11C
201. številka.
Trst. v torek dne 16. septembra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST" izhaja enkrat na <Jan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri pnpoludne.
Naročnina znaša :
*a celo leto........24 kron
za pol leta........12 „
za. četrt leta........ 6 „
za en nif-ec........ 2 kroni
Naroenitm je placenti naprej. Na na-roćV«e brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Po tobakarnak v Trftu *e prodajajo po-iimP7i •• »tevilk«- po 6 «»totink <3 nvč.l: izven Trsta pa po 8 s-totink i4 nvć.)
Telefon str.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zalivale domaći oglasi itd., »e računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj «e pošiljajo uredništvu. Neirankovani dopisi nt* sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iti ogla<e -prejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst
Uredništvo in tiskarna ><* nahajata v ulici Carintia >tv. t '2. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piceolo -t v. II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsurcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
iflanifestacijski shod
za nloTeaskt šolo dne 14. septembra 11HK! na drniblnem vrtu pri sv. Jakobu.
Včeraj že smo kon-tatirali s polnim pravom, da je bila t» najsijajueja narodno-kul-turna manitestaeija, kolikor so jih Se priredili tržaški Slovani. In to ue le po ogromni, ozi-rom na toli ntugodno vreme nepričakovani udeležl»i, ampak tudi po načinu, kakor ho te množice man testirale svojo voljo, bvoJo zahtevo in svoje ogorčenje na tem, da se narodu. ki ima neoporečno pravo do življenja, tako trdovratno, tako neusmiljeno odtezajo kardinalni jx»goji za ž v ljenje, da sa narodu, ici hoče imeti svoj delež na kulturi, nečuveno odrekajo tista elementarna sredstva kulture, ki so mu zajamčena tudi v zakonu in v ustavi države.
Ti protesti, ti pojavi c g^rčenja so bili minole nedelje elementarni, tako silni, kakor morejo b t' le tedaj, kakor prihajajo iz globine razpaljenih duš, iz čutstvovanja, ogrene-etra do skrajnega.
Taki klici naroda po najelementarnejem pravu, po prvotnih pogojih v dosezanje na-o b r a z b e, kulture, ue morejo — menili bi mi, ker sm<» si ohranili še toliko vere v pravičnost družl>e človeške — ostati brez '.sa in brez posledic, ako je res, da živimo v kulturni in pravni državi.
Nagovor predsednika.
Predsednik političnega društva »Edinost«, gt«sjn d proteeor Matko M a ■ d i <% je ogovoril zbrane tisoče ta ko-le :
Predragi rojaki in bratje! O l strani političnega društva »Edinost«, ki je sklicalo ta današaM protestni in manifestacijski shod, boli vain presrčen pozdrav ! Hvala vam pri-sr-'aa, da -te se zbrali v toli ogromnem števil« vzlic nengolnemu vremenu. Obžaljujem, da je takij vreme, ki je odvrnilo marsikoga, in tivereu sem. da bi bil sicer veliki vrt pretesen za vse došle.
Predno nadaljujem, dovolite mi, da se sp iminjamu tu moža, katerega smo te dni izročili materi zemlji, ki se je prvi začel potezati za slovensko šolo v Trstu. Vabim vas, da vskliknite z men"j »Slava !« pokojnemu vod'tel jo našemu Ivanti Nabergoju. (Slava-klic; so zadoneli po vsem vrtu).
ti P L I
! £ K
r SMRT
IUflNfl UITEZfl NflBERGOJfl
Na zadnjoj straži moćnoga Slavenstva T« razvio Si prvi slavski stieg, Zapalio si zublju silnog platna I njome tujca nagnao u bieg. I jaki plamen budio je sel*, Težaka mam.h uspavani stan, A slavska vila vidila je sretna Nad Trstom velj m, gdjeno svičs dan.
Apostol pravi širio si m?«o Slovenac Hrvat rodjeni je brat I složnom snagom oholome Lahu Zh sreču roda Ti navjesti rat. I boj se bio, dvie se bile misli, Svijetlo jednoj, drugoj geslo mrak .... I boj se bio . .. padala je tmina Slovenca sunčev pozdravio trak !
I zahman sila, premoč gordog Laha Ko Soko Sloven borio se siv, Za svakim bojem stajao je jači l \ barjak pravde neslomljivi div. •lunaka šaka izvrgla je grudi, Junaka šaka lievala je krv, A Vi-nji borbu pomogo je svetu, Jer glavu digo prezreni je crv !
Predragi rojaki ! Prežalostno je, da se moramo zbirati v tak namen, prežalostuo, da moramo v prosv etljenam XX. stoletju beračiti za šolo, prežalostno, da se moramo še le boriti za pravico, ki je danes neoporečna vsakomur in povsodi, kjer so civilizirani od-nošaji, z« pravo — vzgoje v a ti svoje otroke v materinem jeziku !
Sramotno je, da moramo v kulturni državi še le zahtevati šolo in to že 18 let. — L)a je slovenska šola v Trstu potrebna, to sm » dokazali že st »krat, to dokazuje službena statistika, to dokazujete vi, ki ste danes tukaj zbrani, da zahtevate svoje pravo. To svoje pravo moramo dobiti, če bomo znali odločno nastopati in zahtevat-.
Nadaljnji dokaz, da je naša zahteva opra vičena, je naša šola, ki jo vzdržuje družba sv. Cirila in Metodija. Deset let že obstoji ta šola in obiskuje jo do 5<>0 otrok. JA ti otroci niso morda iz okolice, kajti tam imajo svoje šole doma. Ti otroci so vsi iz mesta.
Kakor rečeno, mi dosežemo svojo šolo, če bomo znali zahtev»t:. Mi ne smemo več beračiti.
(Tu je posegel govorniku v besedo g. Kopač v imenu navzoč.h eocijalistov. zahtevaj«*, naj se voli predsedništvo, češ, da zakon tako zahteva. Predsednik Mandič pa je odgovoril odločno in kratko : Politično društvo je sklicalo ta shod, predsedništvo društva nosi vso odgovornost: zato ne sme in tudi noče dati te oblasti iz rok. To bi bil sploh prvi slučaj, da bi na shodih, ki jih je sklicalo društvo (izvzemši volilne shode), še le volili predsednika.)
Navzoči socijalisti so še nekaj j prigovarjali, a profesor Mand č je nadaljeval :
IS let, od 1. 1S.S3 oziroma 1884., prosimo že za to šolo, prehodili emo že vse možne instance — a vse nage uloge leže v prahu na oblastih.
Vsa naša delegacija na Dunaju nam ni mogla pripomoči do našega prava. Za Nemce, kater h število se niti primerjati ne da z našim števil-m in ki niso avtohtonno prebivalstvo, pa je vlada ustanovila eelo vrsto šol. Nas pa nočejo poznati, nego tedaj, kadar potrebujejo našo pest in naš denar. Zato moramo mi vlado prisiliti, da bo vršila svojo dolžnost tudi nasproti nam.
Ti svršio si, dovojevo bitku, Slavenski lana-t Tebe plače sviet. A slavska vila na raku Ti meča Sa harnom rukom zahvalnosti cviet. Nad Grobom Tvojim Hrvat i Slovenac Pod nebo dižu u zakletvu prst : Mi dalje čemo složno Tvojem stazom. Počivaj dive, spasit čemo Trst !
Zadar, polovinom rujna li»02.
Rikard Katalinić Jeretov.
Zato nam danes ni glavni namen, da bi na dolgo razpravljali o našem šolskem vprašanju, ki je itak že vsem znano več ali rua nje, ampak da slovesno man testiramo svojo voljo in nevoljo.
O predmetu bo, kolikor je potrebno, poročal podpredsednik našega društva, dr. G. G r e g o r i n.	(Pride še.)
0 samoizobrazbi.
(Na ustanovnem shodu akademičnega ferijalnega društva za Primorsko ..Adrija • predaval Josip Ferfolja.)
(Dalje.)
Vsak misleč človek se gotovo prej ali pozneje zastavi nad vekovečnim vprašanjem o — uganki sveta in življenja. Ni si mogoče predstaviti, da si pravi izobraženec ne bi bil stavil še podrobnih vprašanj, kakor : Kaj je ta obsegajoči me svet? Kako je postal ? Kam speje ? Kak je njegov zmisel ? Ali : Oemu sem jaz tukaj ? Kaj pomenja moje življe in življenje drugih ljudij !
