štev. 32 Cena 15 din PTUJ, 12. ovgusta 1960 Letnik XIII Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi zo območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tedna«, zavod s samostojnim finansiranjem. Direktor Ivan Kran^č Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo In uprava: Ptuj, Lackova 8. Telefon 156. čekovni račun pn Komunalnt banki Maribor, podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. Rokopisov o« vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Marfl>or. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. ra inozemstvo 1250 din. Ob 2. občinskem prazniku Velika manifestacija napredka v kmetijstvu MESTNI VODOVOD IN PRALNICA IZROČENA SVOJEMU NAMENU ^ NA SLOVESNOSTI DO 10.000 LJUDI ir PREDSTAVNIKI IN GOSTJE TER MNOŽICA PRIJETNO PRESENEČENI NAD VELIKO UDELEŽBO TER ODUČNO ORGANIZIRANIM SPREVODOM PTUJ VEDNO VEČ POMENI KOT GOSPODARSKO SREDIŠČE IN TURISTIČNA TOČKA Na letošnje praznovanje o bčinskega praznika se je občina Ptuj temeljito pripravila. Uspe 1 spomiinski, manifestativni in ak- cijski del programa. Priznanja organizacijam in kolektivom. Nadalnua skrb za naored«k v občini. \ Od sobote, 6. avgusta, do torka, 9. avgusta 1960, je imel Ptuj praz- nično podobo. Z vseh hiš in dro- gov po ulicah so plapolale zastave. V večjih izložbah so bile v lepo dekoriranem okolju slike predsed- nika Tita, pa tudi dokumentarne slike uspehov in napredka v kme- tijstvu. Mestno ozvočenje je z be- sedo in glasbo opozarjalo že od petka dalje na bližajoči se praznik in program prazničnih dni. Člani odbora za priprave praznovanja so imeli polne roke dela. Občina je prejemala brzojavke in pismene čestitke za praznik. Po mestu je bilo iz dneva v dan več znanih in nezrumih obrazov, izletnikov in gostov, ki so jih privabila vabila po časopisih in radiu, plakati in ozvočenje. Mladina je obiskala Mostje in Laze Praznovanje je v soboto popol- dne začela mladina. 50 dečkov in deklet, članic in članov mladinskih organizacij iz raznih kolektivov, se je zbralo v sprevod na kolesih s tremi prapori ^ čelu. Odpeljali so se v Mostje k spomeniku pod vodstvom članov OK LMS. Pred spomenikom v Most ju je bila krat- ka komemoracija z nagovorom o uporniškem, revolucionar- nem duhu, vplivu in borbi iMckove čete. Mladinci so položili pred spomenik vence, ko je sekretarka LMS Lojzka Zelenikova končala nagovor. Po vrnitvi iz gozdiča La- ze, kjer se je borila in izkrvavela 8. avgusta 1942 v borbi Lackova četa, so se vsi podali še k Topla- kovim na ogled bunkerja. Janža Toplak je mladini pripovedoval o heroju Jožetu Lacku in članih nje- gove čete, o dr. Špindlerju, njego- vem bratu in drugih organizator- jih upora v Ptuju in v Slovenskih goricah. Vsi mladinci so ga z za- nimanjem poslušali. Slavnostna seja obč. ljudskega odbora v nedeljo zjutraj, 7. avgusta, je godba na pihala »Svobode« Ptuj budila prebivalstvo po mestu. Po nalivu prejšnjega dopoldne se je pokazal lep, sončen dan. Na ulicah je bilo že navsezgodaj mnogo lju- di. V občinski sejni dvorani so se že zbirali gostje, ljudski poslanci in predstavniki političnih organi- zacij in društev. Slavnostna seja je začela ob 8. uri. Od gostov so prišli na sejo: dr- žavni podsekretar za finance, zvezni poslanec Zoran Polič, Alojz