Definitivnost šolskih nadzornikov. Šolski nadzorniki so bili imenovani doslej samo provizorično. Delujejo pa z vsemi močmi na to, da bi bila ta imenovanja definitivna, in vlada podpira njihovo stremljeDJe. Ta stvar pa se ne tiče samo inspektorjev; njen pomen je mnogo širši. Začasnost je res neugodna za nadzornike kakor o s e b e ; d e finitivnost pa bi imela neugoduosti za šolo in u č i t e 1 j s t v o. Nadzorniki kličejo po definitivnosti iz dveb vzrokov: da so kakor začasni slabše plačani nego ostalo državno uradništvo in da je njihovo stališče negotovo. Z definitivnostjo bi dosegli lepše dobodke in trdaejše stališče, s čemer bi istočasno dosegli neodvisnost nazgoraj (napram predpostavljenim uradom) in nazdolaj (napram učiteljstvu). Poboljšanja v gmotnem pogledu privoščamo šolskim nadzornikom iz vsega srca; ali drugi navedeni vzrok je ob današnjih okolnostih za nas vzrok, da smo protl njibovi definitivnosti. Znano je, s kako previdnostjo izbira vlada šolske nadzornike. Le redkokdaj je ime- *) Priobeujemo ta članek zaradi vprašanja, ki je velike važnosti ssa bodoenost naše šole — je torej eminentno kulturno vprašanje. Seveda bomo eventualno radi dajali mesta tudi kakemu drugemu nazoru. U r e d n. novan za nadzornika človek samostalnega mišljenja; po večini postajajo nadzorniki nesamostalni Ijudje birokratiškega duha, verni čuvaji dosedanjega reda in sovražniki ..novot"; zato pa se jim izpregledavajo nedostatki znanstvene in strokovne naobrazbe. Ti se potem brzo prilagodjajo volji okrajnega glavarja, ali pa podlegajo vplivu kake vladajoče klike ter postajajo le poslušna kolesca birokraškega šolskega ustroja. Njih razmerje kučiteljstvu je ledeno, birokraško, cesto jasno sovražno. Vzemimo slučaj, da je šolskim nadzornikom postal človek, izobražen in izkušen, ki si je svest odgovornosti svojega urada ter se mu hoče posvetiti s potrebno resnostjo; ali tudi on je kmalu primoran odreči se dobrim sklepom pod težo preštevilnih pisarniških poslov, ki zavzemajo ves njegov svobodni čas in mu ne dovoljujejo, da bi zasledoval napredek v šolstvu ter se vzdržal na sočasni višini znanstveno-pedagoške izobrazbe, kar je neizogibni pogoj k stvarnemu in pravičnemu presojanju učiteljskega delovanja. Nadzornik, ki si zna v birokraškem ozračju šolskih uradov ohraniti svobodno roko, je bela vrana. Kakor danes stvari stoje, pravilna slika — dasi se ne more tajiti izjem — je nadzoruik, ki za urad voditelja, svetovalca in prijatelja učiteljstva nima potrebne kvalifikacije niti znanstvene niti značajnostne. Nezmožnosti teh nadzornikov tvori ravno njihova začasnost nekako protitežje. Dasi šolski uradi za vsako ceno branijo avtoriteto predpostavljenih napram podrejenim, se posreča vendar časih, da se učiteljstvo slabega nadzornika otrese, in to sili ostale nadzornike k večjemu pravicoljublju; drugače bi ne bilo izhajati učiteljstvu v mnogih krajib. Ako bi pa bila izvedena definitivnost, bi nadzorniki svojo večjo neodvisnost komaj uporabljali v smeri navzgor, tem gotoveje pa v smeri navzdol. Njihova izbera pa bi postala še mnogo previdnejša, da bi ne trpel vladno-birokraški vpliv. Posledice definitivnosti bi zato težko obeutila šola in učiteljstvo. Ž defiuitivnostjo sedanjib šolskih nadzornikov bi se petrificiral samo tip šolskih birokratov, ki bi bila zavora, nikakor pa ne pospeševalci šolskega napredka. 0 tem se lahko prepričamo v Galiciji, kjer so nadzorniki že daljšo dobo definitivni. Dokazana bojazen pred utrjenjem neodgovarjajoče institucije nam je zadosten vzrok proti definitivnemu imenovanju šolskib nadzornikov; pri tem pa priznavamo popolnoma pravice nadzornikov do boljše plače, toda izpolnitev te opravičenosti naj nebo vezanaznadzorniško definitivnostjo!