Državni svet

Milil
BILTEN • ISSN: 1854-9489
Številka 3-4 • Leto V • december 2010
ZA DOSTOJANSTVO GRE
UVODNIK
Mag. Blaž Kavčič, predsednik
Življenje na informacijski hitri cesti je za sodobnega slovenskega državljana v mnogočem prijetno, polno izzivov ter udobnosti, v marsičem pa stresno, preteče in grozeče. Znanja in informacij je na pretek, a ljudje jih pogosto zajemamo bolj površinsko, za globino pa zmanjka časa in potrpljenja. Površinskost se dogaja vsem. Tudi tistim, ki so polni sodobnega znanja in metod na področju ekonomije, ki so polni nasvetov o nujnih ukrepih za izboljšanje ekonomskega stanja v naši državi. Če pustim ob strani globalne dileme, bi se v Sloveniji morali najprej jasno in glasno odločiti ali želimo z vsemi ukrepi in reformami doseči, da se bo naše gospodarstvo vrnilo nazaj v »normalno« stanje pred krizo, ali želimo doseči strukturne spremembe gospodarstva in družbe. Na površini morda ta dilema ni tako jasno zaznavna, a če se poglobite v vsebino predlogov in sporov o pokojninski reformi, o Zakonu o malem delu, o TEŠ6, o NLB, o gradbenem sektorju, o izvedbi drugih infrastrukturnih projektov... - boste ugotovili, da niso opredeljeni temeljni robni pogoji za opredeljevanje do teh ključnih vprašanj. Opredelitev za »nazaj v normalno stanje leta 2007« pomeni opredelitev za hipertrofiran finančni sektor, napihovanje nepremičninskega balona, vlaganje realnih vrednosti v virtualne finančne instrumente in vrednosti, zveličavnost količinske rasti narodnega gospodarstva, v krepitev moči mafijsko strukturiranih in delujočih »elitnih« omrežij. To verjetno ne bo šlo.
Kaj pa opredelitev za naprej, za novo družbenogospodarsko paradigmo? Tu pa smo se začeli vrteti v krogu. Že pred štiridestimi leti jasno zapisana opozorila Rimskega kluba so se v preteklih letih uresničila. Človeška civilizacija je presegla še vzdržno točko kvantitativne rasti. S strani transnacionalnih korporacij vodeni proces globalizacije temelji na znanem ekonomskem zakonu padajočega mejnega donosa, zato kapital v okviru tega procesa išče področja in panoge, ki prinašajo višje alternativne donose. Koncentracija finančne in politične moči je postala tako velika, da korporacijske elite preko vidnih in legitimnih vzvodov svetovnih organizacij kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Svetovna trgovinska organizacija itd. podirajo pregrade za prost pretok kapitala, proizvodov in storitev. Globalizacija je v osnovi logičen in neizbežen proces na temelju delovanja sestavin dosedanje družbeno-gospodarske paradigme. Prinesla je vrsto izjemno pozitivnih posledic za gospodarstvo, mnogo tudi za državljane na splošno. Temeljna g težava globalizacije je, da njeni nosilci niso 'I prisiljeni plačati polne cene izvajanja svojih poslovnih procesov. V kalkulacijo niso prisiljeni § vzeti stroška negativnih učinkov delovanja na 'i? socialne in okoljske strukture. In temeljna težava jä je, da vrednostni sistem odločevalcev ni naravnan ^ v smeri trajnostnega družbenega in socialnega ü razvoja. O teh stvareh smo se v Državnem svetu
začeli poglobljeno pogovarjati že leta 2008, o posameznih pomembnih temah iz tega sklopa pa tudi že v prejšnjih mandatih. Zavzeta stališča Državnega sveta so se izkazala za podobna stališčem, ki so jih v poglobljeni in argumentirani obliki že pred dokumentom Državnega sveta in kasneje prispevali uveljavljeni svetovni strokovnjaki. A to ne preprečuje, da se ne bi v Sloveniji pojavljali preroki popolne privatizacije, razprodaje in drastičnega zmanjšanja javnega sektorja in socialne države. Sam sem v osnovi pristaš internacionalizacije gospodarstva. Že ob nastajanju samostojne Slovenije sem bil močno vpet v ekipo, ki je realizirala že konec osemdesetih let zastavljen projekt kapitalske povezave Iskre Telekoma in Siemensa. Iskratel je nastal kot eno prvih podjetij »klasične« lastniške strukture in je lastniška funkcija slovenskega vlagatelja (Iskra Telekom holding) predstavljala neke vrste »kulturni šok«, zgražanje in podobno. A sedaj s presenečenjem ugotavljam, da preroki novega vala »zdravilnih« privatizacij po nesreči ali namenoma zamegljujejo razliko med viri sredstev in sredstvi v bilancah stanja slovenskih podjetij. Med aktivno in pasivno stranjo. Pavšalna trditev, da bo podjetje X v privatni lasti poslovalo bolje kot podjetje X v državni lasti, je nestrokovna in zavajajoča. Tak rezultat je mogoč, ni pa avtomatičen. Sam sem bil udeležen v enem od takih možnih projektov. Struktura lastništva ne sme imeti vpliva na kakovost vodenja podjetja. Znano je pravilo, da se lastniki ukvarjajo s pasivo bilanco stanja, da preko usposobljenih predstavnikov izvajajo lastniška upravičenja v imenu vseh lastnikov. Za aktivno stran bilance stanja, sredstva, poslovanje, poslovne in kadrovske odločitve pa je odgovorno poslovodstvo. Nobenega razloga ni, da bi podjetje v delni ali polni lasti države ne imelo kakovostnega poslovodstva in kakovostne poslovne politike. Krka je primer podjetja s pomembnim državnim deležem, ki pa posluje zelo uspešno. In na drugi strani ni nobenega jamstva, da bo podjetje v privatni lasti poslovalo odlično. Primerov iz sporno privatiziranega pijačarstva in gradbeništva imamo žal veliko. In naprej - imamo veliko primerov slabega gospodarjenja s podjetji v državni lasti, a imamo tudi veliko primerov plenjenja davkoplačevalskega denarja preko povezav privatizirano podjetje - državni sektor. V obravnavi tega vprašanja se strinjam s stališčem OECD, ki promovira kodeks upravljanja s podjetji v državni lasti. Predvsem je rešitev v transparentnosti poslovne politike, poslovanja in vseh postopkov. Seveda je pomembna tudi privatizacija in še posebej prisotnost novih in mednarodno konkurenčnih poslovnih subjektov na trgu. Jasno pa nam mora biti, da privatni kapital (legitimno) od vsake naložbe pričakuje nadpovprečni donos in premijo za poslovno tveganje.
iz vsebine:
stran 2-3
Odložilni veto
Pokojninska reforma Zakon o zemljiški knjigi Novela dohodninskega zakona
>>>
stran 3
Zakonodajni referendum
Brez referenduma o malem delu
stran 9
Gostujoče mnenje
George Monbiot o majhni državi z velikim vplivom
stran 10-11
Aktualno
Zagovorništvo starejših
Zakon o prostovoljstvu
Državni svet proti krčenju policijskih
uprav
stran 13-15
Razprave
Utopija ali realnost?
Svet za inovativno družbo: za
inovativnost je potrebna drznost
20. obletnica Manevrske strukture narodne zaščite
Posvet o osnutku Zakona o podnebnih spremembah
stran 15
Civilna družba
Najzaslužnejši prostovoljci v letu 2010 ->>>
Državni svet zavrnil pokojninsko reformo
Državni svet je na 27. izredni seji 21. decembra izglasoval odložilni veto na Zakon o pokojninski reformi. Veto je podprlo 22 svetnikov, proti jih je bilo 12. Poslanci so 23. decembra o zakonu ponovno glasovali in z 49 glasovi »za« in 30 »proti« potrdili pokojninsko reformo.
Po mnenju predlagateljev - Interesne skupine delojemalcev s prvopodpisanim Mihaelom Jenčičem - zakon ne zagotavlja vzdržnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin. Povečevanje pokojninske dobe na 41 oz. 43 let, ter starosti na 65 let za pokojnino brez malusov, ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Gre zgolj za poskus reševanja javnih financ na račun velike večine zaposlenih, ki ne bodo mogli izpolniti pogojev za pridobitev pokojnine brez malusov. Državni svet je tudi menil, da predlagatelji zakona izrazito podcenjujejo probleme na področju zaposlovanja. Podaljševanje pogojev za upokojitev bo privedlo do povečanja števila brezposelnih starejših delavk in delavcev, več bo bolniških in invalidskih upokojitev. Na drugi strani veliko število mladih, ki so končali šolanje, želi delati, so pa praviloma zaposleni na delih, ki prinašajo socialno negotovost, ne plačujejo prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno.
Državni svet že na 31. redni seji zakona ni podprl. Prevladalo je stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da je treba poleg finančne vzdržnosti pokojninske blagajne proučiti tudi finančno vzdržnost drugih blagajn. Sindikati so opozorili, da mora predlagatelj temeljito proučiti politiko in načine zaposlovanja in vzpostaviti aktivno politiko zaposlovanja za nedoločen delovni čas, odpirati nova delovna mesta in ustrezna delovna mesta za izčrpane starejše delavce, nova delovna mesta za invalide, vključiti nezaposlene v stalne oblike zaposlitve, ter zagotoviti finančno disciplino in večji pravni red.
opredelitev, da je tudi odklonitev primerne oziroma razumne prilagoditve že diskriminacija. Razvrednotena je vloga Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, novi Svet za invalide pa ima 21 članov z očitno zmanjšano družbeno vlogo, iz sestave Sveta za invalide pa je izločen predstavnik Zavoda invalidskih podjetijSlovenije. Zavodu Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik zakon odvzema dejavnost klicnega centra, kljub temu, da je to institucija, ki je edina usposobljena za takšno dejavnost.
Odložilni veto na Zakon o zemljiški knjigi
Državni svet je na 26. izredni seji 29. novembra z 22 glasovi »za« in 3 glasovi »proti« sprejel odložilni veto na novelo Zakona o zemljiški knjigi. Državni zbor v ponovnem glasovanju zakona ni sprejel. Po mnenju predlagateljev s prvopodpisanim Jožetom Koržetom so v noveli nekatere nesprejemljive določbe.
Državni svet je že na seji 30. oktobra izrazil nestrinjanje z novelo zakona. Podprl je sicer prizadevanja za uveljavitev sistemskih, informacijskih in programskih rešitev za celovito informatizacijo zemljiške knjige, a novela ne omogoča, da bi občine še naprej same urejale in pripravljale predloge za vpis lastninskih in drugih pravic v zemljiško knjigo, kar bi za nekatere občine pomenilo veliko finančno breme. Državni svetniki so predlagali, da bi lahko vsak, ki ima pravni interes, vložil zemljiškoknjižni predlog. Državni svet je ob zahtevi za ponovno glasovanje o zakonu posebej izrazil skrb, da bo nov zakon prispeval predvsem k dodatnemu zaslužku notarjev in da sodišča ne bodo več shranjevala izvirnikov pogodb v t.i. zbirki listin, kar bi lahko povzročilo pravno negotovost ter zbeganost strank, ker ne bodo vedele, kje lahko iščejo originalne listine o lastnini nepremičnine.
Novela naj ne slabi položaja kmetov
Državni svet je na 26. izredni seji 29. novembra z 20 glasovi »za« in 5 glasovi »proti« sprejel odložilni veto na novelo Zakona o dohodnini. Glasovanje je zahtevala interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev s prvopodpisanim Petrom Vriskom. DZ je na decembrski redni seji zakon ponovno potrdil.
Novela Zakona o dohodnini bi po mnenju predlagateljev odložilnega veta uveljavila določbe, ki bi povečale davčno obremenitev kmečkih gospodarstev, uvedle nove administrativne obveznosti pri vodenju knjigovodstva in poslabšale dohodkovni in socialni položaj kmetov, kolikor se bo davčna osnova kot seštevek katastrskega dohodka in drugih dohodkov, na primer kmetijskih subvencij, upoštevala kot dejansko doseženi dohodek pri pravicah in prejemkih iz socialne varnosti oziroma socialnih transferjev (otroški dodatek, štipendije...). Novela ne ocenjuje točno, koliko kmetij bo v resnici prizadetih, tudi ni jasne finančne ocene, kajpomeni za kmetije vodenje knjigovodstva. Spremembe pri dohodnini bi lahko zmanjšale interes kmetov za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti.
Razvrednotena vloga Nacionalnega sveta invalidskih organizacij
Državni svet je na 24. izredni seji 2. novembra sprejel odložilni veto na Zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Poslanke in poslanci so na 22. redni novembrski seji s 53 glasovi »za« in 9 glasovi »proti« preglasovali zahtevo Državnega sveta.
Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem je menila, da je sprejeti Zakon o izenačevanju možnosti invalidov drugačen od prvotnega predloga, usklajenega z invalidskimi organizacijami, ki
ga je podprl Državni svet. Opozorili so, da je bila med drugim črtana «<-
Zakon o interventnih ukrepih razdelil svetnike
Državni svet na 25. izredni seji 22. novembra ni sprejel zahteve za odložilni veto na Zakon o interventnih ukrepih. »Za« je glasovalo 12 svetnikov, »proti« pa jih je bilo 15. Da naj za odložilni veto ne glasujejo, je svetnike uvodoma pozval tudi premier Borut Pahor.
Predlagatelji odložilnega veta s prvopodpisanim Bojanom Kekcem so nasprotovali varčevanju na račun socialno najbolj ogroženih. Vlada je zaradi zmanjšanja tveganja stabilnosti javnih financ v obdobju finančne krize predlagala ukrepe, ki naj bi omilili pritisk na povečanje javno-finančnega primanjkljaja, in sicer zmanjšane uskladitve za transferje posameznikom in gospodinjstvom, zmanjšano usklajevanje za pokojnine, omejevanje prejemkov in plač javnim uslužbencem ter funkcionarjem, podaljšanje roka za začetek izvajanja Zakona o vrtcih na področju sofinanciranja plačil staršem za stroške vrtca in zmanjšanje odstotka sofinanciranja investicij v občinah.
Državni svet je na 31. redni seji 10. novembra že razpravljal o interventnih protikriznih ukrepih in jih podprl, čeprav so svetniki že na komisijah opozarjali, da bo zakon povzročil dodatna nesoglasja in razslojevanje, ter zaprl socialni dialog. Opozorili so, da vlada s predlogom zakona omejuje rast sredstev, ki v skladu z Zakonom o financiranju občin pripadajo občinskim proračunom, zaradi česar so te protestirale, Državni svet pa je protest podprl. Z ohranjanjem deleža sofinanciranja občinskih investicij na ravni iz leta 2010 v naslednjih dveh letih bo še bolj upočasnjen investicijski ciklus, saj se zmanjšujejo drugi prihodki, obenem pa se bodo zaradi omejevanja socialnih transferov in večje socialne stiske ljudi občinski proračuni še bolj obremenili. Vsebina nekaterih predlaganih ukrepov (varčevanje pri socialnih transferjih, pokojninah) povzroča dodatna nesoglasja in razslojevanje zaradi neenakomernega finančnega obremenjevanja različnih socialnih slojev, glede na predlagane določbe o plačah javnih uslužbencih pa gre tudi za enostranski poseg vlade v dialog s socialnimi partnerji.