Grobelnik, podpredsednik OLO Ma- ribor, Edi Zorko, podpredsednik Okrajne zadružne zveze Maribor, Ivan Alt, predsednik občine Le- nart, Slavica Žemljic, major JLA, Rudj r.ec in Jože Klep, ptujska borca in aktivista in drugi, ki jih je uvodoma pozdravila predsedni- ca OLO Lojzka Stropnikova. Ona je začela in vodila sejo ter imela kratek nagovor. Navzočim je spo- ročila pozdrave zveznega poslanca dr. Jožeta Potrča, ki se ni mogel udeležiti praznovanja zaradi bo- lezni. Pismeno je čestita! tudi predsednik občine Celje, ki je bil zadržan in ni mogel priti v Ptuj, S seje je odnes'o pet delegacij od- bornikov lovorjeve vence pred plošče in spomenike borcev v Ptuju in Mostju. V svojem nagovoru je predsed- nica Lojzka Stropnikova med dru- gim dejala: »Tudi naša občina bo izpolnila petletni plan v štirih letih in tako dokazala, da povečuje gospodarsko dejavnost hitreje kot smo jo pred- videvali. Sorazmerno veliko skrb smo posvetili izboljšanju družbe- nega standarda. Stalno izboljšuje- mo šolske in zdravstvene prilike, pripravljamo razne oblike servis- nih služb za zaposleno ženo, prav tako pa z lastnimi sredstvi že dol- ga leta rešujemo problem oskrbe mesta s pitno vodo. Prav zaradi raznih uspehov in brige za naše- ga delovnega človeka se je znatno dvignil narodni dohodek na prebi- valca, kar priča, da postaja naš delovni človek vedno bolj produk- tiven in da prejema s tem vedno večja osebna in družbena sredstva« Ob koncu svojega nagovora je če- stitala vsem odbornikom in obča- nom Za praznik in predlagala za dr. Potrča sledečo brzojavno če- stitko: »Dragi naš tovariš Jože! Sprejmi ob ptujskem občinskem prazniku naše najprisrčnejše po- zdrave in čestitke! Želimo, da bi čimprej ozdravel i n spet prišel med nas kot naš zvesti rojak, zvezni ljudski poslanec, častni ob- čan in prijatelj! Odborniki Občin- skega ljudskega odbora Ptuj na svečani seji ob prazniku ptujske občine.« Presenetljivo uspela manifestacija kmetijske mehanizacije Do 9. ure se je pripravljal spre- vod. Ljudstvo se je zvrstilo ob cesti in na pločnikih ulic ter na Trgu mladinskih delovnih brigad. Pred magistratom so se na tribu- ni zbrali gostje iz Ljubljane, Ma- ribora, Ormoža, Lenarta in drugod ter ljudski poslanci in odborniki ter predstavniki množičnih orga- nizacij in društev iz ptujske obči- ne. Ob 9. uri se je premaknil spre- vod in se ni ustavil 1 uro. Dolg, urejen, zanimivo sestavljen spre- vod kmetijske mehanizacije in po- nosnih mladih ljudi pri strojih je vzbudil pri predstavnikih na tri- buni in pri množici občudovanje, peskanje, nasmeh in najboljši vtis. Današnja stopnja kmetijske mehanizacije v občini je preprič- ljiv dokaz tehničnega napredka tudi na kmetijskem področju. Sam sprevod je ponazarjal odmikajočo se preteklost in primitivnost v kmetijstvu in nastopajoč napredek mehanizirane kmetijske proizvod- nje. To njeno ponazoritev so še potrdile parole na strojih in na- smejani obrazi mladih, v soncu med delom zarjavelih traktoristov in strojnikov ter deklet. O samem sprevodu je več napisanega v po- sebnem sestavku. V njem je bilo za vsakogar nekaj zanimivega, resnega in tudi zabavnega. Škoda je le, da podjetje Triglav filma iz Ljubljane ni poslalo nikogar, ki bi posnel to manifestacijo in jo pri- kazal širši javnosti ter