O J govor na ta vprašanja nam dajeta religija in filozofija. Četudi imata obe isti cilj t. j. cilj : razlušČiti ono uganko o svetu in življenju, si stojita vendar kakor veliki sovražnici nasproti. Prva ima svoj izvor v čutstveni strani človekovi, druga v njega razumu ; prva se ozira na meduaravno razodetje. druga pa crpi svojo moč v pozitivnem znanju. Prva je že davno na vrhuncu, druga še ni dospela do svojega cilja ; druga deluje s hipotezami (katere še le čakajo znan stvene »-ertikacijeI in uporablja pojme, v katere nikakor ne treba verovati. Religija je mnogo starejša od filozofije. Ta poslednja se je rodila iz religije v času, ko je človeški duh začel misliti. Religija je vera širokih mas, filcz tija pa le ožjega kroga izvoljencev in postane, dospevša na vrhunec popolnosti, najpopolnejša vera vseh ljudi.
Kaj si izberemo mi, vero ali religijo ? Vsak po svojem. Le to nam mora biti jasno, da se nam je pečati kar najintenzivueje z verskimi in filozcfičn.mi problem', kateri edini nam morejo odgovarjati na ona kardinalna vprašanja, o katerih smo govorili preje. Vsak izobraženec mora poznati glavne smeri iz filozt lije, a nič manjše, če ne še veče važnosti je za nj, da se seznani 3 razvojem ver-
skih idej človeštva sploh, da spozna jedro religij drugih narodov, in vpliv, ki ga je imela ta ali ona religija ca narodne značaje. Razume ee, da je tu glavno vprašanje, kakov pomen ima religija v razvoju človeštva sploh ? Stališče, ki ga zavzema v teh vprašanjih vulgarni liberal.zen, modernemu iuteligentu ne more in tudi ne sme več /idoščevati.
V neposredni zvezi z vprašanjem o zmi-slu sveta in življenja in za njim najvažnejše je vprašanje o — b i t s t v u človeške družbe, o njenih gibnih silah in razmerju posamičnika do nje.
»Družabni pojavi postajajo od dne do dne bujnejši in pestrejši, širijo se intenzivno in eks:enzivno. < »kolo nas šumi vrvenje sveta, množica vprašanj o tem nam sili v dušo in možgane — ni čuda potem, da čutimo živo potrebo, da bi si ujasnili naravne bstnosti človeške družbe, katere členi smo, ujasuili si pogoje svoje osebne ekzistence v njej, svoje razmerje do nje, svoje pravice in dolžnosti proti njej ter naše vezi s sedanjim iu bodočim sozemljanom« (Prof. Poustka).
O vseh teh problemih nas poučuj* čisto mlada, a za to nič manj imenitna in temeljna veda duhovna — družboslovje ali s o c i j o-1 o g i j a. »Socijologija — pravi že omenjeni socijolog, prof. Foustka — nam postavlja splošna in temeljna načela o organizaciji in razvoju družbe; socijologija preiskuje socijalne lastnosti človeka in t. zv. socijalne moči, katere so družbi pogtj za njeso življenje in katere jo ženejo, da v getovi smeri razvoja ubira svojo pot; socijologija se peča s posa-mičnikom in skuša določiti njegovo razmerje do družbe, peča se s pogoji rodbinskega življenja in išče načela, po katerih je ovladana razumeva, umetniška, nravca, verska, politična iz gospodarska organizacija družbe«.
(Pride še.)
Politični pregled.
V Trstu. 16. septemlua 1902. Spor radi »Morskega očesa« je
rt šen po razsodišču, ki je zborovalo v Gradcu. Mi smo opetovano opozarjali na razprave v Gradcu in smo dokazovali, kako vse dokazila in argumentacije od mtuljarske strani šepajo na vseh nogah. Izlasti so te (Igri sklicevali na stare dokumente, ki pa so imeli
MELITA.
Povest iz naše dobe.
Opisal Josip Evircil Tomie ; prevedel Radi.
Drugi del.
vir.
»Vama na ljubo bom torej skušala — pretvarjati ee.«
»Bolje tudi to, nego biti brezobzirna in okrutna z možem, ki je vreden tvoje ljubezni in hvaležnosti.«
To zadnjo besedo je A lica hotč naglasila, a ta beseda ni zgrešila svojega «ulja. Kakor pšica je udarila v Melitino srce, no, ona je molčala in ni rekla niti besede.
Ta razgovor v treh ni ostal brez dobrih posledic. Melita se je silila, da bi bila Iju-l>eznjivejsa z liranimirom, nego dosedaj. Govorila je z njim več, pazila je na besede, da bi ga ne užalila, na sestanku in razstanku v sobah dvora mu je nudila roko, prijela ga
je zadovoljno pod pazduho, ko S3 jej je ponudil, da bi jo vodil, poskušala je celo peti pred njim kakšen majhen napev iz znanih jej oper s spremljevanjem glasovirja. A tla ne bi bilo prigovora od nobene strani, je odsehmal posvečevala detetu neko pažnjo. Vsaj enkrat na dan so ga jej morali prinesti po kopanju. Mati je pogledala tedaj dete ravnodušno, in pogladivša ga po obrazu, je odslovila dojiljo.
Ta nov način vedenja z Branimirom je trajal, dokler sta bila še Slavomir in Alica v Orlovcu, kjer eta ostala nekoliko dni. Branimir si ni mogel raztolmačiti, odkodi ta nenadna sprememba ? Isto tako tudi Ela, dočim sta se grot* Slavomir in ' Alica zadovoljno smehljala, ker je dober nauk, katerega sta podelila Meliti, obrodil dober sad. Ona dva sta jo v njenem naporu, dokler so bili skupaj, vestno podpirala, da bi jej čim moč nejše prešla v običaj, magari tudi usiljena ljubezen.
Ko sta gret' Slavomir in Alica z Elo vred, katero sta odvela s sebuj, odpotovala iz Orlovca, se je Branimir bal, da bi Melita postala zopet tako razdražljiva in neusmiljena, kakor je bila dosedaj. Ali ta bojazen se ni izpolnila. Ona je vstrajala v svojem sklepu in držala obljubo, kater j je dala na razstanku A lici, namreč, da ostane tudi nadalje takšna nasproti Branimiru. A kako je bil on o tem srečen in blažen! Ona Ijubez-
njivost, katero je kazala Melita do njega, ni bila niti senca one ljubeznji vosti, kakor jo izkazuje iskreno ljubeča žena svojemu možu. Ali Branimir je bil tudi s tem zadovoljen in srečen po onem peklu, v katerem je moral preživeti prvi čas svojega zakona.
Branimirovo bivanje v Orlovcu se je podaljšalo preko njegovdi računov. Pojavila se je že spomlad, ker je minul že sv. Josip, prvi spomladai dan. Branimira so klicali v Zagreb razni denarni posli in začel js misliti, kako bi uredil stvar z Melito in ctrokom.
Ko se je nekega poludne vračal z izleta
1 v pristavo Jasen, je začel govoriti z nj*> o tem predmetu.
»Za nekoliko dni ee bom moral vrniti v Zagreb, Melv .... Treba bi bilo vedeti, kam naj z detetom i Pa tudi radi tebe same bi se morala sporazumeti.«
»Jaz potrebujem okrevanja, dragi moj, temeljitega okrevanja ... V tem toplem in težkem zraku ne okrevam nikdar.«
»Tudi jaz sem mislil to. T; moraš spremeniti zrak? H.jČeš-li ob morje, ali pa v Alpe ?c
»More se izvršiti eno in drugo.«
»Prepuščam tebi. Posvetuj se z zdravniki in zberi si zdravilišče po volji.«
Branimir je govoril, kakor da bi jej čital v srcu, a s tem jej je prihranil neljubo delo, da bi ga ona sama opozorila na to.
t(> malo hibo, da so bili podpisani le od umetalnimi ognji odškodovati cesarja za ledeno- t rica Zaje, Šusteršič, Frančiška Pavšek, Bi-svojih in ne od avstrijske, oziroma gališke ! mrzli vsprejem od strani poljskega prebival ' zilj (?) Brus, Ivan Kregar, Bizjak, -trani. Ogri s<> menili sicer, da je to le »for- j stva. Tudi poznanjski poljski mestni svetovalci	Št. Peter na Pivki: Strinjajoč se
malna pomanjkljivost« ; no, ljudje, ki imajo normalne me žgane, misle, da na listini, s katero kdo kaj odstopa, ali se čemu odpoveduje, je v prvi vrsti potreben podp;s onega, ki se odpoveduje ali odstopa.
I z vseh razprav je dobival človek prepričanje, da oni sporni, mali sicer, ali sila romantir-oi košček zemlje v Karpatih na meji med Galicijo in Ogrsko, radi divote tamoš njdi jezer menovan »Morska očesa«, pripada k Galiciji in da Ogrska nima nikake veljavne podlage za reklamiranje onega ko-ščeka zemlje. V tem zmislu je (kakor se je
pričakovalo sploh) razsodilo tudi mirovno 1 gram Djegovega življenja pa da je: zveza med
so ostali doma in se niso hoteli z nemškimi z vašimi opravičenimi zahtevami, kličemo :
svetovalci vred pokloniti cesarju. Harden Na dan s slovenskimi šolami I
izvaja nadalje, kako je hotelo nemško urad- , Blagajne, Spilar, Leopoldina Korsič, Medica,
ništvo v poljskih pokrajinah po vsej Bili	Fani Gržina.