2
Svetniki niso podprli odložilnega veta na Zakon o DDV Statistika odložilnih vetov
Državni svet na 23. izredni seji s 13 glasovi »za« in 15 glasovi »proti« 26. oktobra ni izglasoval predloga za odložilni veto na Zakon o davku na dodano vrednost
Interesna skupina delodajalcev s prvopodpisanim Borutom Mehom, ki je predlagala sprejem odložilnega veta se ni strinjala, da gre pri noveli le za manjše in tehnične popravke poleg prenosa EU direktiv. Menili so, da država prenaša svoje pristojnosti in ne samo odgovornosti na gospodarske subjekte, ker predvsem institucije nadzora ne delujejo dovolj učinkovito.
Brez odložilnega veta na Zakon o preoblikovanju KAD
Državni svet na 22. izredni seji 4. oktobra ni sprejel odložilnega veta na Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe. »Proti« je glasovalo 20 svetnikov, »za« 11.
V predlogu za odložilni veto s prvopodpisanim Milanom Ozimičem so podpisniki opozorili na dejstvo, da so bile v preteklosti poslovne odločitve KAD večkrat v nasprotju z interesi upokojencev. Z novim zakonom se premoženje, namenjeno za zagotavljanje stabilnosti pokojninskega sistema, še bolj oddaljuje od upokojencev, saj naj bi s strateškimi naložbami upravljala novoustanovljena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Omogočeno je tudi, da se premoženje, namenjeno sedanjim in bodočim upokojencem, nameni za drug namen, kar je priznala tudi vlada.
Brez podpore vetu o Zakonu o RTV
Državni svet na 23. izredni seji 26. oktobra s 13 glasovi »za« in 18 »proti« ni sprejel predloga za odložilni veto na Zakon o Radioteleviziji Slovenija. Glavni očitek predlagateljev je bila sprememba statusa zavoda, ki tako postaja samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.
Predlagatelji odložilnega veta s prvopodpisanim Alojzom Kovšco se niso strinjali z rešitvijo, da bi RTV Slovenija delovala kot pravna oseba javnega prava, saj takšna rešitev odpira vrsto vprašanj. Takšen pristop je po njihovem mnenju neodgovoren predvsem do zaposlenih na RTV Slovenija. Sporna so se jim zdela razmerja, ki bodo nastala med dejavnostmi in vsebinami javnega in komercialnega značaja. Opozorili so, da zakon zagotavlja programsko ponudbo tudi pripadnikom narodov nekdanje Jugoslavije, a ne določa, kako zagotoviti kadre in sredstva.
Brez veta na Zakon o javnem nepremičninskem skladu
Državni svet na 23. izredni seji 26. oktobra s 13 glasovi »za« in 14 glasovi »proti« ni sprejel predloga za odložilni veto na Zakon o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije
Zakon o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije ustanavlja novo osebo javnega prava, kar je po mnenju predlagateljev s prvopodpisanim Rastislavom Jožetom Revnom v času protikriznih ukrepov neprimerna rešitev, saj bi to pomenilo dodatne kadrovske in prostorske okrepitve.
Državni svet je v treh letih od pričetka četrtega mandata izglasoval 24 odložilnih vetov na zakone, ki so jih sprejeli poslanci, skupaj torej toliko, kot so jih svetniki prejšnjega sklica sprejeli v celotnem petletnem mandatu. Svetnikom je v četrtem mandatu z odložilnim vetom uspelo razveljaviti štiri zakone*: še v času vlade Janeza Janše »Šturmov« Zakon o koncu postopkov vračanja podržavljenega premoženja, v mandatu Pahorjeve vlade pa aprila letos Zakon o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna, maja Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku in decembra novelo Zakona o zemljiški knjigi.
Mandat	Sprejeti odložilni veti v Državnem svetu	Uspešni odložilni veti na zakone, ki ob ponovnem glasovanju v Državnem zboru niso bili sprejeti.
Prvi mandat (1992 - 1997)	34	8
Drugi mandat (1997 - 2002)	22	3
Tretji mandat (2002 - 2007)	24	4
Četrti mandat (2007 - 2012)*	24	4
*stanje na dan 24.12.2010
Brez referenduma o malem delu
Potem ko je Državni svet na 24. izredni seji 2. novembra z 20 glasovi »za« in 14 glasovi »proti« izglasoval odložilni veto, je Državni zbor o Zakonu o malem delu ponovno glasoval 16. novembra in ga s 47 glasovi »za« in 28 »proti« ponovno potrdil. Zato je skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Dušanom Semoličem vložila zahtevo za zakonodajni referendum, ki pa ga Državni svet na 25. izredni seji ni sprejel.
Državni svet že ob obravnavi zakona na 29. redni seji ni podprl dopolnjenega predloga Zakona o malem delu, ker kljub spremembam prvotnega predloga ta vsebinsko ni vključeval splošnih pripomb sindikatov in študentskih organizacij. Predlog bi po mnenju svetnikov moral slediti globalnemu razvoju naše družbe in na močnem srednjem razredu, ne pa na peščici bogatih na eni strani in veliki večini revežev na drugi strani. Predlagatelji odložilnega veta -Interesna skupina delojemalcev s prvopodpisanim Dragom Žuro - so sodili, da bo Zakon o malem delu povečal obseg negotovih oblik dela in zmanjšal obseg rednih zaposlitev, da bo vplival na ceno dela, posledično pa tudi na pravice zaposlenih po kolektivnih pogodbah. Državni svetniki so zakonu nasprotovali zaradi morebitnih zapletov za tiste študente, ki jim študentsko delo pomeni vir preživetja. Sporno naj bi bilo tudi enačenje študentov, upokojencev in brezposelnih.
Ker je del državnih svetnikov po ponovno izglasovanem zakonu v Državnem zboru še vedno vztrajal pri stališču, da bo imel Zakon o malem delu negativne posledice na trgu dela, je Interesna skupina delojemalcev s prvopodpisanim mag. Dušanom Semoličem vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, ki pa ga Državni svet ni izglasoval.
Tajno glasovanje o sistemu plač v javnem sektorju
Državni svet na 21. izredni seji 13. septembra ni izglasoval odložilnega veta na novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. »Za« je glasovalo 15 svetnikov, »proti« pa 20.
Predlagatelji odložilnega veta s prvopodpisanim Dragom Ščernjavičem so zakonu očitali negativen odnos vlade do socialnega dialoga in socialnih partnerjev ter nespoštovanje sklenjenih dogovorov in Kolektivne pogodbe za javni sektor ter poseg v dogovorjen način njenega spreminjanja.
>»
3
Državni svetniki so na vlado, ministrstva in druge pristojne institucije v drugi polovici leta 2010 naslovili številne pobude in vprašanja, in sicer vprašanja Rastislava Jožeta Revna v zvezi z omejitvijo hitrosti na cestninskih postajah ter v zvezi s septembrskimi poplavami, vprašanji Petra Vriska glede enakopravne obravnave zadrug v sklopu ukrepov za pomoč po naravnih nesrečah in na področju drugih državnih pomoči, pobudo Draga Žure za podporo kandidature Mestne občine Maribor za evropsko prestolnico mladih v letu 2013, vprašanja Marijana Klemenca glede podjemnih pogodb za izvajanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe ter verske oskrbe v zdravstvenih ustanovah, vprašanje Vincenca Otoničarja glede omejevanja dela novinarjev v hrvaškem Saboru, vprašanje Jerneja Verbiča v zvezi z odpravo nerazumne in diskriminatorne politike oblikovanja cen elektrike, pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance v zvezi z dopolnilnim prostovoljnim zavarovanjem.
Državni svet o sodelovanju z Evropsko unijo
Svetniki so nasprotovali predlogu Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Sprejeli so mnenje, da je potrebno enakopravno vključiti v postopke tudi Državni svet in to jasno zapisati v zakonu. Lizbonska pogodba je namreč prinesla nove pristojnosti nacionalnih parlamentov, pri čemer daje nacionalnim parlamentom pri zadevah Evropske unije prvič jasno vlogo, ki se razlikuje od vloge njihovih nacionalnih vlad. Tako bodo nacionalni parlamenti (Državni zbor in Državni svet) lahko prispevali k močnejšemu demokratičnemu nadzoru in Unijo še bolj približali ljudem ter bolj učinkovito oblikovali evropski politični prostor.
Pri spodbujanju razvoja upoštevati občine
Državni svet je obravnaval predlog Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki predstavlja odgovor na razvojne težave ter želje po interventnih razvojnih zakonih mnogih slovenskih okolij (Bela Krajina, Koroška, Kočevje). Gospodarska in finančna kriza je pokazala, da trenutna zakonodaja ni ustrezna. Državni svetniki so podprli predlog zakona, a poudarili, da morajo biti do naslednjega branja zakona upoštevane tudi pripombe s strani občinskih skupnosti.
Podpora Zakonu o motornih vozilih
Državni svet je podprl predlog Zakona o motornih vozilih in pozitivno ocenil ponovno uvedbo obvezne odjave vozila pri vsaki spremembi lastništva registriranega vozila ob istočasnem vpisu novega lastnika v evidenco. Državni svet je predlagal, da se v nadaljnji obravnavi preučijo pripombe GZS in Združenja za promet o urejanju pogostosti tehničnih pregledov za osebna vozila.
Vprašljiv prenos prometne vzgoje na civilno družbo
Državni svet je podprl predlog Zakona o voznikih, a se ni strinjal s predlaganim prenosom vsebine prometne vzgoje na civilno družbo, saj se slednjega ne da enačiti z vzgajanjem in usposabljanjem mladih v okviru vzgojno izobraževalnih ustanov. Novela napoveduje konec organiziranega usposabljanja otrok in mladostnikov s področja prometne vzgoje in posledično slabi prometno varnost. Državni svet pričakuje analizo načina izvajanja prometnih vsebin v izobraževanih programih. Po predlogu zakona naj bi se sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni zagotavljala s proračuni lokalnih skupnosti in drugimi sredstvi, kar bi pomenilo še dodatno finančno obremenitev občin in tudi delno povečanje obsega teh nalog. Podprli so tudi pripombo Skupnosti občin Slovenije, da bi bil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem programu posvetovalni organ župana, ki je običajno odgovoren za izvajanje programov za varnost v prometu.
Sankcioniranje storilcev nezadosten ukrep za povečanje varnosti v cestnem prometu
Državni svet je podprl predlog Zakona o pravilih cestnega prometa. Svetniki so soglašali z zvišanjem glob za najhujše prekrške, a opozorili, da manjka analiza o vzročni zvezi med višino globe in številom (najhujših) prekrškov. Višino globe bi kazalo določiti tudi glede na objektivno okoliščino, v kateri je storjen prekršek in premoženjsko stanje storilcev. Le z ukrepom strožjega sankcioniranja se ne bo povečala varnost v cestnem prometu, ampak je treba istočasno izvajati ukrepe vzgoje in izobraževanja voznikov. Že Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na seji 3. novembra spregovorila o povratnikih, ki bi morali biti še strožje kaznovani, treba pa bi bilo ponovno preučiti predlagano črtanje določbe, da povzročitev prometne nesreče ni več kvalificirana oblika prekrška, kar pomeni, da se v primeru prometnih nesreč I. in II. kategorije ne bo več ugotavljala vzročna zveza med kršitvijo in nastalo posledico. S tem bodo morali oškodovanci v civilnopravnem postopku sami dokazovati vzročno zvezo med prometno nesrečo, ki jo je povzročil drug voznik, ter nastalo škodo na njihovem vozilu.
Nepreglednost na področju državnih cest
Državni svet je ob podpori predlogu Zakona o cestah ocenil, da se pri načrtovanju, gradnji in upravljanju cest že upoštevajo visoki varnostno-tehnični standardi, na drugi strani pa je stanje državnih in lokalnih cest slabo. Ker visoki standardi povzročajo porast stroškov, bi pri projektiranju in gradnji cest le-te lahko znižali, a ne na račun varnosti. Podprli so, da daje zakon pravno podlago za ustanovitev služnosti na javni cesti, ki jo lahko v skrajnem primeru država oziroma občina tudi enostransko uveljavi in opozorili na trenutno nepreglednost institucij na področju državnih cest ter na nujno reorganizacijo opravljanja strokovnih nalog in izvajanja gradnje ter njihovega upravljanja.
Predlog novele obrambnega zakona brez podpore
Državni svet je podal negativno mnenje k noveli Zakona o obrambi, s katero je skupina koalicijskih poslancev predlagala okrepitev vloge Državnega zbora pri napotitvah slovenskih vojakov na mednarodne operacije in misije.
Pobuda tesnejšega sodelovanja z Varuhom
Državni svet je se je ob podpori Petnajstemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic pridružil mnenju Varuha, ki je postavil dve ključni vprašanji: ali je Slovenija (še) socialna država oziroma in v kakšnem obsegu se uresničuje načelo pravne države. Državni svet je podprl tudi druga prizadevanja Varuha človekovih pravic glede urejanja problemov v družbi, in dal pobudo za tesnejše sodelovanje na področju priprav predlogov zakonodajnih iniciativ.
Planici povrniti sloves prepoznavne blagovne znamke
Državni svet je podprl dopolnjen predlog Zakona o Nordijskem centru Planica, saj gre za projekt izjemnega pomena tako z vidika promocije države kot tudi gospodarskega razvoja tega območja. Menili so, da je treba Planici povrniti sloves pomembne in prepoznavne blagovne znamke, ter se strinjali z odkupom preostalega deleža zemljišč, ker je država že zdaj večinska lastnica.
Potrebujemo strateški dokument o razvoju pomorstva
Državni svet je podprl predlog Resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije saj bi strateški dokument zagotovil možnosti trajnostnega in celostnega razvoja pomorstva, oz. uravnotežil interese gospodarstva, lokalnega okolja in obenem zaščitil morsko okolje.
Zakon ne krni pravic države ali uporabnikov cest
Državni svet je podprl predlog Zakona o družbi za avtoceste Republike Slovenije in ocenil, da so predlagane rešitve o podelitvi časovno omejene stavbne pravice na infrastrukturo in v določenih primerih lastninske pravice na DARS, z vidika obvladovanja javnega dolga, ustrezne. Ker predlog zakona vsebuje tudi določbo o prepovedi obremenjevanja in o razpolaganju z avtocestami in nepremičninami za vzdrževanje avtocest in za opravljanje spremljajočih dejavnosti, ki tudi ne morejo biti predmet stečajnega postopka ali izvršbe, so svetniki menili, da pravice države ali uporabnikov cest ne bodo okrnjene.
Zaščita zemljišč v izhodišča razprave o kmetijski politiki EU
Državni svet je podprl Izhodišča Slovenije za razpravo o skupni kmetijski politiki EU po letu 2013 in opozoril, da bi le ta morala vsebovati zaščito kmetijskih zemljišč, kar je sicer del prostorske politike. Dokument je pravilno usmerjen k problemom globalizacije in podnebnih sprememb, a bi moral zajeti tudi primere izrednih dogodkov v posameznih članicah EU in sredstva za odpravljanje takih posledic zagotoviti tudi iz sredstev EU.
Zmanjšanje obrambnih stroškov in kadrovskih virov ter uresničevanje nacionalnih interesov
Državni svet je podprl predlog Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, a opozoril na posledice zmanjšanega obsega stroškov za obrambo ter kadrovskih virov na uresničevanje nacionalnih interesov na območju obrambe. Zaradi pomena področja in že sprejetih mednarodnih zavez je zelo pomembno, da so sprejete usmeritve finančno podprte in realizirane.