jj predsta- vil Ptuj v novem, naprednem času, delu in uspehih. Dobro obiskano zborovanje na trgu MDB Po končanem sprevodu je začela predsednica občine Lojzka Strop- nikova zborovanje. Pozdravila je na tribuni zbrane goste, ki so bili na slavnostni seji in ostale goste kot Ivana Potrča, majorja Bauka, majorja Planinca, Draga Petovar- ja. direktorja NB Maribor in dru- ge goste, poslance in predstavnike oblasti in množičnih organizacij iz ptujske in sosednih občin ter vso jem imenu in v imenu občine Ptuj čestitala za praznik. Posebej je že uvodoma pozdra- vila poslanca Zorana Poliča in mu tudi predala besedo. C^žavni pod- sekretar za finance Zoran PoMč je v svojem govoru med drugim de- jal: Predvsem vsem občanom občine Ptuj iskreno čestitam za občinski praznik. Mislim, da občinski praz- nik predstavlja in bo v bodoče moral še bolj predstavljati pregled izvršenega dela. Moral bo pred- stavljati oceno izvršenih nalog. Na ta dan se bodo zbirali vsi občani, kot so se zbrali danes, in pregle- dali, kar so v preteklem letu sto- rili. OcenfU bodo, kako so oprav- ljali svoje delo, da so lahko izvr- šili vse postavljene naloge, m to tako, kakor je v interesu njih sa- m h kakor tudi občine. Pogledali bodo, ali so načrti, kt so jih imeli za tekoče leto, izvršeni. Samo iz- polnjevanje načrtov predstavfja izboljšanje življenjskih pogojev. Samo izpolnjevanje taf^ih načrtov, ki so si .jih občani sestavili, po- meni izboljšanje gospodarstva in s tem tudi izboljšanje pogojev za vse občane. Po primerjanju vloge občine pred leti in sedaj je poslanec tov. Polič dalje dejal: Danes smo samostojni V prehrani Prav tako, kakor deilavski sveti v tovarnah, prevzemajo nase od- govornost na naših posestvih sveti v obliki zadružnih svetov samih zadrug v našem kmetijstvu. To je najmočnejša vez, ki danes zdru- žuje našega kmečkega človeka, najmočnejša vez, ki ga mora pre- pričati, da je zemlja, da so stroji, da je vse tisto, kar je z zemljo povezano, njegovo, da je njegova odgovornost, da bo proizvodnja v kmetijstvu takšna, da bo zadovo- lji la vse naše potrebe. Če bodo vsi delovni ljudje v mestu in na vasi v borbi za povečano proizvodnjo storili vse svoje dolžnosti, če bo- do storili res vse, da se naše pro- izvajalne sile razvijejo, potem se ni bati. da bi naša industrija, da bi naše kmetijstvo ne izpolnilo tistih nalog, ki jih tma danes skupnost Veliki so že uspehi, ki smo jih na osnovi samostojnega vključevanja defovnih ljudi do- segli. Mi smo, tovariš in tovarišice, danes samostojni v prehrani. Še pred dvema letoma smo uvažaili cgromne količine pšenice tn dru- gih prcizvcdov za prehrano naših delovnih ljudi. Danes labko kme- tijstvo ponosno ugctovi: »Dajemo dovolj prehrane jugoslovanskim ljudem!« Mislim, da je to eden izmed največjih uspehov, ki jih je kmetijstvo doslej že doseglo. Kljub temu pa moramo dejati, da to še ni dovofj. Potrebujemo še več proizvodov iz kmetijstva za to, da bo naše življenje doma lepše in bomo lahko imeli pridelke tudi za izvoz. Tako bcmo dobi.i tudi druq material za zadovoljitev po- treb domačega ljudstva. Imeli bo- mo tud: material, ki se prcizvaja v inozemstvu. Proi.zvcdnja v kme- tijstvu in industriji še ni zadost- na. Še ni dovolj čistih računov v našem gdarstvu in po-edvsem tudi