Poljake ponemčiti, a mesto tega je doseglo	Kotor: Djeca vas zovu i krvcu za
le to, da so se Poljaki popolnoma odtujili njn ijjte naprijed braćo !
pruski vladi in dinastiji.	j	Josip Jedlow*ki.
Italijanski ministerski predsednik ' Kotor: Prosvjedujemo proti bezočnom Zanardelli potuje sedaj po južnih pokraji- . tutorstvu nepravedne mačuhe, dižite škole, nah Jtal'je. V nedeljo so njemu na čast priet varaj te osvetnika !
redili v Neaplju sijajen banket. Kakor je že	Hrvatski radnici,
običajno o takih prilikah, je rečeni državnik	Kotor: Slaviia plače, od rodi še joj
tudi povdarjal svoj politiški program. Pro- (jPecu, vojujte za aju otcevi !
razsodišče. Vse štiri sporne parcele, izvzemši svobodo in monarhijo.. Veseli ga, da se vedno
Hrvatski ncenic'. Župoik v Lind*rn, poleg Pazina, velČ. g.
le kakih 3<> oralov ene gozdne parcele, imajo	J^]j čutstvo zveze med svobodo in mo-	Vitez;«; pa je pisal r»ko-ie pismo :
pripasti ».aliciji potom uravnave meje.	narhijo in da si Italija- zato pridobiva vedno	Pigodno, molim- primite i p »klonite
Tako je končno rešen spor, ki je trajal	Več simpatij in vpliva »ed sveV>m.	bradi Slovencem moj najsrdačniji pozdrav,
skoro eno stoletje. Na temelju razsodbe se' Bolj jasno povedano:. gospod Za»arlelli	želtdr da jutršni shodi za pravedne ljudske
se laj definitivno uredi meja med Galicijo in	je merjen, da tudi v driavi z monarhičoo	škole sa z^poštene Slovence u Trstu v okt>-
(>grsK<> v Karpatih. j vladno obliko je lahko dom Kla^e svobode,	lic; zadobije moć i blagoslov od .Boga.
Gibanje Poljakov. Cesar Viljelm	Gotovo. To njegovo sentesf > sirilo glasnimi	»Petite et aecipietierr »[Pierite et invenie-
Nemški podal se je na potovanje na Poznanj-	kli^i dalje vsi prijatelji mlade Italiji- od	tis« mo!ite i dat c? Vam se, te t na<5* čete.
sko, da nekoliko potolaži Poljake, katere je	Kima, preko Trsta, do EHvnaja, Budimpešte	U danat-njih neugodnih akoloostih, mi
>e svojim govorom v Marienburgu tako kruto	in Berohna.	veni treb\je, da odlučno ii ustrajno tražimo
žalil. To njegovo potovanje pa je imelo čisto Sarao nekaj se nam čudno zdi. To nam-	naša prara. .Zunemarenost i n-esloga Slavena
nasproten vspeh : narodna zavest Poljakov je	reč, da isti prijatelji v isti hip, gpvorć- o	j J>ila je i jest azrokoen nate narodne nevolje,
po tem potovanju le še bolj oživela in se je	Franciji, oznaeajo monarh io»o mišljenje l»a-	Največ nsobraaeni narodi hlepe za školani
njihov sr 1 proti nemškim zatiralcem še po-	kor inkarnacijo- nasprotstva vsaki lobodi,	badu<: da one jes« duša rcarodtaosti, a oto
večal.	kakor pet?rificin>no črno reakcij ona ršt^o.	je zašto noši s*>vraanaiei zanjekagu nami to
Posebno ojstro napadajo poljski listi" Ne prihaja^ nam na mise!,, da bi hoteli	pravo. V edinost moef i geslo naše država
kneza Radzi\vila, voditelja pruskih Poljakov,	trd i tu, da FrancMt nimajo nujnejega pošlo,,	je viribus uaitis. F raačajnota- čovjeku mor:*
ker -se je pridružil spremstvu nemškega ee-	nego prirediti revolucijo proti republiki ter	biti svojstvo j Jedan Bog, jedna vjera, jedna«
sarja. I:o je bil ta na Poznanjskem. Razoča-	s krvjo porušiti vse dosedanje republi ianske*- narodnost «.
ranje Poljakov je tem vece, ker so videl: v	i-nstitireije. ^ne,.»e? Kar bi bilo želeti lfran-	Oddaljea- tjelom pridružujem- se duhom
njem svojega bodočega kralja ali sploh ne-	eiji, je — nekoliko vec stal »osti, stabilnosti	braći Slovencem m narodnoj borbi.. Živili !'•
odvisnega vladarja.	v odnošajih in nekoliko manje »afer , 1=4 se	Odličnio štovanjem jesanc- brao u Isusu
Govori se, da Poljaki iz vseh treh dr-	izvijajo baje v ^ae-enje republike, ki pa v	L
žav, t. j. iz Prusije, Rusije in Avstrije, na-	resnici le slake — domovino vseh Francozov,
merjajo sklicati v kratkem velikopoljski shod	Nismo se torej hoteli oglasiti prota republiki,
v jedno galiških mest. Tega shoda se ude-	ampak pokazati sroo le hotel^ kako je :ako
leže odlični zastopnik vseh poljskih strank in	imenovani »liberalizem« grešno dosleden v
»rodnosti
B. Vitezi zk lpnik.
I>indar 18i. ee,)ten»bra 190:£
Zakaj so- pry*M in zak»i, imoIcmV?'!
bržkone tudi socijalistične. Razpravljalo pa se
bo izključno o vprašanjih, ki se tičejo vseh Poljakov, brez razlike strank in držav.
nedoslednosti!!
3fa »ašem maniibstacijskem shodu minole ae
V Itialiji ia v F rine ji je kri od njihovi tselje bili so tudi poročevalci tukajšnjih ita* krvi na vladi. Zato jim je v Italiji nioaar- lijanek.h listov. Izuaem.-i list »iiSlec, pa ni Maksimilijan Harden, polubrat poznanj- hije zaveznica, v L ranci j i pa sovražnica svo- • nobetien vseh toh linSov spregovoril niti l>e-skega velikega župana, je v zadnji številki bode: v Italiji' »o slavitelji monarhije, v Franr r*ediee o tem velepoaiecobnem s lodu. Čemii' svoje ugledne revije »Zukunft« kaj drastično eiji p* nje preklinjeval^i.	so pr»lir ako sedaj n-ič- ne porošajo vpra-
opisal, kako je nemško uradništvo na Po-, zDanjskem skušalo cesarja prešlej>itir <la ne bi spoznal tamt^njd) resničnih razmer. Poljaki se niso prav nič udeležili slavnosti, k; so se prirejale o bivanju cesarja Viljelma »a
Tržaške vesti.
seval se bo mitrsikdo. Prišli so radi tega* ker so — z ozirom ia slabo vreme — pričakovali, da ta, man-lieslacijski shod pone-saeč-i. V takem slučaj« bi bili soveda obširtio'
Po-r^ril seje predvaeraj g. A. nto-n pisali, kako da v Tr&tu Slovencov oiti ni.:;
Nemcem. Pokupili s<> sicer večino prostorov	T o r o s, c. kr. carinski idi&tec« v Trsta*, z m ako tudi so, dn ne zahtevajo slovenskih
na tribinah, ki so bile postavljene ob ulicah,	gospe. Izabelo Sc h legel iz Kamnika, šol, ter da zahteva to le »par agitatorjev«,
po katerih se je imel voziti cesar, ali le v ta	Čestitamo!	doslih sem »izza gora«. Tako U- bili pisali
namen, da bi ostale prazne, kar bi bilo gotovo	Na »nanifestacijslu >lliO»ii minole ae-
mučno uplivalo na cesarja. Da se pa cesarju	delje so d< šli nastopni braojavni pozdrav; : prikrije resnica, zaukazali so nemški urad- Ljubljana: Tržaškim Slovencem*, bo-
niki, da nemško občinstvo s.nsede prazne	rečim se za svoja prava* pošilja prisrčne
prostore na tiibinah, kar se je tudi takoj	pozdrave
zgodilo. — Mesto da bi gledal udanost	iripan Hniliar.
tamošnjega prebivalstva, moral je cesar gle-	Ljubljana:: Slava, tržaškim Slo- sprotuikom.
dati Potemkinove vasi, moral je gledati	vencecenm, ki kakor skala stoje na braniku	Slednjič- pai se mi prav n:,5 no- «ud»ajo,
umetnost raznih pirotehnikov, ki so hoteli z	Slovenstva !	da laški listi trdovratno molče o tem shodu ;
■	Ljubljanski radikalni akademiki.
