki bodo kot privatisti polagali izpite | za učiteljsko maturo v letošnjem šolskem letu. podaljšan do 38. februarja t. 1.
Vozni red vlakov
ODHODI:
Proti Trstu: 0.24 (A-), 6.10; (A.), 7.23 (A.). 8.33 (A.), 10.02. (D.), 13.58 (A.), 15.50 (A.), 17.12 (DD.), 18.32 (A.)*, 20.17 (A.j.l 2126 (D.).
Proti Vidmu: 4.33 (DD.;, 5.32 j (A.), 6.29 (A.). 7.57 (A->. 8.32 j (DD.). 1046 (A.)	13.59 (A.),!
16.00	(A.)*,	17,13	(A.)	19.15
(A.). 20.36 (A.),, 23.16 (D.). j PRIHODI:
Iz Trsta: 5.30 (A.). 6.24 (A.) 7.55 (D.), 8.22 (A-)*, 8.30 (DD.),| 10.44	CA.),	13.55	(A.).	17.11 i
(A.),	19.10	(A,),	20.31	(A.).!
2314 (D.).
Iz Vidma: 0.23,	(A.),	4.25;
(D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.29 j (A.),	10.00	(D.).	13.56	(A.1,1
15.48 (A.), 17.10 (DD.), 18.30 i (A.)*, 20.13 (A.), 21.24 (D.). j * Ne vozi ob nedeljah
Averbah prvak SZ
Novi šahovski prvak SZ je 33-letni velemojster Jurij A-verbah, ki je na državnem šahovskem prvenstvu dosegel 14 točk. Vrstni red ostalih pred zadnjim kolom:	Korč-
noj, Tajmanov 12.5, Lisičin, Petrosjan 11,5, Nežmecinov, Holmov 10, Geller, Suetin 9,5 itd. Averbaha v zadnjem kolu ni mogel nihče več doseči, n >{• n
Na letošnjem ženskem prvenstvu CSR je med 10 udeleženkami zmagata Hruškova s 7 točkami. Druga in tretja sta biii 2ivna in Suši s po 6 točk. iji n 4:
Na ženskem prvenstvu Argentine je zmagala Schwarz-mannova, ki je v dvoboju 10 nartij premagala De Novarro
5.5 : 4.5.
Pogled n« goriško pokrajino.
POŽAR V HOTELU 50.000 lir škode
DIJAŠKO DRUŠTVO «SIMON GREGORČIČ«
vabi na DIJAŠKI PUSTNI PLES
H'70
9 9
V SOBOTO n. FEBRUARJA 1954 V DVORANI ZLATI PAJEK - GORICA, KORZO VERDI 1,
IGRAL BO ODLIČEN ORKESTER ------- DOBER	BIFE
Javna razsvetljava na Majnici
Občinska podjetja bodo v kratkem pričela z deli za napeljavo elektrike v naselje na Majnici, kakor tudi na tamkajšnje križišče ter po stranskih ulicah,
Nesreča na delu
Včeraj predpoldne ob 11.45 so v kleti hotela, ki je last Henrika Visintina v Ul. Garibaldi so zapazili pričetek požara. Na kraj so takoj poklicali gasilce, ki so po skoraj 1 uri gašenja dokončno pogasitli ogenj. Kljub temu pa znaša škoda, ki jo je povzročil požar okrog 50 tisoč lir. Zgoreli so štirje sodi ter štirje tramovi (podstavki za sode).
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od dne 31, januarja do 6. februarja 1954 sedem rojstev, 13 primerov smrti, 5 oklicev in 6 porok.
ROJSTVA: Robert Barbieri, Adriana Rosolen. Franco Bra-tovich, Člaudio Venier, Maria Oaterina Guardione, Giovanni Brašsan, Rita Braidot.