Srečanje s članom ERS
Mag. Blaž Kavčič se je 22. decembra srečal z mag. Milanom Cviklom, članom Evropskega računskega sodišča, ki je predstavil Letno poročilo Evropskega računskega sodišča za leto 2009.
Svečana seja Društva poslancev 90
Predsednik Državnega sveta se je 22. decembra udeležil svečane seje Društva poslancev 90 ob 20. obletnici plebiscita in prvih demokratičnih volitev.
Tribuna KGZ Slovenije
Predsednik Državnega sveta se je v Portorožu 6. in 7. decembra udeležil posveta Kmetijske svetovalne službe, kjer je v nagovoru izpostavil pomen kmetijstva in zavzemanje Državnega sveta za izboljšanje položaja te panoge.
Mednarodni dan invalidov
Mag. Kavčič se je ob Mednarodnem dnevu invalidov sestal s člani sekretariata Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki so predstavili različna področja invalidskega varstva, ter problem implementacije Konvencije o pravicah invalidov.
Slovesnost ob 90-letnici NZS
Mag. Kavčič se je 3. 12. udeležil slovesnosti ob 90-letnici Nogometne zveze Slovenije.
Ekologi brez meja v Državnem svetu
Civilno družbeno gibanje Ekologi brez meja so predsednika Državnega sveta seznanili z aktivnostmi in spregovorili o možnostih bolj dejavnega sodelovanja.
O pomenu bančništva
Mag. Kavčič se je 15. novembra udeležil predstavitve knjige dr. Franja Štiblerja z naslovom Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije.
Izpopolnitve in manjši posegi ali strukturne spremembe?
Mag. Kavčič se je 27. oktobra v dvorani Mercurius udeležil prireditve ob prvi obletnici Zavoda Ypsilon, kjer je spregovoril o nujno potrebnih družbenih spremembah.
Evropska razstava psov
Mag. Kavčič je kot predsednik Slovenske kinološke zveze 30. septembra v Celju odprl Evropsko razstavo psov.
Predstavitev gradbenih del v Škofli Loki
Mag. Kavčič se je kot predstavnik lokalnih interesov iz 9. volilne enote 22. septembra udeležil predstavitve gradbenih del na predoru pod Stenom v Puštalu.
Mednarodni balinarski turnir
Mag. Kavčič je na mednarodnem turnirju v balinanju, ki ga je organiziralo Balinarsko društvo Lokateks Trata ob 50. obletnici, 18. septembra v Škofji Loki najboljšim tekmovalcem podelil pokale.
Srečanje gorenjskih upokojencev
Predsednik Državnega sveta je 2. septembra spregovoril na 20. srečanju upokojencev na Pokljuki in poudaril, da je bil v preteklosti večkrat preslišan »glas modrosti in razuma pripadnikov generacij tretjega življenjskega obdobja«, ki bi »lahko koristil slovenski družbi, da bi od osamosvojitve naprej rasla bolj celovito, bolj homogeno«.
O poteh ustvarjalnega razmišljanja
Mag. Kavčič se je 27. septembra srečal z Edwardom de Bonom, vodilno svetovno avtoriteto na področju kreativnega razmišljanja in neposrednega učenja kot spretnosti in mu predstavil aktivnosti Sveta za inovativno družbo.
Pozdrav prvošolcem
Predsednik Državnega sveta je ob začetku šolskega leta na OŠ Trnovo v Ljubljani prvošolcem namenil spodbudne besede o učenju.
Obisk v TKI Hrastnik
Mag. Blaž Kavčič in državni svetnik dr. Janvit Golob sta si 31. avgusta v TKI Hrastnik ogledala nov tehnološki projekt, ki v tehnološki pogledu predstavlja dodano vrednost v gospodarstvu.
Vloga kmeta je nacionalnega pomena
Predsednik Državnega sveta je 25. avgusta ob dnevu zadružnikov na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni v nagovoru izpostavil vlogo kmeta, ki danes predstavlja nasprotje in oviro udarnemu valu globalizacije, ki ga vodi dobiček.
Podpora inovativnosti na področju fotovoltaike
Predsednik Državnega sveta je 10. avgusta obiskal podjetje Bisol d.o.o. in vodstvu čestital za prestižno nagrado častni trak Ruban d'Honneur.
>»
5
Iz dela komisij v drugi polovici leta 2010
Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve
je podprla predlog novele Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, se seznanila z Informacijo o posodobitvi mreže diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini in varčevalnih ukrepih in jo podprla, obravnavala stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 14-Transport za Hrvaško, ki ga ni podprla, podprlapredlog Zakona o ratifikaciji Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani s sklepno listino, obravnavala predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, ki ga ni podprla, se seznanila s stališči Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 31 - Zunanja, varnostna in obrambna politika za Hrvaško, ki jih ni podprla, ter s stališčem Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 24 - Pravica, svoboda in varnost za Hrvaško.
Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide
ni podprla predloga Zakona o malem delu, podprla predlog Zakona o urejanju trga dela, podprla predlog sprememb Odloka o ustanovitvi Fundacije za financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, obravnavala Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2009, podprla predlog novele Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, obravnavala predlog za sprejem avtentične razlage prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 41.b člena Zakona o zdravniški službi, podprla Petnajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009, obravnavala predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ni podprla novele Zakona o igrah na srečo in podprla predlog za odložilni veto na Zakon o malem delu in predlog za odložilni veto na Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, predlog Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist ter obravnavala zaključke s posveta »Zagovorništvo starejših ljudi«.
Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance
je podprla predlog novele Zakona o zavarovalništvu, predlog novele Zakona o bančništvu in predlog Zakona o malem delu, Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe, predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost, predlog novele Zakona o upravnih taksah, predlog novele Zakona o trgu finančnih instrumentov, podprla predlog Zakona o interventnih ukrepih, predlog spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2011, predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2012, predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012, obravnavala novelo Zakona o igrah na srečo, Poročilo o odobritvi 2. tranše posojila Helenski republiki, Letno poročilo Banke Slovenije za leto 2009 z letnim obračunom Banke Slovenije za leto 2009, ki je sestavni del tega poročila in Finančni načrt Banke Slovenije za leto 2010, ter novelo Zakona o dohodnini.
Komisija za državno ureditevje podprla predlog Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, podprla poročilo o izvajanju Resolucije o Nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za leto 2009, podprla predlog novele ZSPJS, podprla predlog novele Zakona o mednarodni zaščiti, ni podprla predloga Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe kasetnega streliva, podprla Petnajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, ni podprla predloga Zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije, podprla predlog Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, podprla predlog novele Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ni podprla predloga novele Zakona o obrambi, obravnavala novelo Zakona o zemljiški knjigi, podprla predloga Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Zakona o sodnih taksah, ni podprla predloga Zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike
Možna rešitev problema pomanjkanja anesteziologov
Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je 6. decembra obravnavala predlog Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist in ob podpori zakonu opozorila na pomanjkanje anesteziologov. To problematiko bi lahko uredili s prenosom kompetenc na diplomirane medicinske sestre ob soglasju nosilcev dejavnosti in na ta način legalizirali obstoječo prakso.
Komisija želi podatke o zadolženosti Slovenskih železnic
*
* i *
"N
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 25. novembra obravnavala predlog Zakona o družbi Slovenske železnice. Komisija je sprejela sklep, v katerem je pozvala Ministrstvo za promet in družbo Slovenske železnice d.o.o, da ji predložita
poročilo o stanju zadolženosti družbe, in sicer po obsegu, vrsti in namenu zadolževanja, stanju črpanja sredstev, doseganju ciljev, ki so bili zastavljeni s krediti, in projekcijo reprogramiranja najetih kreditov ter dodatnih zadolžitev.
Sedež gospodarske družbe za vodenje železniških investicij v Maribor
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 25. novembra obravnavala novelo Zakona o železniškem prometu. Člani komisije so med drugim opozorili na predlagano zakonsko rešitev glede nosilcev vodenja investicij in nadgradenj. Ta predstavlja tveganje za pridobivanje kohezijskih sredstev na področju železnic. Predlagali so, da naj se ohrani pojem investicije v javno železniško infrastrukturo iz veljavne ureditve, posledično pa določi, da vodi in izvaja nove gradnje (investicije) ter nadgradnje ena gospodarska družba, ki v celoti odgovarja za investicije. Komisija je podprla predlog, da bi bil sedež prihodnje gospodarske družbe za vodenje investicij v Mariboru.
Dvom v zmožnost hitre odzivnosti sodnega sistema
Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je 29. novembra obravnavala predlog novele Zakona o igrah na srečo in ga podprla, čeprav člani komisije niso bili enotnega mnenja ali je odreditev omejitve dostopa do spletnih strani s strani sodišča najučinkovitejša rešitev. Izrazili so dvom v zmožnost hitre odzivnosti sodnega sistema pri ukrepanju v primerih nedovoljenega prirejanja spletnih iger na srečo. Medtem pa komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide 22. novembra predloga zakona ni podprla, saj bo o omejitvi dostopa do spletnih strani, prek katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije Vlade Republike Slovenije, odločalo sodišče na predlog nadzornega organa, kar bo negativno vplivalo na pravočasno preprečevanje nezakonitih vdorov tujih prirediteljev spletnih iger.
Predlog zakona spreminja kmetijsko politiko
Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 16. novembra ni podprla novele Zakona o gozdovih. Predlagane spremembe spreminjajo kmetijsko politiko združevanja kmetijske zemlje in gospodarstev, s tem določilom pa se kmetijska zemlja drobi. Prav tako so nasprotovali ustvarjanju posebnosti in različnosti državljanov, saj iz predloga ni jasno, za kakšne zemljiške parcele gre.
Paternalistični odnos države slabi romsko identiteto
Komisija za državno ureditev je 9. novembra podprla Poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji. V razpravi so opozorili na prevečkrat paternalistični odnos do romske skupnosti in izgubo njihove identitete ter izpostavili konkretno problematiko v lokalnih skupnostih. Menili so, da bi bilo v prihodnje treba preveriti sistem pomoči in okrepiti motivacijo za delo, izpostavili problem romske »mafije«, prekrškov in prestopkov, ter opozorili na premajhno odzivnost romske skupnosti.
Stanje nakupov nepremičnin s strani tujcev
Komisija za državno ureditev se je 2. novembra seznanila z Osemnajstim poročilom o izvajanju Zakona o ugotavljanju vzajemnosti ter podprla predloga sprememb odlokov o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 EUR za organe državne uprave in za pravosodne organe za leto 2011 ter leto 2012. Državni svetniki so menili, da nakupov nepremičnin ni veliko, a opozorili na povečanje odločb glede na lani. Predlagali so, da se Davčno upravo zaprosi za izdelavo poročila o vseh nakupih nepremičnin s strani tujcev.
Predlogu zakona očitek o centralizaciji
Člani komisije za državno ureditev so 28. septembra obravnavali predlog Zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije in opozorili na centralizacijo in povečano birokratizacijo, ki ju prinaša predlog zakona. Opozorili so na nevarnost prenosa lastninske pravice nepremičnin na novoustanovljeni sklad, saj gre za ogromno premoženje, ki ga je treba preudarno voditi.
Razkorak med lastnimi viri in posojili DARS za gradnjo avtocest
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 27. oktobra obravnavala predlog Zakona o soglasju in poroštvu države za obveznosti DARS, d.d. iz kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in opozorila na velik razkorak med lastnimi viri in posojili DARS za gradnjo avtocest. Opozorili so na finančno vzdržnost in se spraševali o realnosti finančnih projekcij za odplačevanje kreditov v predvidenem obdobju, sicer bo breme padlo na davkoplačevalce. Izrazili so še prepričanje, da je pojem primerljivosti obrestne mere kreditov preohlapno določen. Ker bodo za reprogramiranje dosedanjih kreditov potrebna dodatna poroštva države, so nekateri državni svetniki menili, da predlagano poroštvo države za kredite DARS-a ni v skladu z izhodno strategijo in programom stabilnosti.
Ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti Škrilj
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 27. oktobra obravnavala predlog dopolnitve člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, ki jo je naslovila Agrarna skupnost Škrilj in ugotovila, da gre v tem primeru za nerešen primer iz preteklosti, in predlagala sprožitev postopka mediacije z Ministrstvom za pravosodje, v reševanje problematike in v postopek pa naj se vključi Državni svet. V primeru neuspešne mediacije naj Agrarna skupnost Škrilj vloži formalno tožbo.
Pri porabi proračuna nujno spremljanje investicij v razvoj
Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je 19. oktobra ob obravnavi spremembe proračuna za leto 2011, predloga proračuna za leto 2012 ter predloga Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2011 in 2012 izpostavila pomen nenehnega spremljanja investicij v razvoj, saj drugače ne bo učinka. Opozorili so še na birokratske ovire pri pridobivanju evropskih sredstev ter na nesmotrno povečanje trošenja državnega denarja v zadnjih mesecih leta.
Arhitektura in krajina kot kulturni vrednoti
Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je 11. oktobra podprla spremembo Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2008 - 2011. Člani komisije so opozorili na pomanjkljivo opredeljen odnos med arhitekturo prostora in urbanizmom in na nujnost komplementarnega obravnavanja nepremične dediščine nacionalnega značaja v povezavi z gospodarskimi perspektivami.
Okoljsko poročilo za leto 2009
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je 6. oktobra seznanila s Poročilom o okolju v Sloveniji 2009 in menila, da je sedemletno obdobje, za katerega je poročilo pripravljeno, predolgo za učinkovito ugotavljanje stanja okolja in načrtovanje politik. Opozorili so na problem hrupa ob avtocestah ter na premajhno število pooblaščenih izvajalcev meritev hrupa. Poseben problem je nižanje nivoja in onesnaženje podtalnice, pri čemer kmetijstvo ni glavni krivec onesnaževanja, saj so večji onesnaževalci slabo kanalizacijsko omrežje in promet. Za upadanje nivoja podtalnice so okrivili tudi napačno strategijo ravnanja z meteornimi vodami. Opozorili so še na višanje števila odškodninskih zahtevkov zaradi škode s stani zavarovanih vrst živali. V zvezi z odpadki bi država morala prevzeti aktivno vlogo, npr. sprejeti operativni načrt za povečanje deleža predelave odpadkov, kar bi prineslo nova delovna mesta.
Zaskrbljenost zaradi socialne varnosti pomorščakov
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 22. septembra ob obravnavi predloga Resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije izrazila skrb zaradi nizke socialne varnosti pomorščakov in podprla prizadevanja za poravnavo stroškov zdravstvenih in socialnih prispevkov 300 pomorščakov iz državnega proračuna. Prav tako so svetniki izrazili skrb zaradi nezainteresiranosti mladih za pomorski poklic, podprli izgradnjo mednarodnega pomorskega potniškega terminala v Kopru za promet velikih potniških ladij in se strinjali, da bo Luka Koper v okviru pomorskih avtocest pomembna le ob primerni povezavi. Ob napovedani reviziji vseevropskih koridorjev bi morala Slovenija storiti vse, da popravki V. koridorja ne bi posegli v začrtano železniško traso in negativno vplivali na strateške usmeritve Luke Koper in Slovenije kot pomorske države.
Racionalizacija mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev
Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve se je 22. septembra seznanila z racionalizacijo mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev in izpostavila možne negativne posledice varčevanja za uveljavljanje interesov Republike Slovenije. Menila je, da je pomemben način sodelovanja pristojnih ministrstev z malimi in srednjimi podjetji, kot ustrezno možnost pa izpostavila javno-zasebno partnerstvo na področju zunanjih zadev. Opozorili so še na morebitno ogroženost ugleda Slovenije zaradi neplačevanja obveznosti v mednarodnih organizacijah.