Gorica: Narodno »a pred na stranka
Laški listi, ako bi' bila udeležba, na shodu. aaajhDa. Ker pa je ,-4>od sijajno repel, je la-ikim listom zaprdo- sapo. Njih molk mora tudi najveČega* skeptika prepričati, da je shod po velikanski udeležbi in po dtihu> ki je vladal na njem, imponiral tndi našim sa-
Resnici na ljubo se mora priznati, da je Melita s^cer prilično okrevala, ali ne popolnoma,	na Goriškem se do aadajega moža pridružuje Še se je videlo na njej znak pretrpljenega	vašemu protestu, ki bodi ogorčen protest stanja, a manjkala jej je tudi ona svežost	vsega naroda proti nasilstvom nasLn zatiral-telesa in duha, s katero nas obdarja samo	cev ! Kliče vam r Današnje navdušenje vli-pravo zdravje. Morda temu počasnemu kre-	vaj junaškega poguma v vstrajneaa boju do van'u ni bil t< liko kriv orlovski zrak, kolikor	zmage.
notranje nezadovoljstvo . . . Ona je komaj čakala, da se reši tega dolgočasnega »gnezda«, kakor je imenovala Orlovac ia da poleti v
Izvrše valni odbor.
čudimo se pa., ola tudi oficijo:.ni nemški .ist niti btsedice zine o tem shodu,, da-si« se obširno bavi a mnogo manj važnim sh^dona italijanske l^usaore, združene se socijalisti, ki se je istega dae vršil v gledališču »-Poli-teama Roseetiii* l Na tem sllodu je bilo komaj nekaj erez tisoč zborcvalcev in ožcijo^i list sim p pavi, da tudi med tsmi ni bilo skoraj nikakega zanimanja za siiod : na slo-
S v. Pavel pri P e b o ld u : Naj | venskem shodu pri Sv. fekobu. pa je bilo j
avstrijski vladi zagromi v ušesu, da Slovenci
beli, veliki svet, kamor jo je srce vleklo z ne bodo dalje beračili svojih pravic, ampak vso silo. Že sam ta kratki razgovor z Bra- si jih prisilili in izvojevali. Junaško naprej !
n mirom o tem prelmetu je razdražil njeno dušo in postala je hkratu vesela in živahna, dočim je sedela do sedaj otožno in mračno v kočiji ob svojem možu.
»A kaj bova z malim, si-li že razmišljal o tem ?« je vprašala sedaj ona.
»Z malim?« je Branimir ve«elo ponovil to besedo, presrečen, ker je videl, da tudi Melita misli nanj.
>l)a, z njim. Jaz sem mislila o tem in
Dr. Dečko, Celje.
Maribor: Štajerski Slovenci sočut-stvujemo s teptanimi brati ob obali jadranskega morja in želimo vašim prizadevanjem vspeha.
»Suedsteierische Presse«.
Konjice (na Stajarskem): Na konjiški veselici zbrani akademiki pozdravljajo zbcrovalce, želeči jim mnogo vspeha. Gosak. Hacin, Koderman, Vazlaz, Citerman,
prišla do zaključka, da ga ne morem vzeti s Prus, Pusenjak, Prorasil, Založnik, Kolšek,
seboi.«
»Kdo zahteva od tebe to žrtev ... Ti bi se pri njem nikdar ne popravila. Mali ostane z menoj.c
»Tufcaj ?«
»Ne, jaz ga vzamem s sehoj v Zagreb. Dete je v vrčem mestu najbolj v varnosti, ker je zdravniška pomoč pri roki. Ako bo dober, pojdem z njim za nekoliko dni k tvoj:m v Deli-dvor, da »e spoznajo.«
(Pride še.)
Kristan, Vošnjak, Detiček, Lohovšek, Žižek, Zadanšek, Ogorevc.
Kranj: Z Bogom za kršSansko ljudstvo predpogoj delavskega blagostanja : šolski pouk v materinščini. Z vami slovensko katoliško demokratisko delavstvo ljubljansko. Moškerc, Pipp, Kotnik, Valentin Bacha r, Zaje, Trtnik B zjak, Jereb, Zaje, Bečan, Mrzlikar, Marija Verbič, Anica Brahar, Pavlina in Kma Carli, Marija Mrzlikar, Ma rija Zaje, Jo*ipina Srakar, Julija Trate, Ma
7krat toliiko ljudij, med katerimi je vladalo neopisno. navdušenje; in. vendar ofieijoani list trdovratno molči o tem. Sv.. Jlakob je menda preveč- oddaljen od slavnega namestništva ; drugič bo treba že bližje priti, da bodo za slovenske zahteve glu,hi c. kr. gospodje bolje slišaii klice množic Ln lepše videli ogromno število istih.
Ne za »Solc«* ampak za— svobodo': Na obeh shoddi minole nedelje — v »Poli-teama« in na vrtu pri sv. Jakobu — smo morali čuti od strani socijalistov očitanje,, da smo zavezniki lista »Sole«. 11 konkluzija je seveda vsakemu ortodoksnemu »socijalistu« na dlani, ki je, naravno, edino ta, da srno mi sovražniki — delavstva I
Fakt pa je, da se mi nič ne utikamo v srditi boj med listom »Sole« in ulico Bo-schetto in da si ne prisvajamo n kake sodbe, je-li so obtožbe \ »Sole« na ndi-eso v ulie. BoBchetto opravičene ali ne. Kdino, kar &>no storili po svoji dolžnosti, je bilo: at da smo svarili delavce, naj se radi tsga boja ne dajejo zavajati do nepremišljenih korakov, in b) da smo se u »rli insinuaciji, došli iz
ulice Boschetto, da naj bi-oblast udušila list »Sole«.
Prvo smo storili radi tega, ker stojimo na stališču, da bi bilo krivično zahtevati od naših dela.cev žrtev — in generalni štrajk je vsikdar velika žrtev ! — radi afere, ki se ne dotika ni delavstva tržaškega v najširšem zmislu, ni socijalno-demokratične organizacije v ožjem, najmanje pa slovenske skupine eocijalno-demokratične organizacije v najožjem zmislu, ampak je zgolj osebna in zasebna afera med voditelji italijanske socijalno-demokratične organizacije ia listom »Sole«.
Posamičniki pa si morejo preskrbeti satisfakcijo, ne da bi v to upoirebili aparat, toli dragocen za delavske mase, kakor je gotovo dragocen generalni štrajk !
Ni nam bilo torej za »Sole«, ampak jedino le za naše delavce.
Preidimo k drugi točki ! Ako smo se uprli insiouvacijj, naj bi oblast zatrla list »Sole«, uissBo storili tega, ker smo zavezniki temu listu, ampak iz druzega vzroka neizmerne pomembnosti. Mi ne moremo biti listu »Sole« zavezniki ž? zato, ker »Kd'n«et«, kakor oficijelno glas io narodne stranke, kakor glasilo društva,, ki je reprezentant slovenskega naroda v Trstu, absolulno ne nore in ne sme sledit' pisavi, taktiki in metodi reče-aega lista, da aiti ne govorimo o pnacipi-jelnem slovensko-narodneto stališču, '»atero moramo braniti rai proti vsakomur in često tudi proti listki »So-I«r<.
Govoričenje s kakem našem zavezništvu z letom »S_>le< je torej le prazna, nealana in drzaa insinuvacrja Z
Da pa smo i:rrekli ,H?ojo indignacija na zahtevi, naj bi lis'J »Sole3 udušila oblast — to je res>. A zopet> ni res> da smo storili to radi lista »Sole«, timpak storili smo to v imen*; srabodev za veliki princip svobode tiskaš svobode v izražanju- svojega mnenja ! Mi sOrmimo, da je taka zaoteva prišla revno od socijalistične strani. T mejemo, da bi bilo italijanskim voditeljem socijalne demokra«ije letreženo za hip, :iko bi se izuebili takega sovraan-ika, ali ne umejemov. kako da ti voditelji aiso pomislili aa b c d» o e o o s t, n11 konsekvence, da n«so- pomislili, kakov p?ae-csadeoa- bi ustvarili, ako bi ol>lasti dali tako moč nasproti »S-ole-:,. da niso- pomislili, da bi bič, ki so ga spleli, mogel padati tudi po nj^h lasSnih plečah ! Kakor bi danes oblast ugušila »Solecr tako- bi juir: »KdinosU in pojutršojim morda —a v oratore« in »Hileči prapor*! Iasiuuvacija italijanskih voditeljev soaiialae demokracije bi lahko bila torej že-belj v rakev svobode tiska
Zato smo se jej uprli Za princip- svo-b«de »am je šlo in ne za* Ijst »Sole« ! Braneči ta princip, smo ga branili tudi ^a — Sttcijaino-demokratično novia^tvo !