SMRTI: 70-letna gospodinja Lucia Cassino vd. Barbo, 64-rešilnim avtom Zelenega letni brivec Francesco Conig, križa so včeraj zjutraj ob 10.20 j 64-letni kovač Alberto Le-prišli na pomoč 16-letnemu ghissa, 87-letna gospodinja Komanu Leinardiju iz Ul. Giu- Francesca Terpin vd. Valenti-
stinčani št. 23, ki se je ponesrečil na delu. Leinardi je zaposlen pri nekem podjetju
nuzzi, 55-letna šivilja Paola Custrin, 62-letna učiteljica Emilia Baeblcr por. Di Mar-
tino, 64-letni delavec Franc Blasic. 47-letni delavec Stanislav Bertossi, 50-letni sodar Jožef De Terlizzi. 69-letni vrtnar Jožef Clovcic, 40-letni mehanik Bruno Fumis, 14 dni stara Pia Felice, 71-letn,a gospodinja Maria Pieiulin vd. Spazzapan,
OKLICI:	srebrar	Stanko
Gerbic in gospodinja Maria Cardito, trgovski potnik Sergij Bonamico in gospodinja Elsa Milocco, poštni uradnik Bruno Zagato in šivilja Gio-vana Angela Baientina, kmet Mihael Markočič in delavka Enrica Fabris, uradnik Luigi Mastiandrea in učiteljica Silvia Lugni.
POROKE; agent policije Fe-doro Romani in gospodinja Adela Sprynar, uradnik Antonio Miniussi in gospodinja Carla Spazzapan, električar Paolo Brumat in delavka Norma Gurtner, mehanik Mario Murtelossi in gospodinja Lionella Livon, zidar Ivan Gatej in gospodinja Ivanka Golob, delavec Giovanbattista Patruno in gospodinja Ida Spanghero.
Dinamo-Racing 3:0 (0-0)
Zaradi incidenta, ki ga je povzročil vratar gostov, se je tekma predčasno zaključila.
Argentinsko moštvo Racing fz Buenos Airesa je na svoji turneji po Evropi nastopalo v nedeljo v Zagrebu proti Dinamu. Po neodločenem rezultatu v Rimu z Bomo je bil to drugi nastop Racinga na tej turneji. Okoliščine za tekmo v Zagrebu niso btie idealne — hud mraz in sneg, kar je bilo zlasti za Argentince neprijetna novost. Čeprav so v nekaterih trenutkih pokazali žonglersko obvladanje žoge in virtuozno sposobnost igranja, je bilo vsega tega mnogo premalo, da bi mogli domače resno ogrožati. Po dokaj nezanimivem prvem polčasu, ki se je končal brez gola, so se Zagrebčani razživeli. Ko pa so dve minuti pred koncem tekme domači dosegli svoj tretji gol, je argentinski vratar izgubil prisebnost in se pognal po igrišču za sodnikom Fodufoskim. Vratar se je sicer *e prej nešportno obnašal in Podubski je po tekmi izjavil, da bo njega in še enega branilca prijavil FIFI. Vodja argentinskega moštva Fernandez si je na vse načine prizadeval, da bi popravil slab vtis. (V začetku je namreč občinstvo bilo prijateljsko razpoloženo nasproti gostom, zflasti ko je videlo njihovo prizadevanje v zanje precej nemogočih pogojili). Argentinski igralci so svojega vročekrvnega vratarja vrgli v sneg — menda da bi se ohladil — in ga krepko »klofutali. Med racingovci trdijo da je vratar Dominguez preveč vročekrven, medtem ko iskrenejši pravijo, da je nekoliko »udarjen*.
Danes bo v Beogradu tekma proti Crvenl zvezdi in upati j je, da bo to pot šlo brez incidentov.