Problematika nadzora nad zavarovalnicami
Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je 7. septembra podprla novelo Zakona o zavarovalništvu. Svetnike je zanimala opredelitev volitev zastopnikov zavarovancev Družbe za vzajemno zavarovanje, predvsem, kako bodo volitve izvedene zaradi izjemnega števila članov, in kolikšna bo cena. Izpostavili so še nezadostno opredeljen nadzor nad zavarovalnicami in smiselnost dodatnega zavarovanja, katerega organizacija predstavlja ogromne stroške.
Več pozornosti blažitvi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu
Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 31. avgusta obravnavala Izhodišča Slovenije za razpravo o Skupni kmetijski politiki (SKP) EU po letu 2013. Svetnike je zanimalo, kaj pomeni nacionalno sofinanciranje neposrednih plačil in predlagali, da se več pozornosti nameni blažitvi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu.
Slovenije, podprla predlog novele Zakona o prekrških, podprla predlog skupine državnih svetnikov za sprejem odložilnega veta na Zakon o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije, podprla predlog novele Zakona o prevozu nevarnega blaga, podprla Osemnajsto poročilo o izvajanju Zakona o ugotavljanju vzajemnosti, podprla predlog sprememb Odloka o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 EUR za organe državne uprave in za pravosodne organe za leto 2011, podprla predlog odloka o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 EUR za organe državne uprave in za pravosodne organe za leto 2012, predlog Zakona o prostovoljstvu, podprla predlog novele Zakona o matičnem registru. Komisija ni podprla predloga noveliranega Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in predloga sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, podprla pa je predlog veta na Zakon o Zemljiški knjigi. Komisija je obravnavala še Poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji, obravnavala problematiko načrtovane ukinitve policijskih uprav Slovenj Gradec, Postojna in Krško, podprla predlog novel Zakona o varstvu pred požarom, Zakona o varstvu pred utopitvami, ter novelo ZSPJS, obravnavala predlog novele Zakona o potnih listinah ter predlog Zakona o osebni izkaznici.
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je
podprla predlog Zakona o geodetski dejavnosti, podprla predlog Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo, se seznanila s Poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2009, ni podprla predloga Zakona o državnih subvencijah za nakup okolju prijaznejših osebnih motornih vozil, podprla predlog Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, podprla predlog Zakona o razvojni podpori Mestni občini Maribor in občinam Zgornje Podravske regije, se seznanila s Poročilom o izvrševanju Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009, podprla predlog Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, podprla predlog novele Pomorskega zakonika, podprla predlog Resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije, obravnavala Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2009, podprla predlog Zakona o soglasju in poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS, d.d. iz kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 297,811 milijonov evrov, podprla predlog Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, podprla predlog Zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, obravnavala problematiko načrtovane ukinitve policijskih uprav Slovenj Gradec, Postojna in Krško, podprla predlog Zakona o motornih vozilih, podprla predlog Zakona o voznikih, podprla predlog Zakona o pravilih cestnega prometa, in podprla predlog Zakona o cestah, novelo Zakona o železniškem prometu, predlog Zakona o družbi slovenske železnice, ter obravnavala predlog Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je podprla predlog Zakona o Nordijskem centru Planica in predlog spremembe Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, podprla predlog sprememb Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011, podprla predlog sprememb Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, obravnavala predlog za odložilni veto na Zakon o Radioteleviziji Slovenija in ga ni podprla, podprla pa predlog novele Zakona o osnovni šoli ter predlog novele Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti.
Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je
podprla Izhodišča Slovenije za razpravo o Skupni kmetijski politiki EU po letu 2013, podprla predlog novele Zakona o kmetijskih zemljiščih, podprla osnutek Resolucije o strateških usmeritvah razvoja Slovenskega kmetijstva in živilstva, obravnavala predlog dopolnitev člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter ni podprla novele Zakona o gozdovih.
Mandatno imunitetna komisija je podprla predlog dopolnitve Poslovnika Državnega sveta in predlog Sklepa o spremembi sklepa o začasnem znižanju višine sejnin za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za
opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta.
Zavrnjen predlog zakona o državnih subvencijah za nakup motornih vozil
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj 1. septembra ni podprla predloga Zakona o državnih subvencijah za nakup okolju prijaznejših osebnih motornih vozil, saj predlagatelj ni dovolj natančno predstavil analize o smotrnosti porabe sredstev subvencije v odnosu do zastavljenih ciljev. Načeloma komisija ni nasprotovala predlaganemu ukrepu finančne podpore menjave starih vozil z okolju prijaznejšimi, vendar je v tej gospodarski situaciji smiselno finančno podpreti ukrepe z večjimi učinki.
Razvojna podpora Mestni občini Maribor in Podravju
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 1. septembra podprla razvojni zakon iz načelnih razlogov in opozorila, da smo že z lani sprejetim zakonom o razvojni pomoči Pomurju odstopili od sistemske zakonske ureditve področja regionalne razvojne politike. Potrebna je čimprejšnja predložitev novega sistemskega zakona, ki bo reševal vsa problemska območja v Sloveniji, hkrati pa opozorili, da je treba rešitve iz sedaj veljavnega Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 prenesti v nov sistemski zakon, ob njegovi uveljavitvi pa zagotoviti, da ne bo ostal v veljavi prvi.
Potrditev sporazuma s Srbijo
Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je 11. oktobra podprla Zakon o ratifikaciji Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SPS) med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani s sklepno listino. Svetniki so se strinjali s podporo hitrejšemu vstopanju Srbije v EU, a opozorili, da je potrebno boljše sodelovanje z MKSJ. Podprli so prizadevanje slovenske gospodarske diplomacije in opozorili na preudarnost pri pogajanjih glede nasledstva nekdanje Jugoslavije, predvsem pri vprašanju zaščite premoženja slovenskih fizičnih in pravnih oseb v Srbiji, problematiki korupcije in sodelovanju Srbije z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo. Pri trgovini s kmetijskimi proizvodi naj se okrepi preverjanje kontaminiranih kmetijskih proizvodov iz Srbije.
Kritično do začasnega zaprtja poglavja 14 - Transport za Hrvaško
Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je 6. oktobra obravnavala Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 14 - Transport za Hrvaško, ki navedenega stališča ni podprla, saj si država kandidatka v praksi ne prizadeva dovolj za spoštovanje pravne države in izvaja dejanja, ki niso v skladu z njenimi mednarodnopravnimi obveznostmi.
Podpora ureditvi statusa družinskega pomočnika
Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je 22. septembra podprla predlog novele Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Člani komisije so menili, da je treba položaj družinskega pomočnika ustrezneje opredeliti in finančno dodatno stimulirati, saj manjše število družinskih pomočnikov pomeni večje finančno breme za druge državne blagajne. Predlog je komisija podprla tudi zaradi humanosti, saj se s tem dosega bolj socialni odnos do potrebnih oseb, ki na ta način ostajajo dalj časa v domači negi, na drugi strani pa se omogoča zaposlitev brezposelnim in težje zaposljivim.
Poseben zakon o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe kasetnega streliva nepotreben
Komisija za državno ureditev je 21. septembra obravnavala predlog Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe kasetnega streliva in menila, da je poseben zakon nepotreben, saj se je Slovenija že s podpisom Konvencije o kasetnem strelivu zavezala, da strelivo uniči.
Komisija pričakuje padec geodetskih storitev
Ob podpori predlogu Zakona o geodetski dejavnosti so člani Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj 25. avgusta opozorili na relativno visoke cene geodetskih storitev, kar je tudi eden od vzrokov za neurejenost tega področja, ker se s predlaganimi rešitvami poenostavljajo določeni postopki in omogoča opravljanje teh storitev v določenih primerih tudi tujim izvajalcem, komisija pričakuje padec cen geodetskih storitev, to pa bi imelo lahko tudi pozitivne učinke na hitrejšo vzpostavitev popolnih
podatkov o dejanskem stanju vseh nepremičnin v Sloveniji.
<«-
Komisija podprla Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvojje 8. septembra obravnavala Poročilo o izvrševanju Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009, pri čemer so svetnike zanimali razlogi za nižjo finančno realizacijo projektov v letu 2009 v primerjavi s sprejetim letnim planom. Člani komisije so opozorili na problem cestninskih postaj, ki povzročajo zastoje, na dinamiko izgradnje avtocestnega odseka Draženci - Gruškovje, ter s problemom hrupa ob starejših avtocestnih odsekih. Občine naj bi bile vključene v postopke monitoringa in seznanjene z rezultati meritev, ki je podlaga za njihovo izvedbo, a do tega ni prišlo.
Podpra noveli Zakona o plačah v javnem sektorju
Komisija za državno ureditev je 6. septembra 2010 podprla predlog novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Državni svetniki so menili, da dvojni kvorum, ki ga predvideva novela, lahko vnese še več zmede v pogajanja med vlado in sindikati. Po mnenju nekaterih bi bila lahko 40 odstotna večina ustavno sporna, problemi pa bi se lahko pojavili pri pridobivanju podatkov o članstvu v sindikatih, saj je le-to tajno. Opozorili so, da se varčevanje v javnem sektorju v preveliki meri zanaša na zniževanje plač in drugih dohodkov, saj ostaja še precej rezerv v optimizaciji poslovanja in zniževanju stroškov.
Predolgi postopki umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je 1. septembra pridružila mnenju občin, da vlada s pripravo tega zakona rešuje problematiko dolgotrajnega umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena, medtem ko težave (npr. postopki pridobivanja zemljišč in razlastitve ter njihovega ocenjevanja) umeščanja prostorskih ureditev lokalnega in regionalnega pomena (npr. kanalizacija, vodooskrba, linijski objekti), ki presegajo interese posameznih občin, ostajajo. Zavzeli so se za pripravo posebnega zakona z analognimi rešitvami. Predlog zakona tudi neustrezno rešuje vlogo občin v odnosu do državnih nosilcev urejanja prostora, komisija pa je pozdravila uvedbo instituta prostorske konference.
Vloga lokalnih skupnosti pri zagotavljanju varnosti
Komisija za državno ureditev se je 31. avgusta seznanila s Poročilom o izvajanju Resolucije o Nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za leto 2009, pri čemer so svetniki izpostavili vlogo lokalnih skupnosti pri zagotavljanju varnosti, predvsem glede premoženjske kriminalitete in problematike drog. Svetovanje in preventivni ukrepi so po njihovem mnenju ključnega pomena za dvig varnosti v lokalnih skupnostih.
Ionizirajoča sevanja in jedrska varnost v Sloveniji
Člani komisije Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so se 25. avgusta seznanili s Poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji leta 2009 in so opozorili na občasno preobremenjenost osebja v NEK, predvsem v času remontov, kar lahko poveča možnost napake in posledično nesreče, ter na pomembnost učinkovitega ukrepanja v primeru odkrivanja tekočih radioaktivnih odpadkov.
Podpora noveli o odnosih z zamejskimi Slovenci
Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je 31. avgusta podprla novelo Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. V razpravi so svetniki opozorili na potrebno spremembo zakonodaje, ki ureja področje športa. Oblike sodelovanja z zamejskimi Slovenci na razpisih ministrstva, pristojnega za šport, bi bilo potrebno razširiti tudi na sodelovanje s Slovenci po svetu. Svetniki so predlagali še dodatno preučitev členov, ki bi preprečili, da bi iz kroga subjektov izpadli tisti subjekti (npr. misije), ki že desetletja zgledno skrbijo za Slovence po svetu. Komisija je v razpravi oblikovala še konkretno pripombo glede pogoja starosti repatriiranim osebam.
8
Gostujoče mnenje
George Monbiot: Majhna država, velik vpliv
George Monbiot je eden najvplivnejših radikalnih mislecev. Znan je kot velik zagovornik odločnega ukrepanja proti podnebnim spremembam. V knjigi Vročina (angl. Heat), ki je izšla tudi v slovenščini, trdi, da je mogoče že z danes znanimi tehnologijami dovolj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in tako preprečiti pregrevanje planeta. Monbiot je 9. septembra predaval v Državnem svetu. V nadaljevanju povzemamo nekaj njegovih misli.
Človeštvo se bo lahko izognilo neprijetnim posledicam podnebnih sprememb le, če se bodo države in nadnacionalna združenja v najkrajšem času preoblikovala v brezogljične ali nizkoogljične družbe. Človeštvo lahko doseže približno 90-odstotno zmanjšanje rabe fosilnih goriv brez radikalnega znižanja kakovosti življenja oziroma z odpovedmi, ki so bistveno manj boleče, kot bi bile posledice podnebnih sprememb. Na nekaterih področjih bo treba spremeniti tudi osebne življenjske navade. Poceni letalski prevozi so preprosto nesprejemljivi, meni o največjih onesnaževalcih Monbiot, ki je v Slovenijo pripotoval po železnici in z avtobusom, saj so po njegovem mnenju sodobne in čiste oblike prevoza ena od možnih rešitev. A bolj kot politični cilji znižanja izpustov za toliko in toliko odstotkov do tega in tega leta je pomembna količina, ki jo v ozračje še lahko človeštvo spusti, da se to ne bo segrelo za več kot dve stopinji. V naslednjih 500 letih lahko človeštvo porabi le še 60 odstotkov do danes že odkritih zalog fosilnih goriv. Ob današnjem tempu jih bomo toliko porabili že do leta 2050, zato se moramo odločiti, kako naprej.
In kaj lahko stori Slovenija, ki je majhna država in ima v primerjavi z največjimi zanemarljivo malo izpustov? Celo ZDA pravijo, da so same premajhne, da bi lahko z ukrepi za zmanjševanje izpustov bistveno vplivale na podnebne spremembe, in kažejo na Kitajsko, Indijo, EU. Te pa s prstom kažejo zopet nazaj in se tako še naprej vrtijo v krogu prelaganja odgovornosti na tuja pleča, namesto da bi postale kot Maldivi, ki so pred lanskim srečanjem v Kopenhagenu postali zgled in moralna avtoriteta v boju s podnebnimi spremembami. Otočju, znanem po morskem življenju in belih peščenih plažah, namreč grozi, da bo do konca stoletja potopljeno, saj je večina ozemlja le meter nad gladino morja. Vlada te države v razvoju s približno 360 tisoč prebivalci je zato med prvimi podpisala Kjotski protokol in ne čaka, da bi velike onesnaževalke začele zmanjševati svoje emisije. Namesto tega spodbujajo pogozdovanje otočja, da bi preprečili erozijo plaž, očistili bodo smeti s koralnih grebenov, ki so tako turistična atrakcija kot naravna zaščita pred visokimi plimami, znanju o zaščiti okolja je v šolah namenjena enaka pozornost kot matematiki in poučevanju jezika, vse nove počitniške zmogljivosti morajo prestati strogo presojo vpliva na okolje, investitorji pa smejo graditi le na petini ozemlja tega otočja. Veliko malih deležev se na koncu strne v celoto! Mala državica je pred Kopenhagnom spravila v zadrego velikane, saj če bi bilo 20 držav, kot so Maldivi, bi lahko prepričale podnebne omahljivce in tako osamile nasprotnike ukrepanja, kot sta ZDA in Kitajska. Prava pot je ukrepanje na nacionalni ravni! Izrazil je še kritiko reševanja mednarodnih vprašanj, ki se še vedno rešujejo tako, da države same povedo, kaj so pripravljene storiti za njihovo rešitev.