v kmetijstvu. Še ni dovolj zavesti, da je treba modernizirati naše gosipodarstvo. Ni več mogo- če na stari nač n cbdelova^ti zem- J.io in zahtevati od nje, da bi dala več. Naša glavna naloga - prosvetljevanje kadrov v letošnjem letu zaključujemo petletni načrt. V štirih le*ih smo izvršili, kar smo načrtovali za pet let. To je velik uspeh, ki nas ni- kakor ne sme uspavati. To so samo uspehi, ki smo jih bil« sposobn izvršiti do danes. Glede na razvoj -proizvajalnih sil moramo reči, da smo sposobni storiti dosti več. In to nam prav danes dokazujejo naše kmetijske zadruge, naša so- ciailistična posestva. Da bi ia^hko storili več, proizvedli več, kar po- meni graditi socializem, morsnjo krepko pijuniti v roke in delati ter tudi računati. Da bomo lahko storili več kot smo do danes, mo- ramo prosvetno dvigniti kadre in jih usp-csobiti, da bodo !ahk<-, tudi zvršili delo, ki jih čaka. Sociali- zem ni samo več blaga, sociali- zem je tudi zaveden človek, spo- soben, vzgojen človek, ki se zi- veda, zakaj dela, ki je tudi spo- soben z manjšim delom storiti več in doseči večje uspehe. Tak- šnega človeka želimo vzgojiti, zato vlagamo v zadnjih časih, posebno v letošnjem letu, ogromna sred- stva za vzgojo kadrov in seveda tudi za vzgojo kmetijskih kadrov. Pojasnjevanje vloge instrumen- tov v našem gospodarstvu je go- vomik končal z besedami: (hladaljeuanje na 2. strau) , Zvezni poslanec Zoran Polič med govorom Predsednica Lojzka Stropnikova med pozdravnim nagovorom Naš Komentar Kongoški zaplet postaja napet šele sedaj, ko bodo začele kora- kati mednarodne sile 02iN v po- krajino Katango. Sama zamenja- va čet in prihod mednarodnih sil ni niti tako pomembno dejanje, kot dejstvo, da je Varnostni svet s svojim odlokom, da bo zasedel tudi to pokrajino in ohranil oze- meljsko nedeljivost Konga. zadaJ udarec bivšim kolonialističnim silam. OZN je praznala Kongu svo je pravice in tukaj je odigrala vso svojo pozitivno vlogo. Svetovna javnost sedaj z zani- manjem pričakuje nadaljnji naz- plet. kajti Čombe je privolil v prihod mednarodmih cest, če z njimd ne pridejo tudi kongoške čete. Na to Lumumba seveda ne bo pristal, ker mu je Varnostni svet dovolj jasno povedali, da bo- do najprej z mednarodnimi četa- mi zagotovili ozemeljsko nedo- takljivost, kasnejše urejevanje notranjih razmer pa bodo prepu- stili bodočnosti. Iz izkušenj ve- mo, da bodo že s prihodom med- narodnih sriil dejansko onemogo- čili nadaljnje separatistične tež- nje, saj bodo ostali Čombejevi privrženci brez svojih idejnih za- govornikov in njiihovega orožja — Belgijcev. To lahko sklepamo iz vesti, da so v Katangi zelo močne sile. ki hočejo še nadalje ostati v sklopu Konga in to na federativni osno- vi. Čombe se je že začel umikati, kajti vse doslej je govoo^il, da hoče popolno neodvisnost, samo- stojnost, sedaj pa je že začel go- voriti o konfederaciji s Kongom. Pred prihodom mednarodnih siil bi s tem rad pridobil ugled pvi tistih silah v Kongu, kd zagovar- jajo konfederativno ureditev. Eden med njimi je celo predsed- nik republike Kasavubu. Konfederacija aili federacija? To je bistvena razlika, ki bi lah- ko imela za Kongo hude posle- dice. Doslej je bil Kongo razde- ljen na šest pokrajin Ln to po plemenskih sposobnostih. Belgijci so se