Zvedelo se je, da je vodstvo Racinga kaznovalo svojega vratarja Dominigueza zaradi incidenta.v Zagrebu na tekmi z Dinamom s 4-mesečno zabrano igranja. Dominigucz m potoval z moštvom v Beograd, temveč se je moral skozi Zuerich takoj vrniti v domovino. Vodstvo Racinga je poleg tega ponudilo sodniku Podubskemu 100.000 din odškodnine za poškodbe na omenjeni tekmi. s * * *
Dunajski Rapid je na turnirju za pokal Montevidea izgubil tekmo tudi z Naciona-lom z 2:1 (1:1), Švedski Nor-koeping pa je premagal Flu-minense z 1:0 (1:0).
Dinamo iz Moskve bo nastopil na Dunaju
DUNAJ, 9. — Sovjetska zveza je sprejela avstrijsko povabilo, naj pošlje na Dunaj kako nogometno moštvo, ter je obenem predlagala datum 20. in 24. junija. Avstrijska zveza pa bo predlagala dva druga datuma, ker bodo v tem času najboljši avstrijski
SZ - Vihodna Nemčija 14:1
MOSKVA, 9. — V prijateljski tekmi v hokeju na ledu je včeraj reprezentanca Sovjetske zveze premagala reprezentanco Vzhodne Nemčije s 14:1 (3:0, 3:0, 8:1). Gledalcev je bilo 40.000.
V * <:
Mednarodna tekma v hokeju med Kanado in Švico se je v nedeljo v Zuerichu končala s 6:5 (3:1, 2:2, 1:2) v korist Kanadčanov. V St. Moritzu je mlada švicarska reprezentanca premagala mlado nemško reprezentanco s 5:3. Tekma v Arosi med istima reprezentancama pa se je kon. čala 5:5. V Moskvi je moskovski Zenit premagal moštvo Nakka iz Stockholma z 10:1 (2:0, 5:1, 3:0).
* * «
TAMPERE (Finska), 9. — Milanska moštvo Diavoli Ros-soneri je premagalo finsko moštvo TBK, ki je na čelu finske lestvice, s 5:0 (2:0, 2:0, 1:0). Gledalcev je bilo 3.500.
V nedeljo se je v Davosu končalo tekmovanje za evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Po tekih na 500 in 5000 m. ki ista bila na sporedu v soboto, so v nedeljo tekmoval: na 15C0 in 10.000 m. Za naslov evropskega prvaka se ne štejejo zmage v posameznih tekih, temveč je en sam naslov za najboljšega drsalca v vseh štirih tekih. Tako se je zgodilo, da je postal evropski prvak Silkov (SZ), ki je zmagal le na 1500, medtem ko se je Andersen (Norv.), ki je zmagal na 5000 in 10.000 m, plasiral na drugo mesto. Silkov j ima pač boljšo skupno oceno • po vseh štirih tekih. V teku na 10.000 m pa sme nastopiti le 12 najboljših tekmovalcev in tako se jih tudi za končno oceno ne more plasirati več.
Rezultati: 1500 m: 1. Silkov (SZ) 2'13”3;	2. Gončarenko
(SZ) 2T4”;	3. Grišin (SZ)
2'14”1: 4. Aas (Norv.) 2’14”5; 5. Jaervinen (Fin.)' in Ericsson (Sved.) 2'15” (nov finski rekord); 7- Broeckmann (Holand.) in Van der Voort (Holand.) 2‘15”5;	9. Andersen (Norv.)
2’16”6;	10. Salonen (Finska)
2T7”2.
10.000 m: 1. Andersen (Norv.) 16'55"2;	2. Broeckmann (Holand.)	3. Ericsson
(Sved.) 17'08”9; 4. Haugli (Norveška) 17T0"5; 5. Stikov (SZ) 7. Jaervinen (Fin.) 17*27”6' (nov finski rekord);