Če bo Slovenija sprejela predlagano podnebno zakonodajo, bo imela na papirju eno najboljših zakonodaj v svetu, kar je dobra novica, pa tudi slaba,
saj je to vse, kar bo imela. Že cilji, ki jih zakonodaja zasleduje, so napačni, saj gre za uresničevanje politično postavljenih ciljev EU, ki s sodobno znanostjo o podnebnih spremembah nimajo prave povezave. Novejši izsledki namreč kažejo, da se CO2 v ozračju zbira in ostaja več tisočletij. Da bi omejili segrevanje planeta za dve stopinji Celzija, bi morali na globalni ravni do leta 2080 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 85 odstotkov, kar pomeni, da bi morale razvite države, tudi Slovenija, svoje izpuste zmanjšati za 97 odstotkov. Ob takih podatkih in ob prihajajoči podnebni zakonodaji je graditi termoelektrarno na lignit nerazumno. Z 870 grami CO2 na proizvedeno megavatno uro elektrike je termoelektrarna velikanski onesnaževalec, ki bo celotni slovenski odtis dvignil na 400 gramov CO2 za megavatno uro. Za primerjavo, v Kaliforniji bo zakonodaja omejila izpuste na 350 gramov na megavat. Če zgradite termoelektrarno, se morate odpovedati vsemu preostalemu gospodarstvu, da bi dosegli cilje iz podnebne zakonodaje, trdi Monbiot. Ker je elektrika potrebna, je boljša odločitev za jedrsko elektrarno. Tej Monbiot sicer nasprotuje, vendar je ta še vedno boljša alternativa kot gradnja termoelektrarne na lignit. Vendar tudi nuklearka ni najboljša rešitev. Najboljšo pot bi ubrali, če bi se Slovenija naslonila na obnovljive vire energije in tako postala zgled drugim državam.
Kot številne države tudi Slovenija sama nima dovolj obnovljivih virov, da bi se lahko v celoti naslonila nanje. Hkrati pa je zanašanje na en sam vir, četudi domač, tvegano početje, kot se je izkazalo v Veliki Britaniji. Kot je pojasnil Monbiot, se je ta pri energetski oskrbi naslonila na domačo premogovno industrijo, ko so rudarji v 80-ih začeli stavko, pa je bila prav zaradi odvisnosti od le enega vira energije soočena s pomanjkanjem energije. Namesto tega Monbiot predlaga vseevropsko povezovanje. Študije kažejo, da bi v Evropi lahko proizvedli 80 odstotkov vse elektrike iz obnovljivih virov energije, ne da bi pri tem ogrozili zanesljivost dobave, če bi Evropo povezali v skupno super omrežje. Tako bi lahko v enotnem omrežju izkoristili geotermalno energijo na Islandiji, energijo voda v Alpah, veter na severu in sonce na jugu.
A do rešitev ne bomo prišli le z govorjenjem, potrebna sta skupna akcija in neposreden vpliv na vlado. Ta mora slišati, kaj ljudje hočejo, da to tudi stori. Danes se zdi, da vlada sicer govori prave stvari, a jih ne naredi ker meni, da bo to spremenilo utečeni način življenja. Po njegovem mnenju je demokracija edini način, da res kaj spremenimo: »Ta pa se ne dogaja v parlamentu, ampak med ljudmi. Ljudje so tisti, ki morajo biti močni, ki morajo ukrepati, se žrtvovati, da dobijo moralno moč in kredibilnost, da zahtevajo spremembe.«
O vlogi Državnega sveta v parlamentarnem sistemu
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je na strokovnem srečanju z naslovom Prihodnost parlamentarne demokracije 9. novembra v Državnem zboru predstavil vlogo Državnega sveta v slovenskem parlamentarnem sistemu.
Poudaril je, da je Državni svet pokazal utemeljenost obstoja z intenzivnim delovanjem na treh temeljnih področjih: sodelovanju z organizirano strokovno civilno družbo, sodelovanju v zakonodajnem procesu in s svojo mednarodno dejavnostjo in uveljavljenostjo. Legitimna pa so slejko prej različna stališča o najbolj primerni zgradbi slovenskega političnega in tudi parlamentarnega sistema. Državni svet je inovativna in koristna sestavina slovenskega političnega sistema, skladna z nujnim razvojem političnega sistema v wikinomični smeri nove družbeno-gospodarske paradigme. V primeru uvedbe pokrajin in uveljavitvi nezdružljivosti funkcije župana s funkcijo poslanca, pa bi bilo smiselno nekoliko povečati pristojnosti Državnega sveta na področju sprejemanja zakonov s področja lokalne samouprave. Tudi v tem primeru pa bi ostala konkurenčna prednost slovenskega Državnega sveta nadaljnja zastopanost funkcionalnih interesov.
>»
9
Zagovorništvo starejših
V zadnjem obdobju se na področju zagovorništva pojavljajo številne ideje, kako ga opredeliti. Prav tako je razvidna potreba po organiziranju zagovorništva na nivoju države in sprejetju Zakona o zagovorništvu.
Laično, profesionalno in vrstniško zagovorništvo
Konkretno se zagovorništvo že izvaja na nekaterih področjih v obliki pilotnih projektov (zagovorništvo otrok), na drugih s sprejeto zakonodajo (na področju pacientovih pravic, na področju duševnega zdravja ter na področju preprečevanja nasilja v družini), na tretjih z jasno izraženo potrebo (zagovorništvo starejših in invalidov), na vseh pa s številnimi razvojnimi programi. Starejšim osebam naj bi nov zakon zagotovil zagovornika, ki bi varoval osnovne človekove pravice. Zagovornik bi moral izpolnjevati formalne pogoje kot so izobrazba, izkušnje, nadzor in dodatne osebnostne lastnosti kot so nekaznovanost, spoštljivost, dobra sposobnost komunikacije itd. Ob tem je treba opredeliti laično, profesionalno in vrstniško oz. kolektivno zagovorništvo.
Institut zagovorništva - neodvisni avtonomni organ
Temeljna funkcija zagovorništva je krepitev posameznikove moči v vseh pogledih, kot so preprečevanje vseh izključujočih, poniževalnih in diskreditirajočih situacij v vsakdanjem življenju ranljivega posameznika, družbena emancipacija obrobnih družbenih skupin ipd. Pri zagovorništvu je treba jasno opredeliti pojme kot so zagovornik, zastopnik, skrbnik, spremljevalec, zaupanja vredna oseba itd. Postopki ugotavljanja upravičenosti do zagovornika naj bodo brezplačni in predvsem preprosti. Delovanje zagovorništva naj se uredi enotno na nivoju države v okviru posebnega urada, sicer pa naj bo organizirano regijsko na način t.i. zagovorniških pisarn. Te bi imele zaposleno osebo, ki bi med drugim koordinirala delo med plačanimi zagovorniki. V okviru zakona je treba opredeliti tudi strokovno usposabljanje zagovornikov, specializacijo za posamezno področje zagovorništva in zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za delovanje zagovornika. Razmisliti je treba tudi o uvedbi podeljevanja koncesij za zagovornike. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj v predlaganem zakonu posebej opredeli pogoje, kdo lahko izvaja zagovorništvo starejših (centri za socialno delo, medicinske patronažne službe, domovi za ostarele, društva upokojencev, zdravstvena nega pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, SOS telefon, itd.). Prav tako je treba opredeliti pristojnosti in naloge zagovornikov. Institut zagovorništva naj bo organiziran kot neodvisni avtonomni organ, v okviru katerega bi se zagovorniki specializirali za posamezna področja.
Opredeliti uporabnike in zagovornike
Z ureditvijo zagovorništva se postavlja sistem relativno na novo, pri čemer gre tudi za delno prekrivanje nalog s centri za socialno delo. Zato je treba ločiti, kdaj je lahko zaposlen na centru tudi zagovornik. V predlogu zakona je treba opredeliti uporabnika uslug zagovornika, med katere lahko prištevamo osebe, ki same niso sposobne poskrbeti zase in za zaščito svojih pravic. Uporabnik je lahko tudi oseba, ki nima podpore v družini, ki doživlja zlorabe, nasilje ali zanemarjanje znotraj družine ali institucije. Poleg zagovornika je treba opredeliti tudi druge osebe, ki pomagajo uporabnikom pri uveljavljanju njihovih pravic, kot so npr. skrbnik, spremljevalec in drugi. Tako je skrbnik oseba, ki je s strani centra za socialno delo imenovana za zaščito pravic in koristi posameznika, ki ni sposoben ščititi svojih osebnih ali premoženjskih koristi. Razlogi za imenovanje skrbnika so tako resno ogrožena uporabnikova osebna varnost kot materialno pravna varnost. Največkrat so za skrbnika imenovane osebe iz ožjega oz. širšega kroga družinskih članov uporabnika, v kolikor pa jih uporabnik nima, ustrezno osebo po uradni dolžnosti imenuje center za socialno delo iz svojih vrst. Funkcija skrbnika je častna. Spremljevalec je običajno zaupna oseba, ki uporabnika moralno podpira pri uveljavljanju različnih pravic, pri čemer gre za vrsto neformalne pomoči.
Nadaljevanje s strani 1
Prostovoljstvo - temeljni kamen civilne družbe
Predlog Zakona o prostovoljstvu je na 32. redni seji dobil večinsko podporo svetnikov. Predlog sledi prizadevanjem številnih prostovoljcev, civilne družbe, društvenih organizacij, priporočilu Varuha človekovih pravic in Državnega sveta. Državni svet je kot zelo pozitivno ocenil dejstvo, da so v razpravi in pri pripravi zakona sodelovala nevladna združenja in organizacije.
Priložnost za boljše medčloveške odnose
V dobi globalizacije in nenehnih sprememb postaja svet vse bolj zapleten in soodvisen. Prostovoljstvo je priložnost za podpiranje in krepitev človeških vrednot, skupnosti, skrbi in pomoči, možnost za uveljavitev pravic in odgovornosti ter uresničitev človeških potencialov kot tudi možnost za premostitev razlik, ki nas ločujejo, da lahko sobivamo skupaj v zdravih, zadovoljnih skupnostih in iščemo inovativne rešitve za skupne probleme. Prostovoljno delo prispeva k omejevanju revščine, višji zaposljivosti, solidarnosti družbe in boljši kakovosti življenja. V Sloveniji se v prostovoljno delo vključuje več kot 150.000 ljudi. Sedanja socialna kriza, kriza vrednot in stiske ljudi, so dodaten razlog za vgrajevanje prostovoljstva v socialno tkivo Slovenije.
Dolgo pričakovani zakon
Že ob obravnavi novele Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je bilo izraženo posebno priznanje gasilcem in reševalcem ter vsem ostalim prostovoljcem, ki z izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči opravljajo humano delo za državljane in s tem dana podpora prizadevanju za zakonsko ureditev prostovoljstva. To pa ni potrebno le zaradi reguliranja odnosov vseh vključenih akterjev, temveč predvsem zaradi priznanja pomembnosti tega področja za družbo ter vzpostavitev stimulativnega okolja za njegov hitrejši razvoj. V postopku priprave predloga zakona so sodelovale NVO, društva (npr. Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, Planinska zveza Slovenije, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij) in drugi. V obdobju krize in številnih problemov, ko družbena klima tudi ni najbolj naklonjena prostovoljstvu, je treba okrepiti njegovo spodbujanje v obliki stalne promocije in akcije v smeri osveščanja ljudi.
Mehanizem moralne podpore na najvišji ravni
Prostovoljcem je treba izkazati priznanje za nesebično pomoč ljudem. Pomembno je, da se na najvišji ravni vzpostavi mehanizem moralne podpore njihovemu delu. V zvezi s podelitvijo finančne nagrade je bil izražen pomislek o morebitnem razdvajanju, saj nakazuje nasprotje s temeljno idejo prostovoljstva. Ob tem se kot primer dobre prakse kaže večletno sodelovanje Državnega sveta, Zveze društvenih organizacij Slovenije in civilne družbe ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva in organizaciji svečanosti - podelitve vsakoletnih priznanjDržavnega sveta. Glede na te aktivnosti, bi bilo primerno v zakonu smiselno upoštevati tudi Državni svet Republike Slovenije.
Državni svet se je lani opredelil proti prodaji večinskega lastniškega deleža v NLB. Tega svojega stališča ni spremenil in tudi osebno sem mnenja, da argumenti za prodajo ne zdržijo. Bremena dviga ravni kakovosti poslovanja NLB in bremena ustvarjena s slabim poslovanjem NLB v preteklosti (in danes) nam ne bo nihče odvzel z ramen zastonj. Temeljni problem vzpostavitve pozitivne poslovne klime v Sloveniji in nujno potrebnega dviga poslovne dinamike je dejstvo, da so vsi glavni posli v Sloveniji ujeti v interese »elitnih« skupin. Dokler posli kot je NLB, izgradnja energetskih objektov, izgradnja prometnih objektov, ne bodo sredstvo in način razvojnih mednarodnih zavezništev, toliko časa nimamo velikih možnosti za pozitiven preboj.
V letu 2010 se je Državni svet preko zavzetega delovanja državnih svetnikov tako v Državnem svetu kot v delovnih okoljih državnih svetnikov, uveljavil kot strokoven in trajnostno naravnan soustvarjalec in presojevalec
najpomembnejših družbenih vprašanj. Tudi pozivi k poglobljenemu ponovnemu razmisleku Državnega zbora (odložilni veti) so odigrali pomembno vlogo. Žal smo ob tem prišli tudi do razlike v stališčih z naknadno opravljeno presojo Ustavnega sodišča v zvezi z ustanavljanjem občin. V pričakovanem ponovljenem postopku sprejemanja zakona smo vsi skupaj pred veliko težavo in dilemo. Na eni strani namreč državni svetniki prav v Ustavnem sodišču vidimo tisto najvišjo strokovno-pravno avtoriteto, ki je v pomembnih vprašanjih podprla stališča Državnega sveta pri vrsti občutljivih in pomembnih vprašanj. Včasih tudi v situacijah, ko je drugo stran predstavljala moč vladajočih strank. Po vsebini pa je bilo večinsko stališče državnih svetnikov pri zadnjem odločanju drugačno. Pred nami je ponovno odločanje poslancev v Državnem zboru in zna se zgoditi, da bomo pred opisano dilemo postavljeni tudi državni svetniki.
Državni svetniki proti krčenju policijskih uprav
Predvidena reorganizacija prejudicira prihodnjo pokrajinsko ureditev
Državni svetniki na 32. seji niso pritrdili razlogom, zaradi katerih želi Ministrstvo za notranje zadeve ukiniti policijske uprave v Slovenj Gradcu, Postojni in Krškem. Predlagatelju sprememb so svetovali, naj prisluhne občinam na teh območjih in tam zaposlenim policistom. Problematiko so svetniki predhodno obravnavali že 24. novembra na skupni izredni seji Komisije za državno ureditev, Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov, za sklic pa so dali pobudo državni svetniki Marijan Klemenc, Jernej Verbič in Jože Slivšek.