»Triestrr ZeifctlJitc«- od sinoči piše : l>o-č-ico je že vedenje sedanjee^j. vodstva s ^sijalno-siemokratičnestranke te dni po-kaaalo, tla vodstvo ne sto^i na višini svoje naloge,, pa je totalna nesposobnost istega javno pnišia na dun na včerajšnjeni, zborovanju (v ,Po!iteama Ni naša naloga, da I»1 vršili po-»le te-s-tranke,
ali želeti moramo le v interesu skupne blaginje.
da bi del- zastopstvo svojih interesov poverjalo le takim može m, vredni ith, da se jih s-oaatra res. nimi, ki prav umevajo stališče delavstva notri meti državnim in družaba^na življenjem, ki trezno hodijo svoja pota in ki le zaradi popularnosti- ne podpirajo takih gibanj, katera končno ne prinašajo delavstvu nikaka koristi, ne aaaterijalne.. ne moralne nravi, ampa* mu. Le odtezajo simpatijo drugih stanc-v.
Čim (ra so oalji kake straa.ke premaUneni, jjotem zahaja ista, kakor bo pokazali zadnj: dnev\ v aevarn»st, da posiaja le orodje dru-zah, popolnoma izven stoječih elementov, in. se k ve čem u zlorablja v io> da hodi v ogenj po kostanje za — druge. Mi se moremo le odkritosrčno radovati, da se velika, množica našega, delavstva ni udeležila včerajšnje prireditve in so delavci dokazali s tem, da aiso pri volji, da bi sledili čez drn i a strn nepremišljenim voditeljem. Na zbojrovanje.. sklicano v »tNoliteama Hossetti« za včeraj, opo-ludne, je došlo 1-550 oseb : delavci prvih m-dastrijalnih zavodov malo da niso bili povsem, aezastopani. Ka33ežno gledališče je tudi izgledalo bolj — prazno. Ali tudi od strani došlib je bilo zanimanje tako ma*o, da je že med zborovanjem odšlo kakih	osebt kar
je toliko motilo, da je noral celo predsednik Oliva prositi za mir. — Po takem tudi aavdu^enje ni mogla biti veliko. Resolucije, zahtevajoče od državnih poslancev, naj skrbe za to, da ee v hodačem zasedanju ustvari,
ne morda kolikor moro o svobodeu. neomejen. a m k strožji tiskoven zakon.
v namen, da s«? oineje zlorab in izrastki novinstva — take resolucije hi bili moirli pričakovati od kakeira n-akcijonarnrsa shoda, nikdar pa ne od *ncijalnodeinokra tirifn Zborovanja ! Tudi mi nismo nikakor za svobodo, ki nima mej, ali mi menimo vendar, da čim manje je novinstvo kake države vezano v spone, tem svobodneje more vršiti svojo nalogo tudi dobro novinstvo. V če raišn i shod m je predstavljal seveda, da omejitve io strožje odredi*? naj ne bodo najurene proti »Livoratoni«, ampak proti listom »Sole . »Trieste<f »Elinost« in »L Avve-nire«. Kak« nizko se mora ceniti duševni nivo delalskrea shoda, ako se mu upajo predbrziti tako resolucijo! Resolucija je bila pač v sprejeta z veliko večino, ali to po tovo ne zato, ker odgovarja mišljenju večine delavstva, ampak ravno le zato, ker misleca večina ni bila navzoča«.
V počeščenje spomina pok. Irana X»her?oja s:> darovali mož ki podružnici družbe sv. Cirila in Metod ija gosp. Gašpar K as tel ic, župan v Materiji 2U K, gosp. Kristijan Dejak 25 K in gosp. poštni uradnik A. Pogorele 10 K.
Možki podružnici družbe sv. Cirila in Jletodija so nabrali »ta pravi Slovenci« na trati pri »Kmeni hiši« 11 K gosp. Josip Levičar 1 K IX) stot.
IMarsko gibanje. S noči so imeli štrajkujofti dninarji in konsartisti v socijali-stičnih prostorih shod, na katerem so sklenili, da se danes zjutraj provizorično podajo zopet na delo, ker s* je ugodilo njih zahtevi, da se dejet odpuščenih delavcev vsprejme zopet na delo. Sklenilo pa se je nadalje staviti še nekaj novih zahtev. Med temi je tudi ona o odpravi 20.000 K kavcije, katero je položil konsorcij pri Llovdu v p »plaćanje eventuelno nastalih škod, ako bi konsorcij ne izpolnil svojih obljub.
Otročki vrtec družbe sv. Cirila in Mctodija v Hojami se odpre v četrtek, dne l'i. t. lu.. Ob 1'. uri bo sv. maša v župni cerkvi v Rojanu. O tej priliki so vabljeni vsi star >\. da svoje otroke ob 8. uri zjutraj privedejo na družbin vrt, od koder oddidejo -kupno k sv. maši. Vsi oni stariši, kateri n -o še vpisali svojih otrok, privedejo naj jih v četrtek, ko bo upisovanje po sv. maši.
Veselica oziroma slavnost otvoritve lastnega doma zavoda sv. Nikolaja, ki seje vršila minolo nedeljo dne 7. septembra, se je završila dokaj čtstno. Prihajam sicer nekoliko pozno s svojim poročilom, ali bolje ]>ozuot nego nikdar. Clovtk vedno odlaša s tem poročanjem, mišić: eh. saj bo katero spretoeiše pero opisovalo, a slednjič se kaže, da so vsi mislili tako, in ti«ko ostajajo poročila v peresih. Sedaj pa k stvari.
Sv. maše v cerkvi sv. Vincenca, ki jo je daroval preČ. g. Guštin, udelež i se je ves odbor zavoda sv. Nikolaja, več narodnih gospa ter sploh mnogo občinstva. Po sv. maši -o ee vsi podali v za vodove prostore, kjer je vse občinstvo pregledalo prostore. Res, reči se more. da je bilo vse lepo, čisto in krasno. Zavcd je preskrbljen sedaj s 35 do 40 posteljami, v 6 sebah, velikih lepih in zračnih. Dekleta majo svojo deialnioo, kjer =e o svobodnih urah mudijo pri ročnih delih.
Okolu 10. in pol ure je prišel preč. g. G usti n v družbi preč. g. Cinka, da izvrši blagoslov ljenje. Po blagodlovljenju je imel g. (j u št in prekrasen govor. Tolmačil je namen zaveda, navduševal je dekleta zanj, polagal jim je na srce, česa so dolžne nasproti zavodu. Tudi < dboru je polagal na srce, naj skrbi za gojenke sploh za razvoj zavodu.
Ta lepi govor je bil res tako ganljiv, da je rosilo marsikatero oko.
Popoludanska veselica se je vršila isto-tako lep*. »Slovansko pevsko društvo« je kaj krasno prepevalo. Voditeljica zavoda, gospa Skrinjarjeva imela je lep pozdrav, v katerem se je sreno zahvalila si. občinstvu, ki se je udeležilo v tolikem številu. Prosila je, naj bodo vsi zavodu naklonjeni ter naj dobro tolmačijo pomen istega. Mala Milica Skri-njatjeva je v lepi okoličanski noši kaj krasno deklamovala Gregoričevo, nalašč za slavnost prirejeno deklamacijo, ki se priobči celotno.
Sploh je bilo vse živo in zabavno. Pokušal sem štruklje, a še raje sem udaril po imenitni toit , ki so jo napravila naša dekleta. Na II »zarji so biie cene res malo visoke, a če si imel res misel, kaj ukupiti, so ti dra-iestne prodajal ite rade nekaj popustile. Pošta
je tudi imenitno delala, tako, da se je težko človek ganil od svojega mesta (t. j. mize) kjer si vedno pričakoval, da ti lepa poštarima prinese kako pisemce ali pa razglednico.
Lepo je bilo, da se je tej slavnosti naše občinstvo tako odzvalo, posebno pa zbor bratovščine sv. C rila in Metodija, ki je že pri sv. maši lepo prepeval, a popoludanske veselice se udeležil korporativno.
Vsekomur, ki si je ogledal prostore in res lepi vrt, je ugajalo vse ter se je le pohvalno izražal. Ta vrt je naš, kjer bodo razna društva mogla prirejati poletne veselice.