8. Gončarenko (SZ) 17'33”7;
9. Van Der Voort (Holand.) 17’33’9; 10. Johannnesen (Norveška) 17'42”.
Končna ocena: 1. Stikov (SZ) 189,058 točk (evropski prvak); 2. Andersen (Norv.) 189,383;
Cold še vedno nepremagljiv
V smuku je med ženskami zmagala 19*1 elna Cera Marchelli
Za Zena ColOja ni bilo na;
letošnjem italijanskem držav- ‘ nem prvenstvu težav — ne na progah ne z nasprotniki. Vse tri dni je zmagoval v stilu velikega gospoda v primeri z drugimi tekmovalci. Po tekmah v veleslalomu in slalomu je z enako lahkoto zmagal v nedeljo tudi na tekmi v smuku. Tako je postal letos absolutni italijanski prvak v alpskih disciplinah. Kljub presledku v tekmovanju je pokazal, da je še vedno med njim in ostalimi konkurenti velika razlika. O-stali so nekako izenačeni in ni izrecnih favoditov. Ce bi ne bilo Coldja, bi si verjetno razdelili med seboj zmage v posameznih alpskih disciplinah dva ali trije rajlični tekmovalci.
Rezultat - smuk moški:	I.
Colo Zeno (Abetone) 1’51”6; 2. Burrini Gino (Campiglio) 154 ”8;	3. Zecohinii (Monza)
1’55”9;	4, Milianti (Abetone)
1’56”; 5. Chierroni (Abetone) in Burrini Bruno (Truppe Alpine) 1'57”3; 7. David (Gres-soney) 1'58"; 8. Alvera Albino (Cortina) 1’58”5;	9. Gluck
(Gardena) 1'59”2; 10. Minuzzo (Cervino) I‘59”4.
ABETONE, 8. — Do pravega presenečenja je prišlo danes V zadnji točki tekmovanja za italijansko državno prvenstvo v alpskih disciplinah - smuku za ženske. Zmagala ni nobena od favoritinj temveč Carla Marchelli, še ne I9-letna mlajša sestra Marie Grazie. Vozila je zešo pogumno in odločno, kot bi mogoče hotela protesti-
rali, ker ni bila določena za
ekipo, ki bo šla na svetovno prvenstvo na Švedsko.
Rezultat - smuk ženske:	1.
Marchelli Carla (SAI, Milano) 1’52”3; % PeEissier (Cervino) 1’52”9;	3. Sacco (Sestriere)
1’58”3; 4. Celina Seghi (Abetone) 2’01”2; 5. Vidossich (Sestriere) 2’07”6; 6. Poloni (Sestriere) 2’09”; 7. Cittadini Isa (SAI, Milano) 273”4; 8. Marchelli Mara Griazia (SAI, Milano) 2’16”4; 9. Serra (Bardo-necchia) 2T7’*6; 10. Coletti Mi-rella (Pieve di Cadore) 2’19”9; 11. Marcheili Ada (SAI. Milano) 2'20”7; 12. Ansbacher (Monza) 2'27”6.
3. Ericsson (Sved.) 191,185; * Gončarenko (SZ) 191,202; »■ Jaervinen (Fin.) 191.360; r Broeckmann (Holand ); 7. Haugli (Norv.); 8. Van Der Voort (Holand.); 9. Aas (Norv.); ^ Cronchey (Angl.); 11. Gris®* (SZ); 12- Johannesen (NorvJt
Kordež prvak na 30 km
Nekateri favoriti niso nastopi#
V ponedeljek je bilo v M**
kopolju končano jugoslovao* sko državno smučarsko prveS* stvo z zadnjo disciplino, *** kom na 30 km.
Tekmovanje ni bilo kdo t* kako zanimivo, saj se na s*af* tu nista pojavila favorita B»*’ banja in Kandare. Mimo teg* je pri 15. kilometru odstop' Knific. Borba je bila žara«1 tega le med Matevžem Kort* žem in Janezom Pavčiče®1, Kordež je prehitel Pavčiča sredini proge in s tem je 81'
la bitka odločena. Rezultat”
1. M. Kordež 1;24:44, 2. Pavčič 1:25:45	3. G. Korde*
1:26:58, 4. Slivnik 1;28:37, » Robač, 6. Pogačnik itd. boljši hrvatski zastopnik K®*” ševac se je uveljavil na d** veto, predstavnik Srbije rinkovič pa na deseto mesto-
CARLA MARCHELLI sl je osvojila italijansko državno prvenstvo v smuku.