Spremembe obetajo zmanjševanje varnosti in povečanje stroškov
Državni svetniki so menili, da pri projektu reorganizacije policije na regijski ravni ne gre za reorganizacijo znotraj policijskih uprav (PU) Slovenj Gradec, Postojna in Krško ter za njihovo morebitno spremenjeno organizacijsko in kadrovsko strukturo, ki bi nakazovala racionalizacijo poslovanja in (vsaj) ohranitev nivoja sedanje učinkovitosti policije na Koroškem, v Posavju in Notranjski regiji, ampak za ukinitev PU Slovenj Gradec in vključitev v PU Celje, ukinitev PU Postojna in delno vključitev v PU Ljubljana in v PU Koper ter ukinitev PU Krško in vključitev v PU Novo mesto. Svetnike je zanimalo, kdo bo prevzel odgovornost, če se bodo varnostne razmere na teh območjih poslabšale. Ob glasovanju se je izkazalo, da svetniki sicer niso povsem enotni, a je večina potrdila sklep o nasprotovanju. Poleg tega bi ukinjanje okrnilo preventivno dejavnost. Državni svetnik Jernej Verbič je ob tem še opozoril, da so vse tri uprave, ki jih namerava ministrstvo ukiniti, v obmejnih območjih, dve celo na Schengenski meji.
Prehitevanje regionalizacije
Državni svetniki so tudi ugotavljali, da projekt ukinjanja PU Slovenj Gradec, Postojna in Krško nima podpore koroških, notranjskih in posavskih občin ter obeh reprezentativnih policijskih sindikatov. Še več. Policijski sindikati so šele iz medijev dobili informacijo o ukinjanju PU, s čimer je bil kršen 26. člen Zakona o javnih uslužbencih in pogodba o pogojih dela sindikata v Ministrstvu za notranje zadeve, s tem pa kršeno socialno partnerstvo. Zaradi povezanosti organiziranosti policije z regionalizacijo Slovenije, kar priznavajo tudi predlagatelji sprememb, predvidena reorganizacija policije na regijski ravni prejudicira prihodnjo pokrajinsko ureditev v Sloveniji. S tem sta Ministrstvo za notranje zadeve in Generalna policijska uprava, po mnenju državnih svetnikov, prestopila meje strokovnega odločanja in posegla v sfero političnega. Državni svetniki so zato pozvali Ministrstvo za notranje zadeve in Generalno policijsko upravo, da postopek ukinjanja navedenih policijskih uprav ustavita oziroma kvečjemu nadaljujeta usklajeno s projektom regionalizacije oziroma izgradnje pokrajin v Sloveniji in še to le v dialogu z reprezentativnimi sindikati in lokalnimi skupnostmi. Do sprejetja pokrajinske zakonodaje naj se v Sloveniji ohrani sedanje število PU, vsekakor pa naj se pri načrtovanju in izvajanju reorganizacije znotraj obstoječih PU na noben način ne prejudicira prihodnja pokrajinska ureditev.
Kako vendarle povečati učinkovitost policije?
Državni svetniki so predlagali povečanje učinkovitosti policije na podlagi zniževanja stroškov poslovanja, povečanja uspešnosti in učinkovitosti policijskega dela s ciljem zagotovitve večje varnosti ljudi, zlasti v okoljih, kjer je sedaj stopnja varnosti nižja, ter izboljšanja stopnje zadovoljstva prebivalstva s policijskim delom. Predlagali so še okrepitev partnerskega odnosa med policijo in lokalnimi skupnostmi. Svetniki so bili tudi kritični do dejstva, da avtorji reorganizacije policije na regionalni ravni niso prikazali večje odpornosti novega sistema na vpliv korupcije na sam sistem, kar je tudi eden od bistvenih elementov delovanja policije. Podali so še pobudo, da naj se preuči predlog kategorizacije policijskih uprav, in sicer delitev na PU Ljubljana (t. i. metropolitanska policija), velike policijske uprave (Maribor, Celje in Koper), srednje velike policijske uprave (Kranj, Nova Gorica, Murska Sobota in Novo mesto) in manjše policijske uprave (Slovenj Gradec, Postojna in Krško).
Državni svetniki želijo biti seznanjeni tudi z drugimi reorganizacijami
Državni svetniki so predlagali, da vlada oziroma MNZ posreduje v obravnavo Državnemu svetu dokončni dokument o reorganizaciji policije na regionalni ravni. Vlada naj Državnemu svetu poda tudi informacijo o poteku reorganizacije drugih organov državne uprave, in sicer tako tistih, ki so že izvedene (npr. upravne enote), kot tistih, ki so še v teku (npr. policijske uprave, DURS) ali tistih, ki se še načrtujejo.
GLOBE Forum o podnebnih spremembah
Državni svetnik dr. Janvit Golob se je med 3. in 6. decembrom udeležil GLOBE Foruma zakonodajalcev o podnebnih spremembah v Mexicu City ter med 7. in 9. decembrom v Cancunu.
Delegacija Sveta Evrope v Državnem svetu
Predsednik in podpredsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras in Jernej Verbič ter vodja Interesne skupine Milan Ozimič so se 8. novembra sestali z delegacijo Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. Obisk je bil namenjen nadzoru nad stanjem slovenske lokalne samouprave z vidika skladnosti z načeli Evropske listine lokalne samouprave.
Srečanje predsednikov parlamentov v Varšavi
Predsednik Državnega sveta se je 4. in 5. novembra v Varšavi udeležil srečanja predsednikov parlamentov Regionalnega partnerstva. Teme srečanja so bile energetska varnost v odnosu do skupne energetske politike EU, vzhodna dimenzija evropske sosedske politike in varnost v EU. Mag. Kavčič je v prispevku opozoril na ključne izzive evropske energetske politike.
XLIV. redno zasedanje COSAC-a
Alojz Kovšca se je udeležil XLIV. rednega zasedanja Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve v Bruslju od 25. - 26. oktobra, kjer so razpravljali predvsem o posledicah gospodarske in finančne krize v kontekstu usmeritev za implementacijo strategije Evropa 2020, o bodoči vlogi COSAC-a v povezavi z Lizbonsko pogodbo, o stanju belgijskega predsedovanja EU in parlamentarni kontroli nad evropsko varnostno in obrambno politiko.
Uradni obisk v kanadskem senatu
Delegacija Državnega sveta je bila od 20. do 23. oktobra na uradnem obisku v Kanadi, kjer so potekali pogovori o možnostih za nadaljnji razvoj medparlamentarnega sodelovanja in sodelovanja med državama na političnem, gospodarskem in drugih področjih, zlasti okrepitvi sodelovanja na področju logistike, transporta ter lesarstva. Delegacijo sta sprejela predsednik senata Noel A. Kinsella in predsednik poslanske zbornice Peter Milliken, srečali pa so se še s člani senatnega odbora za hrano in gozdarstvo, člani odbora Kanada - EU in kanadsko-slovenske skupine prijateljstva. Predsednik se je srečal še z ministrom za promet ter ministrom za Atlantska vrata. V drugem delu obiska se je delegacija v Torontu srečala s predsednikom poslanske zbornice Ontaria, se seznanila z organiziranostjo slovenskih zdomcev in izseljencev v Kanadi ter se srečala z njihovimi vodilnimi predstavniki.
Predsednik asociacije pokrajin Češke republike v Državnem svetu
Mag. Kavčič je 4. oktobra sprejel Michala Hašeka, predsednika asociacije pokrajin Češke republike in predstavil vlogo Državnega sveta ter razlike s češkim senatom, razvoj Slovenije v zadnjih dvajsetih letih in razloge, da pri nas pokrajine še niso ustanovljene.
Parlamentarno srečanje o Evropski službi za zunanje delovanje
Predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Vincenc Otoničar se je 27. septembra v Lizboni udeležil parlamentarnega srečanja na temo Evropska služba za zunanje delovanje.
wt
r g|q a e
Parlamentarna skupina GLOBE
Člana GLOBE - Slovenija tudi državna svetnika Drago Žura in dr. Janvit Golob.
Leta 1989 so člani parlamentov Evropske skupnosti in Združenih držav Amerike ustanovili organizacijo GLOBE (Svetovna organizacija parlamentarcev za uravnoteženo okolje), ki sta se ji leta 1992 pridružili še Japonska in Rusija.
V	organizacijo je včlanjenih nad 700 aktivnih članov v več kot 100 državah. Programe izvaja pet regionalnih uradov: v Bruslju (GLOBE Evropska unija in GLOBE Evropa), Tokiu (GLOBE Japan), Moskvi (GLOBE Russia), Cape Townu (GLOBE Southern Africa) in Washingtonu (GLOBE USA).
Parlamentarna skupina GLOBE-Slovenija
V	slovenskem parlamentu že od leta 1992 deluje skupina parlamentarcev GLOBE, ki se od leta 1996 imenuje GLOBE Slovenija, od leta 2000 dalje pa Parlamentarna skupina (PS) GLOBE Slovenija. Povezuje se v mednarodno mrežo GLOBE Europe in GLOBE International. PS GLOBE Slovenija vsak mesec obravnava na tematskih sejah temo iz letnega programa oziroma aktualno temo za zakonodajni postopek ali pereč problem okolja oziroma trajnostnega razvoja s področja obnovljivih virov energije. Poleg državnih svetnikov Draga Žure in dr. Janvita Goloba so člani poslanke in poslanci Milenko Ziherl (predsednik), Silva Črnugelj (podpredsednica), Breda Pečan, Ljubo Germič in Jakob Presečnik.
Biotska raznovrstnost v slovenskem parlamentu
Državni svet je že večkrat omogočil razpravo PS GLOBE o usodnih vprašanjih nadaljnjega civilizacijskega razvoja. 11. oktobra je v dvorani Državnega sveta potekalo medparlamentarno srečanje o biotski raznovrstnosti. Letos mineva 15 let od konference GLOBE v Ljubljani, na kateri so udeleženci poudarili pomen Krasa, kar je med drugim prispevalo k temu, da je slovenščina priznana kot strokovni svetovni jezik v krasoslovju.
Predsednik Državnega sveta prejel priznanje Zveze lesarjev Slovenije
Mag. Blaž Kavčič je 10. novembra prejel častno priznanje Zveze lesarjev Slovenije za delovanje v prid lesarstvu in lesarski industriji ter zavzemanje za večji pomen in prepoznavnost stroke na področju lesarstva. Prireditev je potekala v času ljubljanskega pohištvenega sejma Ambient 2010, ko je Zveza lesarjev Slovenije pripravila posvet na temo izobraževanja in usposabljanja v lesarstvu z naslovom Praksa in pogled naprej.
Nove publikacije Državnega sveta
Septembra je izšel zbornik Čas je za spremembe v urejanju prostora,
ki ga je uredila mag. Maja Simoneti. Z referati so sodelovali mag. Blaž Kavčič (Prostor kot naša skupna dobrina), dr. Pavel Gantar (Problematika zakonodajnih sprememb na področju urejanja prostora), mag. Zoran Kus (Strateški prostorski dokumenti in partnerstvo civilne družbe), Aleksander Saša Ostan (Prostor kot univerzalna dobrina povezovanja človeštva), mag. Maja Simoneti (Predstavitev poziva »Čas je za spremembe v urejanju prostora), prof. Vladimir Braco Mušič (Paberki o urejanju prostora), prof. dr. Andrej Pogačnik (Za trajnostno prostorsko, gospodarsko, socialno in okoljsko načrtovanje), mag. Peter Gabrijelčič (Permisivnost slovenske prostorske politike), prof. dr. Davorin Gazvoda (Krajina - od regionalnega plana do stanovanjskega zelenja), prof. Janez Koželj (Zakaj smo zašli v okoljsko in prostorsko krizo?), Darja Matjašec (Krajini zagotoviti ustrezno prostorsko politiko), mag. Peter Bassin (Trajnostno urejanje prostora v naslednjem desetletju), doc. dr. Breda Mihelič (Čas je za spremembe), dr. Lidija Globevnik (Vodni prostor v okvirih urejanja vsega prostora v Sloveniji), mag. Bojan Radej (Vodenje države izpeskovnika), prof. dr. Boris Gaberščik (Za področje prostorskega reda umik države iz gospodarstva ni prava usmeritev).
Oktobra je izšel zbornik Gozd in les - razvojna priložnost Slovenije, ki
ga je uredil dr. Franc Pohleven. Z referati so sodelovali mag. Blaž Kavčič (Les kot razvojna priložnost Slovenije), dr. Andrej Cvelbar (Slovenija pred kompleksnimi izzivi prihodnosti), dr. Franc Pohleven (Pomen SGLTP za povezavo gozdarstva, predelave in energetske izrabe lesa ter oblikovanja z industrijo), dr. Janez Krč, Špela Pezdevšek Malovrh, dr. Mirko Medved (Analiza in možnosti za izboljšanje organiziranosti gospodarjenja z zasebno gozdno posestjo v Sloveniji), dr. Marko Petrič (Sodobni načini obdelave, predelave in rabe lesa - trajnostnega naravnega materiala 21. stoletja), dr. Bogomil Breznik (Papirništvo v smeri energetske učinkovitosti in okoljske naravnanosti), dr. Vincenc Butala (Energija in stavbe - korak v smeri nizkoogljične družbe?), dr. Nada Rožmanec Matičič (Kreativna industrija - oblikovanje kot kapital prihodnosti globalnega gospodarstva), Jurij Beguš in Jošt Jakša (Potenciali lesne biomase v Sloveniji).
Plakete Državnega sveta najzaslužnejšim predstavnikom GLOBE
Podpredsednica Državnega sveta Lidija Jerkič je ob koncu letošnjega srečanja najzaslužnejšim predstavnikom GLOBE ob 15. obletnici sodelovanja Državnega sveta in Državnega zbora v PS GLOBE Slovenija, in za uspešno skupno delovanje na področju trajnostnega razvoja, urejanja in varstva okolja in narave v GLOBE Europe in GLOBE International, podelila plakete Državnega sveta. Dobitniki so Steen Gade (predsednik GLOBE Europe), Berry Gardiner (podpredsednik GLOBE International), Richard Beuermann (nekdanji predsednik PS GLOBE Slovenija), Silva Črnugelj(nekdanja predsednica PS GLOBE Slovenija), Bojan Korošec (nekdanji podpredsednik PS GLOBE Slovenija), Nicolas Tavitian (nekdanji direktor GLOBE Europe, Ilona Graenitz (nekdanja direktorica GLOBE Europe), Rafael Jimenez Aybar (direktor GLOBE Europe) in dr. Branka Berce Bratko (nacionalna koordinatorka PS GLOBE Slovenija).
slika
Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji - utopija ali realna možnost?
Državni svet je 7. decembra pripravil posvet na temo univerzalnega državljanskega dohodka (UTD). Gre za temo, o kateri že desetletja razpravljajo številni vidni svetovni filozofi, sociologi in ekonomisti. Sodelovali so Uroš Boltin (Gibanje za pravičnost in razvoj), dr. Valerija Korošec (UMAR), dr. Jože Mencinger (državni svetnik), dr. Tanja Rener (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani), Goran Lukič (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije), dr. Vesna Leskošek (Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani). Posvet je povezovala Lidija Jerkič, podpredsednica Državnega sveta Republike Slovenije.