Želimo torej novemu lastnemu domu. naj le lepo vspeva, naj se vedno bolj jači in krepi, da bo čez k*j let neobremenjena last zavoda sv. Nikolaja samega ! Odboru istega pa želimo poguma. Naj le vedno tako napreduje in dela v korist društva ! Sij si je nadel težko nalogo, velike odgovornosti. Posebno se je čuditi vstrajnosti in marljivosti ^ospe Skrinjarjeve, ki se toliko nesebično in požrtvovalno trudi, da bi zavod dospel do svoje višine.
obhodno potreben, naj bo vsaj plemenit. To je najboljši recept za bolno dekansko občino in če bo vsakdo poslušal ta svet, bo kmalu tudi dekanska občina, mirna — Bosna ! Tako je, gospod dopisnik od 10. t. m. !
I. P.
X Iz Nabrežinc nam pišejo: Za veselico, ki jo pevsko društvo »Nabrežina« ob prijaznem s »delovanju slav. pevskega društva »Haj dri h« s Prošeka ter vrlonapredujočcga diletantskega godbenega društva iz Nahrežine, priredi dne 28. t. m., se delajo velike pri-priprave in je prčakovati impozantnega vspeha. Na tej veselici igrala se bo tudi veseloigra v 1. dejanji »Lokavi snubač. Izbrane sd najboljše moči in to nam daje poguma, da vsa zavedna bratska društva, od blizu in daleč, tem potom najuljudneje vabimo, da našo, v zadnjem času v rarodnem oziru nekoliko zaostalo Nabrežino počaste s svojim prihodom in to tem bolj, ker je društvo »Nabrežina« v slednjem času vedno i n p o v s o d sodelovalo, da se povzdigne narodni čut, da se vedri duh nišega žilavega kraškega naroda.
Da se veselica obnese kar najbolje, jamči
Brzojavna poročila.
Imenovanje v policijski stroki.
DUNAJ Iti. (H.) »\Vr. Ztg.* objavlja: Ministerski predsednik, kakor voditelj mini-sterstva za notranje stvari, je imenoval okrajnega nadzornika tržaškega redarstva, Alberta Malalana, višjim nadzornikom. Francozki minister mornaricc v Tunisu.
BISERTA 15. (B.) Na banketu, prirejenem ministru mornarice Pelletanu na čast, je imel isti govor, v katerem je povdarjal,da francozka Afrika sledi istim aspiracija m, kakor Francija sama, o l katere se nikdar ne loči. Minister je povdarjal pomembnost I»i-serte za obrambo Francije in Sredozemskega morja. Mi nočemo sicer, je rekel minister, iz Sredozemskega morja narediti francozko morje, ker s-rao se rešili iz sanj o svetovnem gospodstvu, ali del Sredozemskega morja je in ostane francozki.
Minister ne želi konflikti ne z Anglijo ne z Italijo, ali ker ve, kaj hočejo storiti drugi, smatra za svojo do'žnost, za °"o,o dolžnost, d d svojo domovino pripravi na sveto vojno p r o ti nje sovražnikom in naj je sovražnik že kdor koli, kajti od konca 1U. stoletja sem, po porazu Francije po barbarstvu stare Gennanije, ni varnosti več v civiliziranem svetu. Doživeli smo povratek pestnega prava. Zdelo se je, kakor da je ves svet vladan od načela : nasilje gre pod pravico.
Mi moramo vse svoje sile posvetiti cilju, da v/.držimo zavet šče pravičio-ti in luči: francozki ogenj.
:50.000 kron znaša glavni dobitek »Olo-muške razstavne loterijo«. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje 1 i e n o d u e 25. septembra
Dekleta, ve imate svoj dom, svoje zave-	vam pripravljalni odbor, kateri je vse po-
tišče ! Skrbite torej, da vam bo svet ta pro-	trebno ukrend, da. zadovolji goste vsestran-
stor, da mu ne boste delale nečasti svojim	sko: z igro, petjem ter godbo. Veselica se
vedenjem in da se bo le s pohvalo govorilo	bo vršila ca planem, na prostornem vrtu. Za
o vas. da ste res prava, pridna slovenska	tečno postrežbo in dobro kuhinjo jamči vam
dekleta !	narodna gostilna g. Nemca.
Živel novi dom, živeL novo zavetišče,	j Odhod iz Trata in Gorice pop. ob
in živela nova naša trdnnjava !	oziroma 4. uri, odhod iz Nabrežine zvečer ob
.lutrajšnja porotna zazprava Jutri	8. Ln tri četrt oziroma 10 uri. se bo pred tukajšnjo poroto vršila kazenska Po izvedenem vsporedu se bo vršil ples. obravnava proti Ivanu Š-crk iz Zgmika radi Društva, katera se blagovole udeležiti
zločina umora. Obtožen je namreč, da jedne	te narodne veselice, naj naznanijo pravočasno
14. aprila t. 1. v Saležu ponovno zabodel z	svoj prihod, da se bo eventualno skrbelo za ^ ^
nožem svojo nevesto Marijo Skrk ter jej	vse, kar bi nam danes še primanjkalo.	r	jn d* \e v gotovini izpl-Žajo vsi
prizadel 28 ran, vsled katerih je kmalu	»B.< ' 1 *	* u : * 1---
na to umrla na izkrvavljenju. Uradnim b^a-, X Umrl je te dni v Komnu g. nad-
niteljem je določen dr. Gustav Gregorin.	učitelj v pokoju Franc Bunc v 72. letu svoje
Drsib* pr^lčnln- V srodo, dne 17.	j dobe. Pokojnik je učiteljeval dolgo vrsto let
. sept. jb 10. ari predpoludn« se bodo vsle	v Kamnjah; potem v Nabrežini, v Komnu
aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišče z? ?:-	in naz.tdnje v Škrbini. V pokoju živel je v i JC
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnih :	Komnu. Pokojnik je bil o5e c. kr. okr. šol. #C ulica Gclsi .'», hišna oprava: trg della L^gna nad^oraika v Pazinu, nadučitelja v Djlini in JC
7, oprema v zalogi : ulica Cavana 4, hišna	c. kr. sod. pisarniškega oficijala v Komnu. JC
oprava; ulica Media 25, mizarske kl >pi,	N. v m. p.!
hišna oprava, les in svetiljke ; Vr.lela 558,	X Odprto mesto. Na okrožnem sodišču
voz: Vrdela 288, Irš ia oprava; ulica SS.	v Gorici je razpisano mesto višjega pisarni-
Martiri 17, železna tokarnica : Greta	šsega načelnika. Prošnje, z dokazili znanja
hišna oprava; Greta 143, hišna oprava; Rv	obeh deželnih jezikov, pošiljati je do 30. t.
jan 222, hišna oprava.	m. predsedništvu okrožnega sodišča v Gorici.
Vreiseiiflki v«*tnlk. Včerai : topi >m< r	-
7. uri zjutraj 15.5 ob 2. ur> popobotn*
bitki z 10°/o odbitkom.
ttXKXXXKKXKXXXKKK X
x
ob
2(».0C.C — Tlrkoaer .b '.uri Ejutraj 7*51.5 — Danes plima ob H.59 predp. in ol 8.31»
pop.; oseka ob 2.2> predpoladne id o pop "»I ud ni.
1.42
x *
Vesti iz ostale Primorske
Vesti iz Kranjske.
*	Shod proti pijančevanju bo jutri v '»Katoliškem domu« v LjublKn'. »Slovenpc*
* j ~
poroča, da pribite na ta shod zastopniki l Jf Goriškega, Koroštega in ŠLajarskega.	.
*	V okoliei Matenjevasi na Notranjskem je 13. t. m. padala kakor oreh debela toča od pol 10. ure do 3/t10. dopopjl lan. Raz >ila je vse poljske pridelke, kar ni še spravljeno. Veliko škodo je napravila tudi
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
jg	dobro poznane
M tovarne niizarsie zadruge t Borici (Solkan)
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
^ prej fin ton Černigoj
** Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) ijj	št. 1. hiša Marenzi.
x
X	Solidarnost zajamčena, raj ti les se osuSi
v to nalaAč pripravljenih prostorih s tem-
X X X
m
n x x
X X X X X X X X
peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
SW Album pohištev brezplačen.
pXXXX«tttfXXKX«SX
X Nekaj merodajnesra o razmerah v županiji dekanski. Prejeli smo in objavljamo, da ae čuje tudi ta gla^: (Zvršetek.)
Največe aitaosti delajo obračuni. De- Da sadnem drevju. Več hišam je tudi šipe kanska občina je razdeljena v več davčnih pob'13-
občin. Te občine uživajo evoja prem >ženja	-
za se. upravljajo pa se ta premoženja skupno. - _	. .	■
O skupni uporabi dohodkov /. t/Tom na vesti iz £>taiersKe.
troške gode pa se večkrat nerednosti, ki se	— Utopil se je i2. t. m. v Dravi v
pa jako slabo razvidijo iz z:»netnarjen h knjig Ptuju Bruno Toplak, učenec IV. razreda zastarelega zistema.