*•	-	-"d*	•	I	irir	1	ililiUT
' '	'	i
.
"'.:'.h;:41 ti:.:'
. i
: '
ra
M
/ > Vik' ‘V* S►
V AVSTRIJI
Avstrijska prvakinja v d? ski. kombinaciji je p°sts. Tbea Hochleitner. Za njo se plasirale; Lotte Blattl, B® Sailer, Trude Klecker, ErlK Mahringer itd. .
V slalomu pa je med A strijci zmagal Anderl Moh? rer, za njim pa so se plgS rali Pravda, Senger, Scb®e der, Schuster.
V NEMČIJI
Nemško prvenstvo, v smid*1* si je osvojil 19-letni Hans ter Laning. Za njim , Schweiger, Behr, Klein, rer. Pri ženskah pa je Laning obdržala lani Prl*’'L jeni naslov. Sledile so ji ger, Maurer, Marianne Mu®* Ingelore Mumm.
NA NORVEŠKEM
S sekundo prednosfi je .d han Oestvang osvojil a0tV j ško prvenstvo na 15 km Pr® Stokkenom. Tretji je bil malo znani Per Olsen.
V samostojnih skokih zmagal Falkanger, ki si je zimski olimpiadi v Oslu Pr boril srebrno medaljo. V c°, dijski kombinaciji pa je z1®* gal Stenersen. Falkanger ^ dobil za skoka 70 in 69.5 227,6 točk, 2. Nils ByK*e 222,1 (69,5, 70).
V ŠVICI
Drugi dan švicarskega ^ venstva v alpskih disciph®®! je med moškimi zmagal F®* Rubi pred Julenom, Fellaye^ Reyem. Forrerjera in GrosRJ
n*
nom; med ženskami pa
Fri«'
da Daenzer pred Lafont, ser, Berthod in Schoepfe®'
NA SVEDSKEM
Na Švedskem si je os’
il
prvenstvo v nordijski
-.vol11
Kort®1'
naciji Lars Erik Everstr
Jafi
L
ZENO COLO’
■oe®1, ni*
Dva Američana, ki sta se ležila tekme v skokih, sta P . senetila s svojim plasma)® zasedla sta 2. m 4. meS ( Zmagal je Sven Martinss0® 213 točkami (69.5, 70), 2. by Perry-Smith (ZDA) .j (69, 68), 3. Haldo Carl*8^ 209,5 (70.5, 70,5), Marvin C®8 5, ford (ZDA) 209 (69, 68)’ 1 Lars. Erik Everstroem 206. 66,5).
NA FINSKEM	^
Na Finskem so v sam06 fe, nih skokih dosegli te-1® ji zultate; 1. Hyvacrinen “ ^ (77,5, 84,5), 2,: Kuronen 2‘ -(78, 78), 3. Veikko Salme®*ftj ta in Risto Vuorinen (75,5, 75,5 ter 78, 70,5)-
'	Na*®
BROOKLYN, 9.	— ‘V
Brooks je v svojem h- ^ dvoboju čez šest rund
Prte: 0^
magai s tehničnim k.o. ja Peacocka ter si tako jil ameriško prvenstvo v tegoriji bantam. Zmago 'e segel proti koncu osme >u * * *
LONDON, 9. — Angle® J p> Hobbs je včeraj zvečer ^ točkah v desetih fi» premagal Belgijca proeP Becka,
..rii®* 1(0, .
tehničnim
Svetovni prvaic «ad peresne kategorije pefC^
sett je s icunicuiu* pr tretji rundi premagal >r £jji' skega prvaka Mohamed® khaouija.
.tolpi
dlrt'
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, cejoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod JO, mesečno *l0 v* Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založba ,
nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-828 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska l). Z(,z '