Predsednik mag. Kavčič je v uvodnem govoru izpostavil, da je ena izmed značilnosti današnjega časa strah pred izgubo eksistenčne osnove za življenje, ki posameznike in družbo postavlja v podrejen položaj napram kapitalu, ob čemer je ogrožena tudi socialna država, ki je zapisana v Ustavi in si je enostavno ne more predstavljati vsak po svoje. Kot je poudarila dr. Valerija Korošec, bi UTD na ravni eksistenčnega minimuma predstavljal temelj socialne reforme, ki bi olajšala, hkrati pa spodbudila nujne spremembe na trgu dela (kvalitetnejše delovno okolje, ki spodbuja k delovni aktivnosti), v socialni državi, v davčnem sistemu - in v družbi nasploh. Naša družba je v tranziciji iz moderne v postmoderno družbo. V času tranzicije iz tradicionalne v moderno družbo so zgradili 'moderno socialno' državo z namenom, da bi lajšala in manjšala negativne posledice modernizacije in kapitalističnega načina produkcije. Dr. Mencingerja je pri UTD zmotila univerzalnost koncepta in spraševal se je, ali to ne pelje v komunizem. V vsakem primeru gre za povečanje deleža javnega sektorja v BDP. UTD je eden izmed možnih konceptov razmisleka ekonomistov izhodu iz gospodarske krize in zato tudi ni naključje, da o njem več razmišljamo prav v času krize. Dr. Renerjeva je izpostavila pozitivne učinke UTD, predvsem zmanjšanje presežnega porabništva. Na tak način lahko UTD prispeva k bolj trajnostnemu razvoju, prav tako pa omogoča upoštevanje dejavnosti, ki so družbeno izrazito pomembne, kot družinsko, gospodinjsko, prostovoljno delo ipd., ki so bistvene za preživetje družb, a so tržno prezrte in redko tematizirane. Goran Lukič je med drugim menil, da je UTD pravilno izhodišče, da se razrešijo socialne in ekonomske perspektive in politične konstalacije današnjega časa, je treba upoštevati tudi pozicije moči v odnosu delojemalec in delodajalec. Dr. Vesna Leskošek je spregovorila o konceptu brezpogojnega temeljnega dohodka in med drugim prikazala, kakšna je mentaliteta države do delitve javnih sredstev. UTD je na nek način tej mentaliteti subverziven, saj prinaša idejo, da ima vsak pravico preživeti in celo, da ima tudi pravico do nedela, sploh če je delo povezano s težkimi pogoji dela. Prav brezpogojnost UTD spreminja temelje mentalitete države. V tem kontekstu je posebno pozornost namenila problematičnosti sofisticiranih oblik nadzora nad prejemniki denarja iz javnih sredstev.
Posvet o lokalnih energetskih konceptih občin
V Državnem svetu je 2. decembra Zveza društev za biomaso Slovenije v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije in Ministrstvom za gospodarstvo organizirala posvet na temo OVE in URE v lokalnih energetskih konceptih slovenskih občin. S prispevki so sodelovali Miran Zadnikar (župan Občine Preddvor), Cveto Kosec (Ministrstvo za gospodarstvo), Katarina Vertin (ApE d.o.o.), Marjan Kolar (Keter Organica d.o.o., Maribor), David Kos (BIO GORIVA d.o.o., Rače), dr. Vladimir Kercan (Turboinštitut, Ljubljana), Franko Nemac (ApE, d.o.o.), dr. Peter Kralj (Gejzir, d.o.o.), Danilo Krapec (RRA Mura, Murska Sobota), Bojan Vogrinčič (LEA Pomurje, Martjanci), Vlasta Krmelj (Energetska agencija za Podravje, Maribor), Bojana Kroflič (Območno razvojno partnerstvo in ravnanje z odpadki Celje), Boštjan Krajnc (direktor KSSENA, Velenje), mag. Anton Pogačnik (LEAG, Kranj), Rajko Leban (GOLEA, Šempeter pri Gorici), Boštjan Mljač (GOLEA, Šempeter pri Gorici).
1. konferenca o kariernem coachingu
Karierni center Glotta nova je 11. in 12. novembra skupaj z Državnim svetom izvedel prvo konferenco o kariernem coachingu v Sloveniji. Dogodka so se udeležili strokovnjaki iz državne uprave ter zasebnega sektorja in strokovnjaki iz mednarodnega okolja, med njimi dr. Sue Catana (ZDA) s področja kariernega coachinga, mag. Kurt Karsten Andersen, direktor Human Communication Centre (HCC) iz Velike Britanije, ter dr. Tatjana Dragovič, trenerka in NLP-coach.
S pomočjo posebej prilagojene metode, ki je kombinacija coachinga in kariernega vodenja, udeleženci v coaching procesu in ob pomoči kariernega coacha odkrivajo zase najustreznejšo poklicno pot in izdelajo uresničljiv načrt za dosego cilja. Za to morajo predvsem poglobiti zavedanje o znanju in veščinah, ki jih imajo ali jih morajo še pridobiti, ker so potrebne za doseganje dolgoročnih poklicnih in kariernih ciljev. Predsednik mag. Kavčič je izpostavil, da je v krizi, ko se še poveča pritisk okolja, pomembno, da svojih sposobnosti in talentov ne razvija le vodja, ampak celoten team in v njem vsi zaposleni. Le s sinergijo vseh deležnikov je mogoč uspešen razvoj in rast celotne organizacije, še posebej, če jo spremljamo v daljšem, bolj trajnostno naravnanem razvojnem obdobju. Ob pomoči kariernega coachinga je tudi razkrivanje najustreznejše poklicne poti bistveno uspešnejše, saj je na ta način mogoče izdelati uresničljiv načrt za dosego cilja. Tone Hrovat iz Kmetijske šole Grm Novo mesto je predstavil projekt »Delovno mesto, ki sem si ga sam ustvaril«, ki je imel za končni cilj zapolnitev vrzeli v zaposlovanju, ki je nastala po propadu industrije, vezane na jugoslovanski trg. Dr. Mojca Bernik je predstavila sistem spremljanja razvoja kadrov kot osnove za osebnostni razvoj posameznika v organizaciji, saj so kadri edini miselni nosilci družbeno ekonomskega in tudi socialnega razvoja. Mag. Marija Turnšek Mikačic je spregovorila o osebnem kariernem načrtu kot orodju kariere 21. stoletja. Dr. Suzanne Winbauer Catana je spregovorila o uspešnem vodenju in kariernem coachingu kot dinamiki vodenja in predstavila nekaj predlogov, ki omogočajo strukturiran pristop k uporabi treh konceptualnih modelov za razumevanje organizacij, njihove kulture, vedenja in vodenja. Helena Jurca je spregovorila o položaju kariernega coachinga v slovenskem poslovnem okolju. Da je hitrejši prehod iz gospodarske krize možen tudi ob podpori načrtnega in sistematičnega vodenja potencialov zaposlenih v organizacijah, je ugotavljala Darja Novinc. Da se pravi uspeh podjetja skriva v potencialih zaposlenih je menila Marija Kokelj v prispevku izzivi v coachingu. Prispevki so zbrani v Zborniku prispevkov 1. konference o kariernem coachingu (http://www.kariernicenter.si/cckonferenca/tl_ files/2010/Zbornik-prispevkov-konferenca-final.pdf).
Trajnostni razvoj
V Državnem svetu je 18. oktobra potekalo Srečanje za izmenjavo dobrih praks in iniciativ za progresiven trajnostni razvoj inovativnih ekosistemov, ki sta ga skupaj z Državnim svetom pripravila Inco gibanje Slovenija in Change The Game globalna iniciativa. Udeleženci posveta so razpravljali o vlogi in pomenu nevladnih gibanj pri vzpostavljanju odprtih inovativnih ekosistemov, ki se med seboj podpirajo, o pomenu medregionalnega in medkontinentalnega mreženja in sodelovanja za uspešen razvoj regionalnih in lokalnih inovativnih ekosistemov. 9. novembra je v Državnem svetu potekal posvet z naslovom Lahko Slovenija postane model trajnostnega razvoja, kjer je Umanotera v okviru Plana B zaključila razvojni forum o ambiciozni viziji trajnostnega prehoda v
nizkoogljično družbo, trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in lokalne samooskrbe. ->»
Poslanec med ustavo, zakoni in pravosodjem v Državnem svetu
Državni svet in Društvo poslancev 90 sta 5. oktobra organizirala posvet z naslovom Poslanec med ustavo, zakoni in pravosodjem. Izhodišča za razpravo so predstavili podpredsednik Državnega zbora Miran Potrč, predsednik Odbora Državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje dr. Vinko Gorenak, nekdanji poslanec in prvi predsednik Društva poslancev 90 Rudolf Moge, prof. dr. Miro Cerar s Pravne fakultete, prof. dr. Maca Jogan, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in nekdanji poslanec in aktualni predsednik Društva poslancev 90 prof. dr. Marko Pavliha. Posvet je povezovala nekdanja poslanka in tajnica Društva poslancev 90 Nada Skuk.
Svet za inovativno družbo: za inovativnost je potrebna drznost
Na 2. sestanku Sveta za inovativno družbo 14. septembra so se sestali predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, državna svetnika Anton Peršak in Bojan Papič, direktor Bisola dr. Uroš Merc, direktorica Vibacoma mag. Violeta Bulc, direktor podjetja Interenergo Anton Papež in predsednica Slobioma mag. Martina Šumenjak. Predstavili so stališča glede oblikovanja elementov nove družbeno-gospodarske paradigme in vzroke za sedanje stanje družbe. Glede na pestrost delovnega okolja, iz katerega izhajajo, so imeli sodelujoči različne poglede na vzroke za stanje v družbi ter različne predloge za potrebne spremembe. Strinjali so se, da sta za preseganje krize ključnega pomena stanje duha ter vzdržen, trajnostno naravnan razvoj.
Po mnenju mag. Kavčiča je nujno primerjalno predstaviti izmerjeno sedanje stanje in ciljno stanje, ki ga želimo doseči čez tri, pet ali deset let, na tej podlagi pa bo Svet za inovativno družbo oblikoval oprijemljiv dokument s strategijami za doseganje zastavljenih ciljev. Za razvojni preboj in vzpostavitev novih razmerij je po mnenju mag. Bulčeve potrebna drznost, saj brez nje ni inovativnosti, za manjše korake pa se je zavzel dr. Merc, ki je poudaril, da je paradigma smer, proti kateri želimo iti, pot pa predstavlja konkurenčnost. Anton Papič je opozoril, da neoliberalizem ni krivec za sedanje stanje. Po njegovem je država pri nas ustvarila politično-ekonomske elite prek gradbenih lobijev, elektrogospodarstva, finančnih in drugih institucij, medtem ko tisti, ki proizvajajo, če želijo ostati na trgu, niso del te elite. Opozoril je na krizo vrednost, ki se kaže tako v življenju posameznika, družbe, kot v podjetjih, kjer je npr. že poslovni model, ki ne ustvarja dodane vrednosti in temelji na subvencijah, devianten. Po njegovem je razširjena
družina osnovna enota sobivanja in poslovne odličnosti, zato bi morali reorganizirati bivalne pogoje, ki bi omogočali kreativno sobivanje različnih generacij. Anton Peršak se je strinjal, da ima model življenja v bazični skupnosti velik vpliv na življenje družbe kot celote, zato bi se morali vprašati, zakaj je Slovenija po številu sklenjenih zakonskih zvez na 1000 prebivalcev na repu Evrope. Po njegovem bi morali za to, da bi ugotovili, kako postati inovativna družba, najprej razmisliti, kje so ovire za večji prodor Slovenije na področju inovativnosti in raziskati značilnosti slovenske družbe, ki posebne nagnjenosti k inovativnosti v preteklosti ni kazala. Mag. Šumenjak je menila, da brez upoštevanja zakonitosti narave ne moremo govoriti o razvoju, saj to vodi v počasen družbeni razkroj.
Mag. Kavčič je v nagovoru opredelil vlogo Državnega sveta v parlamentarnem sistemu. Poudaril je, da dvodomni sistem predstavlja možno rešitev za zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja. Še posebej, če je drugi dom konstituiran po drugačnih principih kot prvi, in če politične stranke v drugem domu nimajo prevlade. To so pogoji, ki jih koncept Državnega sveta izpolnjuje. Državni svet s svojimi stališči ob obravnavanih družbenih in političnih vprašanjih opozarja na pomembna vsebinska vprašanja in razvojne pomanjkljivosti, ter jih konstruktivno uveljavlja v Državnem zboru in v javnosti. Miran Potrč je orisal izzive, s katerimi sta se slovenski parlament in slovenska družba spopadla v zadnjih letih (vstop v EU in druge mednarodne integracije), ter opozoril na problematiko ekonomske krize in naloge, ki jih je moral v tem kontekstu opraviti Državni zbor. Danes se soočamo z novimi izzivi in javnost vse bolj kritično dojema delo parlamenta. Sprejeti predpisi ne kažejo zadostne učinkovitosti pri upravljanju premoženja, ob čemer vse več ljudi težko živi od dela. Pričakovanja ljudi niso bila izpolnjena z ustreznimi rešitvami in realnimi potrebami, zato sta Državni zbor in vlada vse bolj pod udarom kritike, čeprav so pričakovanja lahko včasih tudi nerealna. Za slabo oceno dela parlamenta niso krivi mediji, saj delo poslancev mnogi neposredno spremljajo, zato je zastavil nekajnačelnih vprašanj, med drugim koliko k slabi podobi vpliva sam odnos poslancev do drugih državnih institucij, ali DZ uveljavlja svojo vlogo dovolj ustvarjalno in ali ne sledi preveč le zahtevam vlade, problematiziral je različno razumevanje socialnega dialoga, ter izpostavil politični boj, ki pogosto preglasi interese državljanov. Dr. Vinko Gorenak je spregovoril o vprašanju ustavnega določila o tem, da pripadniki policije in vojske ne morejo biti poslanci, o dilemi, da ustava določa 90 poslancev, čeprav bi v določenih okoliščinah bil umesten institut nadomestnega poslanca, opozoril je na razmerje med DS in DZ, problematiko veta in stališč DS v zakonodajnem postopku, optimalnem številu poslancev v DZ, o (ne)ugledu poslancev ter (ne)obremenjenosti poslancev. Rudolf Moge je spregovoril o izvorni ideji Društva poslancev 90, v kateri bi se družili po nestrankarski liniji in (ne)ekskluzivnosti članstva, opozoril na problem nevključenosti državnih svetnikov oz. drugega doma. Primerjalno je orisal, kako delujejo tovrstna društva v drugih državah. Dr. Miro Cerar je spregovoril o poslancu med politiko in pravom, o nejasni meji med obema, pri čemer gre za dva ločena dela iste celote. Za demokracijo je pomemben partnerski odnos
med obema in vzpostavitev sistema zavor in ravnovesij med obema, saj «<-
se v nasprotnem ruši politična kultura. Opozoril je na razliko med obema: politika v smislu policy deluje radikalno izključujoče (»naši« in »vaši«), česar pa v pravu ne sme biti. Politik se v demokratični državi mora podrejati zakonom, ki jih sam sprejme. Še več, delati mora vse, da povečuje ugled pravni državi, ter kazati spoštovanje do pravosodja, s svojo aktivnostjo pa volivcem vračati zaupanje, da je bil izvoljen. Dr. Maca Jogan je primerjalno spregovorila o politični kulturi in neenakopravnosti spolov ter trdovratnemu anrocentrizmu oz. seksizmu v urejanju družbenih zadev na vseh ravneh. Vstopanje žensk v politiko je bilo tudi v slovenski družbi zelo postopno, a še vedno smo priča tradicionalni zapostavljenosti žensk v sferi politike, kar se kaže tudi z manjšim vstopanjem žensk v politično odločanje. Dr. Marko Pavliha je spregovoril o zlorabah prava oz. zlorabah pravic, pravnih oblik in pravnega pozitivizma ter prelisičenju zakona. Zlorabe morebiti še bolj najedajo pravno državo kot eklatantne, hitreje zaznane pravne kršitve, ter spregovoril o njihovih posledicah v ljudskem čutenju ter obnašanju. Po njegovem mnenju lahko družbeno ravnodušno melanholijo ozdravi predvsem nova, velikodušna etika, ki jo ne more zapovedati noben zakon, temveč nastaja počasi, kot prispevek slehernega posameznika, ter opozoril na potrebo po simbolični gesti sprejetja etičnega kodeksa delovanja poslancev. V razpravi so sodelovali Emil Milan Pintar, Peter Pavlin, Ivo Hvalica, Rastislav Jože Reven, Franc Gradišar, dr. Drago Zajc in dr. Janvit Golob.
