S e n
Ipemlja trudna je k počitku legla,              Polne žara, polne čara, sreče-------
Mesečina je polje prepregla,                         In ko zora nad goro zasije,
Mrak pred njo je zhežal v temne jame,          Spet poljubi, v zibko položi je,
V  goste gozde in v človeške hrame.           Pa v višave blažene odplava —
V  hramih mračnih vse je pozaspalo,           Dete mirno, dete sladko spava OČe, raati, v zibki dete malo.                     In smehlja se, kakor v jutru roža,
Lahno—lahno—¦ nihče ga ne čuje—          Ko jo solnca prvi žarek boža-------
Z neba k zibki sen krilat pripluje.              O, le snivaj, le počivaj sladko,
Ljubeznivo detece objame,                           Le počivaj, srečo vživaj kratko.
Je poljubi in v naročje vzame,                    Bujno roža včeraj je cvetela,
Bajke krasne mu v uh6 šepeče,                  Danes gine tožna, ovenčla!
Smiljan Smiljanič