Proti
kašlju, grlobolu, hripavosti. kataru, upa^ danju glasu, itd, itd.
zahtevajte veilno
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-
kih, učiteljih itd. Dobivajo se v skatljicah v Prendi»ij«*vl lekarni v Trstu in v vs^h tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi
Skatljica stane 6 O stoti nk.
m. v učenec IV.
ljudske šole in sin g. Frana Toplaka, c. kr.
Med nepravilnosti bilo bi treba konečno davčnega oficiala v Ptuju. Nesrečni deček je vpoštevati tudi — vaške predstojnike. Te šel ob pol uri zjutraj iz stanovanja, ki ima pravico imenovati (na podlagi nekake vo- je tik Drave, v privezan čoln ribit, čoln pa litve, oziroma priporočila dotičnih vaščanov) je izgubil ravnotežje, deček je padel v © le župan sam. Oni so mu podrejeni ter je vodo in izginil v valovih. V bližini na ha-njihova dolžnost, da županu pomagajo v njego-j jajoČi se pijonirji sj ga s cer kmalu izvlekli ©
Alefcsaoatsr hm Mmzs &
vem delokrogu. Toda ti vaški predstojniki v dekanski občini ne poznajo svoje dolžnosti, ampak si samovlastno prisvajajo pravice samostojnih županov, kar dela tudi mnogo zmešnjave.
V Dekanski občini treba izredno energičnih in modrih mož. ki naj bi občino samostojno, brez ozira na to ali ono stranko, pravično upravljali, gospodarili v njej.
Ce pa takih mož ni, tedaj naj slavna vlada preskrbi dotičnemu županu moža uradnika po tamršnjih razmerah, ki bi naj ne bil odvisen od stranke , ki bi tačasno bila slučajno na krmilu. Tak mož bi s pomočjo pravične vlade tudi lahko napravil red.
Dekanski občani pa. če vas kedo vpraša, kedo je kriv homatijam v vaši občini, rec te: Mea oulpa !
Ce pa vas muči vprašanje, kako napravite mir in red, tedaj molite gre ven go pa poboljšajte se. Kjer pa je b >j ne-
a vsi poskusi oživljenja bili so
m ©
to ©
rG
iz valov, zastonj.
— Bogata trta. V Gradcu 3e nahaja na vrtu neke hiše trta z 1191 grozdi. Pred leti je imela trta le 50<) grozdov, a marlji- _ vemu vrtnarju se je posrečilo s skrbnostjo m število grozdov tako pomaožiti. Grozdi so
beli in izborne kakovosti.	&
&
Prva lu	tovara« pokllB*a
Tub vrst.
ej T R S T
Književnost in umetnost, g
II. slovenska umetniška razstava. , Arrangement te razstave bo docela drugačen !
TOVARNA:	ZALOGE•
Via Tm&,	i Piazza Rosarl« 4t. 2
vogai	I (Šolsko pooiopj«)
Via umltaaes	In Via Rlb«ry« *l. 2t
Telefon it. 3 7 O.
---O*-
Velik ixbo cmpecarlj, rrc*. In slik. tx-vrSuje oaroćbe iadi po posebnih načrtih.
Gasio btti konkureno«.
ILOSf&UVAli Cilli iASTUU II FRAIIO Predmeti postavio se na pat obrod a K žeidzniuo ra » - o
S3* sv
d
m ^
m
31
31
nego je bil prvi. Nova stojala se dovršč te dni. Radi gorenje luči v veliki dvorani »Narodnega domač bo razsvetljava mnogo ugodnejša, nego bi bila v »Mestnem domu«. Razstavo urede gg. Jakopič, Grohar, Strnen in Zmitek. Plakat slika g. Grohar. Tudi II razstava se otvori slovesno. Društva in dijaki bodo imeli znižano vstopnino.

..^ItSKENA MATICA- v LJIBL4AM.
Začetek glasbene šole.
(21. šolsko leto 1902 3.)
FpisGfanje ičeoceT ? šolo ..Glasbene Matice"
Hr vrfi
v pondeljek. torek in sredo 15.. 16 in 17. septembra I. 1902. vselej dopoludne od 9. do 12 ure in popoludne od 3 do 5. ure v II nadstropju društvene hiie v Vegovih ulicah itv. 5.
V|HM>Tanje v solski pevski zbor a> v deski in
iefcrisKi zbor i -»opran in aKt. >>) v dijaški moški zbor ten».c i« b»»> rrsi v četrtek, iS. septembra
.»d *».— \~L ure in 3.—5. ure Utotam.
V petek. 19 septembra popoldne ob 4. uri
naj prideje vsi učenci v pevsko dvorano (II. nadstr.) da se jim ondi objavi razdelitev po oddelkih in učiteljih ter čas pouka.
Redni ponk v vseh predmetih se prične v soboto, dne 20. septembra.
A. Učni predmeti.
1. k I a t i r t o-mih razredih po dve uri na teden: i. p« nI i t -e~tih razredih |»o dve uri na tedr n ; .'t. -olopetje ta koncertno in operno izohrazt o v petit ra/redih po dve uri na n*den: 4. glasbena teorija r dveh »nldelkih po dve uri n« ted<-n ; ."». i harmonija v dveh oddelkih po dve u i na leden; ! ti kontrapunkt v emn oddelkr po dve uri naj tedes : 7. p 1 a s b e n a zgodovinar enem oddelku jk> dvakrat na teden;8.go»or in deklamacija, *a učeni e »olop tja po enkrat na leden; z h o- [ rovo petje ▼ dveh o-ldelkih jk> dve uri na teden; j a« de-ki o dekliški zbor (sopran in alt) jh> dve uri j na teden b) dijaški mo'*hi zbor i tenor ju ba-o po dve uri na teden.
Opomba Pouk v nadaljnih instrumentalnih, predmtt h : čelo kontraba«, flavta, oboa,' klarinet, f a <r o t. roe, trobenta in po-, za v na se otvori in 1k> dni it veni odbor preskrl*e! ' u«"itelje. <e «« oglasi primerno št vilo ućeneev.
B. Učitelji.
1. j:ot«p. Fran »ierbir, šolski *odja: k a ir in solofetje ; •*. gosp. prof. Matej E u 1> a d. koncertni vodja: soHpetje. r.l»orovo petje, glasbena t n ija. haraionija. kontrapunkt, giu-lieua zgodovina, E -n>r in deklamacija : -»- gonp. .1 o s i p Vedral. glasi* i u« itelj : gonli in klavir ter e osem bi;-vaje goda je\ : I. gosp. .1 o s i p Procbazka, glasln-ni učitelj: ."«. gdč. K 1 o t i 1 d a 1* r a p r o t n i k. glasbe a uči-te1jwa: klarir.
Pogoji v s prejema :
1. društ e ina ,<tariše\ 4 K t a leto; 2. vpisnina za \»akega u<<m*a '2 K: ."i ukovina : a> za klavir 4 K ra mt«c, b) za gosli 4 K na me*e«-. e) za anlonetje ♦i K na mesfc za glasl>eno teorijo 1 K vsako p >1-letje. d zi ha »molijo 1 K na mesec kot e ini glavoi tuedmet. '1 kroni m meter kot postranski predmet poPg klavirja, gosli ali solopetia, 1 K na nifsec kot obvezni predmet za se meni-e od .>. r»z-reda klavirja in go>l;. odnosu » 4. razreda olopetja n»|»rej; el za kontrapunkt 4 K na mesec; t"> glasbeno zgodovino po cogovoju : g za zb rovj petje v -olskem zbnni 1 K vsako polletje.
Opomba Ueei e', k žele. da se jim čas pouka v i rninež , :'ara o pr nieri o višjo šolnino.
b sn ene piošnje za <preščenje šolnine, naslov-1 et e na odbor _GlasWne Matice . se morajo pn -obkem vinlstvu vlagtti v p vem polletju do 1. ok-tob a. v diugem do 1 m:irc:«. Pozneje vložene prošnje -e i e upoštevajo. Pr ložiti je prošn]*am ne če® leto Muri uboini list in ijmn/ »olako spričevala _Glas-l>ene Matice".
V IJUBUAM, čne 1». septembra li»0-_>.
Odbor ..Glasbene Matice '.
v Trstu, ulica San Giovanni
štev. 12
in<n zalogo peč j od maj< I ke v velikec iz i i ni. -nu a uovost, bodisi g!ed * ri«anj bil • ;;rv. >!)• v pe-t^ja od «ame r!at»«>v,tie z,.jiu-lj«>. IzK.ljuS.ia /.slogu za 1 rsPrimorje in Lha'Mai'ijo sla neznane in od dkovane tovarne za p< ei IJrat v Schfi z v BSan^em (Morava) itHia>u vlj*na 1848. I'ri teh |»<-č h se prihrani .">(»(i i:a kurjavi, Lsetna tovarna stediinili peči ;z železa ali u ieiandi * »n a j t > 1 i k o. I/.vr-š ev jo n eri tu i;izkili cenah.
iiiii teden
kron
Glavni dobiček
30.000
ki« m
OlmuškG raslavne srečke „
po 1 krono
priporočajo :
Josip Bo I a Hi o. Mamil & C.o. Mereurio Triestino. lir. Neiiiuami. Henrik Seliitt-maim. Josip Zoldan v Trstu.
Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10" 0 odbitkom v gotovini.
pr Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piaz/.a Kosario pod ljud -olo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, zospe in otroke.
Postne naročbe se izvrše takoj. Pošilja t ve s»> {poštnine proste.
Prevzema vsako delo uu debelo in drobno ter se~ izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr p»iv. avstr. Lloyda.
---- — I oooooooooooooooo
Anonimna družba malih železnic v Trstu.: TOUflRNfl P0HI5TUR
Električna železnica TRST- OPĆINA.
POLETNI URNIK
IGNACIJ KRON
veljaven od dneva otvoritve in dalje.
Odhod vozov s trira pivd vojašnico:
<;.ls, 7.:;o. č.o«;. h.42, ft.is, ;».54. lo.no. Il.c«. 11.4i> zjutraj. 12.18,	12.54, l.:K>. 2.0B, -_>.4_>
3. is :;.;,4. \ 30, ;>.4i>, «; is. «;:>4. 7 \-2, 7.:m>, s.o»"», s.4-j. o.i.s. '.t.54, io.:;o p 3 pol ud ne.
Odhod vozov /. Opein :
.-».."»O. »;.im;. r, 42. 7.1S. 7.:»4. s.:;n.	;».42. lo.is. lo.ra, 1 l.:i0. 11.48 zjutraj. 12-0»;, 12.42, 1.1S. 1.54,
2.30. :i.«Mi, 3.42. 4.IS, 4.o4. 5.:'»'),	ti.24, ti.42, 7 1*. 7.54, S.30. ;».0f». H. 12 p<»poludne.
V slučaju potrebe b<> ob nedeljah in prazaikih število voženj še pomnožena. Vožnja traja vsejra fkupaj ^>4 minut.
VOZNE CENE:
V delavnikih:
j iz trga pred vojašnico do Kolonje.....................^ron
iz Kolonje na Opčine.......................... "
1 iz trga pre«l vojašnice do Općine..................... «
i z < >očin na 8korkljo...........................
ge <korklje na trg pred vojašnico.....................
I 7. Opč n na trg pred vojašn eo........-•.••**::.......
Listki za tja in uazaj s r^a pred vojašnico na Opčine, veljavni satno za isti dan.......
V nedeljah in pra/.iiiklli :
Navzsror — s trga pred vojašnico na Opčine......................^ron
Navzdol — z Opčin na trg pred vojarne«........;•*••;••......
Listki za tja in nazaj s trga pred vojašnico na Opčiae, veljavni sam . /.a ist da-l.......
OPOMBE. Otroč, še ne dve leti staii. za katere ni potreb3n ponebei prost >r. se vozijo zastonj. Listki se morajo shraniti do honca vožnje, it <se moraj » ni zahtevaoje pokazati nadzorniku. — Potniki so uljudno naprošeni. da se pokorijo oiredbam želemičnega osobja. — Knjige za pritožbe so potnikom na razpolago na opeaski pos aji in * prostorih ravnateljstva.
TUST. septembra meseca liH>2.	RavnateljStVO.
Dvorni zaloznik. — Ustanovlj. 1848.
H
m en H
H
w H
\j»Tziror
Navzdol
0.30
o.:»0 n.su 0.:j0 u 20
0.50
1.—
1.20 n.75 i .5'!
I
*r:ož;:iA zahval ;e vsako»«jb na upogleo.
i


JPOKAOA od LILJANA. v
- Cire.* oiia m n asti ! Ne napra*.	,
\ cr i _
w c.- oija
^ •jamu vsako lice ne^rn in ™ - li-jeno. nego tudi btlo in
po
Mihael Zeppar
co
UJ cz
!— o
nzi 'Z
Lil <
co
v AhTIRHEUNIN -MAZILO i
v..
ptotlcue »»«>. lrr.ni , trika pret^i*-jiiii /a pri |M.ui»uk*ju leka. kolianiu, r»-/aTi. 1 in l>niiiau;u,	^
in prcnaprtj	*a*iiztruje, ii»Tal krr^ S^ 4 loncici glt!. O -U ^ ^
>« |xr*tniu<i vr^il nk>> g c^
Lre: f.eg. Soincne pege
opravi vsak z upe-^^ ^	^„e bo.««,,
raSo iste Cena S	^^ ^^ 7(jljlie uu^iu«. gn«*,
leoc. gl. 150: ^^ m , . , , ,B EUio iilo zdravi o e o o O
l	X	ŽIVOTNI BALZAM	.
„Salvato H"
prot; trganju in zhatlanju v ro-t kah. Cena i io^čfč 1 g'd. ^ r^ I 50 nvč. 2 lončića 2 5:1! . w C;
ulica Cassa di Risparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje
OBUVALA.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam velobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačna ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in clrobno.
Lastnik : Peter Reliar.
H
e ilenar !ia|ir- .'
Co
Od
Ttiauje	o«l»iraujujc nacist.-
staro rane, kakor tudi vac -
Prof.
o
Karočbe
naj se pošiljajo na
fjsti kri,	je naj*»lj*.	«ir»Tiio za notra«« m
»oke wr . tem dal*. ifeveJko iirtj«.«. On rtirar, »,e mofoče in
dr»ge	ki « oznaćeue » navodilu pndejanjen, rsakrmu loncicu.
Cen/o»ot« t* sMklenittft 2 glđ. 50 nove., =4 rtekleoićič 4 5ld. 5o
1 «	8 Sld. s Pitamo ako s« denar naprej
t* n •»■• ^	poilje lekarmi
Dr. CfJl!C!ll]€	s A L V A T O R"
I N J E C T I 0	Varaždinu / ^lavn° sklad"Če
VEG ETA BILE ^S. (Hiyatako) XFR. RIEDLA
1 • " 1 111 ^	X	oo	lekarna k „SALVATORJU- ?
° VARAŽDIN (Hrvatsko)|
UJ O
LJ
S: OO
■ooo
o
C
oo—o<o-
ooo»
o o
o
o o o
.CAPSULE VEGETABILE
p	z« tajne bolezni
"najboljše domače
ZDRAVILO.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
mr gogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolic, stenskih ur se rahaja v dobroznani
s^r zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - nI. Malcanton št. 1. - Trst.
podpirajte družbo Cirila in jtfetofla I
0 trgovina z ma ni fakt urnim lilasom
ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in eenj. 0 odjemalee, da je jako pomnožila svojo zalogo
0 kakor tudi povećala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, Q da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ce-.ij. odjemalcem. V obeh prodajalnieah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz
Oprtih tovarn, posebno pa snovi za moške in A ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu ^ Q je velikanski izber platnenega in bombažnega Q
Oblaga, prtov in pitićkov ter vsake vrste perila. A bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- v nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave iu trakov za društvene znake
Sprejema naročbe na nin-ke obleke ft po meri, katese izvrši najtoČneje in najnatan- Q neje po cenah, da se ni bati konkurence.	q
Poskušaj, da se prepričaš
•ooo
oo—oo
__ l
/
v
VSRITAS"
\
Dva praktikanta
novo trgovino.
c
se vsprejmejo v inanifak Praktikanta morata imeti vsaj dva razreda srednjih sol in veselje za trgovino. Prednost imajo okoličani iz boljši h hiš. Pobiižje informacije se dobivajo v našem tipra v ni št vii-
OOCOOOOKOOOOOOOO
koncesijonirana pisarna za trgovske informacije
Centrala:
Squero nuovo 13, H- TRST Squero nuovo 13, II.
Telefon štv. S45.	Telefon št v. ^45.
Prospekti brezplačno in poštnine prosti, ccccco Zastopstvo vseh mestih sveta. <3o00<3o
>ajstarejsa slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča p\ojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo uli temno p« btirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne itdelke po načrtu ali poprave, krtere izviši v najkrajšem času in v polno zadovoljni>st naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroebe se toplo prij»oroča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim !
I
Zahtevajte pri svojih trgovcih EOVC
Ciril-jlctoDijsvo
w cikorijo.
XXXXXXXXXXXXXXXK
Glavni zastop /a Trst. Kras. Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. la (v lastni hisi).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekurne in menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Sp*eijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega « gleda, izf>lačavži v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odtiitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon 469.
xxxxxxxxxxxxxxxx