20. obletnica Manevrske strukture narodne zaščite
Državni svet, Organizacijski odbor za obeležitev 20. obletnice MSNZ in Inštitut za novejšo zgodovino so ob 20. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite organizirali posvet. Udeležence so uvodoma nagovorili predsednik mag. Blaž Kavčič, Združenja Sever Miha Molan in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Posveta so se udeležili tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič ter Igor Bavčar, Janez Janša, dr. Dimitrij Rupel in drugi ključni akterji takratnih predosamosvojitvenih dogodkov.
Strokovni posvet je bi namenjen podrobnejši razpravi o dogodkih, povezanih z ustanovitvijo manevrske strukture in procesom demokratizacije v Sloveniji. Predsednik mag. Kavčič je kot slavnostni govornik pojasnil, da je manevrska struktura nastala v zelo zapletenih razmerah in sodi med prelomne dogodke narodne zaščite. Dogodek je vlil novo zaupanje, sama ustanovitev pa je bila odločno sporočilo, da smo Slovenci tudi z orožjem pripravljeni zaščititi svoje sanje. Tisti, ki so v manevrski strukturi sodelovali, so na kocko postavili svojo kariero, službo, družino in življenje, Slovenci pa smo se z uporom razorožitvi uprli kapitulaciji. Predsednik SDS in tedanji republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša, ki se je osredotočil na poziv Beograda k predaji orožja maja 1990, je v svojem prispevku izpostavil, da Slovenija ni nikoli nikogar klicala na odgovornost »zaradi očitnih izdaj v takratnem dogajanju«. Po njegovem mnenju je sprevrženost še toliko večja, »ker je ta izdaja tudi nagrajena«. Še pred razpravo je ministrica Kresalova v uvodnem nagovoru izpostavila preprečitev mitinga resnice, upor proti pozivu k predaji orožja in sodelovanje v oboroženih spopadih tik po slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti. Zato po njenem prepričanju slovenski osamosvojitveni kapital ne sme postati mitološko izročilo, s katerim bi si lahko kdor koli pripisal zgodovinske zasluge. Zahvalila se je organizatorjem manevrske strukture za zavarovanje slovenskih nacionalnih interesov. Posebno pohvalo jim je namenila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Tudi tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar je spregovoril predvsem o težavnosti obdobja, v katerem je nastala MSNZ. Takrat se namreč po Bavčarjevih besedah ni moglo pričakovati pomoči obveščevalnih služb. Prav tako je tudi Teritorialna obramba, pred ustanovitvijo novega štaba, sodelovala z Beogradom.
Posvet o osnutku Zakona o podnebnih spremembah
V dvorani Državnega sveta je bil 21. decembra posvet o osnutku Zakona o podnebnih spremembah, ki počasi prihaja v parlamentarni postopek. Pogovor so organizirali Državni svet, Državni zbor, GLOBE Slovenija ter Služba vlade za podnebne spremembe.
Po mnenju direktorja Službe vlade za podnebne spremembe Jerneja Stritiha bi se v okviru zelene davčne reforme lahko glede na projekcije cen CO2 v letih od 2030 do 2045 v proračun nateklo od 500 milijonov do dveh milijard evrov letno (trenutno od 50 do 100 milijonov evrov). Podnebne spremembe so vse bolj politična tema predvsem zaradi globalne varnosti, ukrepi pa lahko predstavljajo nov zagon oz. novo smer gospodarskega razvoja, ki ne bo temeljila na količini, pač pa na učinkovitosti, domačem znanju, raziskavah in razvoju in bo zagotavljala trajnostni razvoj. Hkrati z zakonom pripravlja vlada tudi podnebno izhodno strategijo do leta 2050. Eno ključnih vprašanj je, koliko nas bodo ukrepi stali in kakšni bodo učinki na gospodarsko rast in zaposlenost. Učinki so odvisni od tega, kaj bo država naredila s prihodki obdavčenega CO2, analiza pa je pokazala, da če država omenjena sredstva nameni za znižanje obremenitve plač, se bi povečala kupna moč prebivalstva (0,3 odstotka novih delovnih mest, gospodarska rast pa bi se zmanjšala za 0,1 odstotka). V primeru, da bi država sredstva namenila za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, bi se rast zmanjšala za 0,1 odstotka, zaposlenost pa za 0,05 odstotka. Če pa bi država ta sredstva namenila za socialne transferje, bi se gospodarska rast zmanjšala za 0,5 odstotka, zaposlenost pa za 0,4 odstotka. Na podlagi tega bi morali biti glavni elementi dolgoročne strategije višanje cen CO2 in t.i. zelena davčna reforma. Minister za okolje in prostor Roko Žarnic je opozoril, da gledamo na okolje zgolj skozi posamezne parametre, a gre za resno zgodbo, h kateri ne gre pristopati amatersko. Opozoril je, da zakon ni popoln in da ga bo treba popravljati. Predsednik DZ dr. Pavel Gantar je izrazil prepričanje, da samo politike s katerimi bi lahko blažili podnebne spremembe, niso dovolj. Potrebna je zakonska, zavezujoča opredelitev. Ocenil je, da je zakon dobro pripravljen. Podpredsednica Državnega sveta Lidija Jerkič je izpostavila, da zakon nalaga določene dolžnosti tako gospodarstvu kot lokalnim skupnostim in ima finančne obveznosti, in da je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov možno le, če spremenimo gospodarstvo, politiko in družbo. Ambiciozna zakonodaja nima možnosti brez podlage in močnega podpornega okolja.
Civilna družba
Najzaslužnejši prostovoljci v letu 2010
Državni svet Republike Slovenije vsako leto v sodelovanju z Zvezo društvenih organizacij Slovenije (ZDOS), kot odraz podpore civilni družbi, ob dnevu prostovoljcev, 5. decembru, slavnostno podeli plakete najzaslužnejšim prostovoljcem in prostovoljkam. Letošnja podelitev je potekala v dvorani Državnega sveta 3. decembra 2010.
Prostovoljstvo predstavlja dragoceno, ustvarjalno zoperstavljanje negativnim pritiskom globalizacije na medčloveške odnose, družbene, pa tudi okoljske strukture. Državni svet vseskozi močno podpira sodelovanje z društvenimi organizacijami, s prostovoljkami in prostovoljci, saj je v svojem pomembnem delu zastopnik interesov civilne družbe. Državni svetniki se še kako zavedajo, da je prostovoljstvo eden temeljnih stebrov civilne družbe, kajti širi najplemenitejša stremljenja človeštva - prizadevanja za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravičnost za vse ljudi.
Plakete so prejeli dr. Janez Bešter (Zveza za tehnično kulturo Slovenije), dr. Aleksander Doplihar (Slovenska filantropija, Združenje zapromocijoprostovoljstva), BojanJavornik (Ribiška zveza Slovenije), Anton Koren (Gasilska zveza Slovenije), Leopold Kremžar (Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez), Jožefa Kurent (Anton Peršak, državni svetnik), Žarko Mlekuž (Turistična zveza Slovenije), Ignac Pavlin (Avto-moto zveza Slovenije), Dušica Pleterski Rigler (Zveza prijateljev mladine Slovenije), Rozalija Skobe (Planinska zveza Slovenije), Rožca Šonc (Zveza društev upokojencev Slovenije) in Branko Vasa (Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije).
Zelena javno-finančna reforma
V Državnem svetu je bil 5. novembra posvet z naslovom Zelena javno-finančna reforma. Kot so ugotavljali organizatorji posveta in pobudniki projekta Slovenija znižuje CO2, so podnebne spremembe največji izziv, s katerim se trenutno sooča človeštvo. Z namenom združitve, izmenjave in predstavitve predlogov različnih deležniških skupin za izvajanje podnebno-energetskih zavez Slovenije so bili od maja 2010 v okviru omenjenega projekta organizirani že štirje posveti po celotni državi. Podnebni posveti so ena izmed akcij v okviru partnerstva med Evropsko komisijo in Vlado RS pri komuniciranju evropskih vsebin. Izpostavljeni so bili nekateri ključni izzivi, in sicer kako koncept zelene javno-finančne reforme vključiti v razprave o spremembah razvojnega modela Slovenije, kateri ukrepi so bili v Sloveniji že izvedeni in kakšni so njihovi učinki, katere so ključne ovire za uvajanje zelene javno-finančne reforme in kateri so ključni koraki za njeno učinkovito izvajanje. Na posvetu so sodelovali Milena Škrl Marega (Regionalni center za okolje), dr. Bogomir Kovač (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), Mateja Vraničar (Ministrstvo za finance), mag. Marjana Dermelj (Služba vlade za razvoj in evropske zadeve), Mojca Vendramin (Služba vlade za podnebne spremembe, mag. Lidija Živčič (Focus društvo za sonaraven razvoj), Antonija Božič
Cerar (Gospodarska zbornica Slovenije). ->»
PREGLED DOGODKOV
Rastoča knjiga-projekt, ki povezuje Slovence doma in po svetu
Že deset let Državni svet Republike Slovenije skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Mestno občino Ljubljana, Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Narodno in univerzitetno knjižnico in z Društvom Rastoča knjiga sodeluje pri projektu Rastoča knjiga, kot simbolom slovenske ustvarjalnosti in odličnosti skozi čas. Projekt povezuje vse generacije Slovencev, njihov trud, ustvarjalnost in dosežke zelo različnih poklicnih in interesnih profilov, doma in po svetu.
Združene rastoče knjige sveta
Mag. Kavčič je 6. oktobra odprl slavnostni začetek projekta Združene Rastoče knjige sveta. Univerzalno odličnost ideje so namreč prepoznale številne države in se pridružile slovenski pobudi za graditev medkulturnega, znanstvenega dialoga in mirnega sobivanja sveta s pomočjo knjige. Rastoča knjiga predstavlja priložnost za poglabljanje znanja, kulturnega in znanstvenega povezovanja in sodelovanja držav v razumevanju in sožitju. V okviru razširjenega projekta Združene rastoče knjige sveta so se s knjigami, ki so po mnenju sodelujočih držav najpomembnejše, predstavile Finska s Kalevalo, Indija z avtobiografijo M. Gandhija, Irska s poezijami W.B. Yeatsa, Norveška s Hišo lutk - Noro Henrika Ibsna in Ruska federacija z Vojno in mirom L.N. Tolstoja.
Rastoča knjiga Šentrupert
Predsednik Državnega sveta je 19. septembra odprl razstavi Rastoča knjiga Šentrupert in Rastoča knjiga svetovne mladinske književnosti v osnovni šoli Šentrupert. Z Rastočo knjigo Šentrupert se je občina Šentrupert pridružila vseslovenskemu projektu predstavitve slovenske odličnosti.
23.12.2010
Slovesnost ob 20. obletnici plebiscita o osamosvojitvi Slovenije 22.12.2010
1. svečana seja Društva poslancev 22.12.2010
Predsednik Državnega sveta sprejel člana Evropskega Računskega sodišča (ERS) mag. Milana M. Cvikla 21.12.2010
27. izredna seja Državnega sveta 21.12.2010
Posvet: O osnutku Zakona o podnebnih spremembah 14.12.2010
Predsednik Državnega sveta sprejel veleposlanika ZDA 08.12.2010
32. redna seja Državnega sveta v Kopru 07.12.2010
Posvet: Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji -
utopija ali realna možnost?
07.12.2010
Predsednik mag. Kavčič na tribuni Kmetijsko
gozdarske zbornice Slovenije
06.12.2010
Otvoritev razstave Plakat miru 03.12.2010
Podeljene plakete Državnega sveta prostovoljcem 02.12.2010
Sprejem ob Mednarodnem dnevu invalidov 02.12.2010
Posvet o lokalnih energetskih konceptih slovenskih občin
29.11.2010
26. izredna seja Državnega sveta 26.11.2010
Društvo ekologi brez meja v Državnem svetu 22.11.2010
25. izredna seja Državnega sveta 12.11.2010
1. konferenca o kariernem coachingu
10.11.2010
31. redna seja Državnega sveta
09.11.2010
Delegacija Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope v Državnem svetu 04.11.- 05.11.2010
Srečanje predsednikov parlamentov v Varšavi 05.11.2010
Posvet: Zelena javno-finančna reforma 02.11.2010
24. izredna seja
Plakat miru v Državnem svetu
V Državnem svetu je podpredsednica Državnega sveta Lidija Jerkič 6. decembra odprla razstavo Plakat miru, ki sta jo organizirali dobrodelno društvo Lions klub Ljubljana Omnia in OŠ Vide Pregarc. V svečanem nagovoru je dejala, da je otroška domišljija upodobila vrednote prijateljstva, tolerance, razumevanja in sodelovanja, s čimer nam mladi sporočajo, da je svet bogat prav zaradi njegove raznobarvnosti in da je raznolikost edino resnično bogastvo našega planeta. Prav tako pa nam sporočajo, da obstaja upanje za mirno življenje vseh.
26.10.2010
23. izredna seja Državnega sveta 25.10.-26.10. 2010
XLIV. redno zasedanje Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC) 20.10.-23.10.2010
Delegacija Državnega sveta na obisku v Kanadi 18.10.2010
Srečanje za izmenjavo dobrih praks in iniciativ za progresiven trajnostni razvoj inovativnih ekosistemov 13.10.2010
Mag. Kavčič na podelitvi priznanj Podjetnik leta 13.10.2010
30. redna seja Državnega sveta
11.10.2010
Biotska raznovrstnost na srečanju GLOBE 06.10.2010
Združene Rastoče knjige sveta
06.10.2010
Posvet: Poslanec med ustavo, zakoni in pravosodjem 05.10.2010
mag. Kavčič sprejel predsednika asociacije pokrajin
Češke republike
05.10.2010
Mag. Kavčič na podelitvi nagrad Republike Slovenije na področju šolstva 04.10.2010 22. izredna seja
04.10.2010
Posvet ob 20. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite
27.09.2010
Edward de Bon o poteh ustvarjalnega razmišljanja v Državnem svetu
27.09.2010
Parlamentarno srečanje o Evropski službi za zunanje
delovanje
15.09.2010
29. seja Državnega sveta
15.09.2010
Sestanek Sveta za inovativno družbo
13.09.2010
21. izredna seja Državnega sveta
13.09.2010
Predsednik Državnega sveta sprejel veleposlanika LR Kitajske
09.09.2010
Posvet: Lahko Slovenija postane model trajnostnega razvoja?
29.-30. 08.2010
5. blejski strateški forum
Več o Državnem svetu Republike Slovenije na spletni strani www.ds-rs.si
Izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije / Uredila: Mag. Marjeta Tratnik Volasko / Telefon: 01 478 98 17, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si / Foto: Arhiv Državnega sveta / Oblikovanje in tisk: Špes, grafični studio, Novo mesto / Naklada: 800 izvodov