ozirali tudi na zemljepis- ne posebnosti. Vsaka teh pokra- jin se je razvijala na poseben način, ker je vsaki posebej ustrezala druga gospodarska de- javnost. V Katangi so, na primer, lahko odlično razvili rudarstvo, medtem, ko so v drugih posvetili vso pozornost kmetijstvu. Od tod tudi velike razlike. S federaajo bd dobila vsaka pokra- jina svoj parlament in vlado, vendar bi bili trdno povezani s centralno vlado. Pr: konfederaciji bi bile vezi s centralno vlado zelo slabe, saj bi takšna vlada v Leo- poldvillu opravljala posle posve- tovalca, ne pa izvajalca. Vsaka pokrajina bi lahko navezovala go- sfvodarske stike s tujino po svoje in revno deželo bi obubožali še bolj. V takšni deželi je potrebna močna rdka, ki bi podredila oseb- ne mterese splošnim narodnim interesom in se za njih tudi bo- rila. Katanška vlada in nekateri krogi se hočejo temu izogniti, ker ne bi bili deležni tolikšnih dobičkov, kot sedaj. Čombe je eden redkih črnskih bogatašev in nikalcor mu ne gre v račun, da bi se sedaj, ko je postal bogat, odrekel vsemu temu za interese svojih Lstobarvnih ljudi. Pri de- narju se ljubezen neha in čeprav je človek črn. Vse to ljudje ve- do in zato se v Kongu borijo, da hi ustvarili federacijo in tako zagotovili odrejene pravice po- krajinam, prav tako pa tudi ce- lotni državi. V Afriki ni samo problem ne- odvisnost, pač pa predvsem pro- blem osvoboditve od kolonialne- ga vpliva. Neodvisnost je dejan- sko pvostranska stvar v primerjavi z odpravo vseh drugih odvisnosti. Pri tem je oblika državne uredi- tve zelo važna, ker z njo lahko okrepijo, ali slabijo afriško enot- nost v boju proti kolonialističnim silam, ki se ne nameravajo kar tako umakniti iz Afrike. ZAHVALA Občinski ljudski odbor Ptuj se zahvaljuje vsem gospodarskim organi- zacijam, zavodom in ustanovam ter družbenim organizacijam za ves trud in prizadevanje v zvezi z uspelim praznovanjem drugega občinskega praz- nika, gostom in občanom pa se zahvaljuje za polnoštevilno udeležbo pri vseh slovesnostih ob tem prazniku, ki je bil mogočna manifest, ri j a na- predka v našem kmetijstvu in visoke socialistične zavesti občanov iz ptujske občine. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ STPAN i PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 12. AVGUSTA 1960 Nekai odmavov na občinsko praznovanje Iz govora tovariša Zorana Poliča (Nadaljevanje s 1. strani) Polno zavarovanje za kmečko ljudstvo Da h: ocnogsdli našemu delov- nemu človcUu, predvsem danes tu- di našemu kmečkemu delovnemu človeku, da bi v miru, brez bojaz- ni opravljal svoje delo za svojo bodočnost, pristopamo k nadalj- njim meram, ki naj to sigurnost našega kmečkega delovnega člo- veka ustvarijo. Pristopamo k za- varovanju kmečkega prebivalstva. Tudi na vašena območju so že pcdvzete more, uvedeno je že to zavarovanje, ki scer v prvih ča- sih še ne nriore dati po n.h rezul- tatov. Ne m:remj še dati polnega zavarovanja, tcla m's!im, da ne bo preteklo mnogo let, ko bo tud naš kmečki deHivni človek polno zavai-ovan, to se pravi, zavarovan tudi 23 starst. ko ne bo več tre- ba skrbeti, kaj bo na stara leta, tenriveč bo lahkj mirno rekel: za moja stara leta skrbi skupncst, kateri sem jaz žrtvoval vse svoje delo, vse svoje življsnje in sem prispeva'., da se je pncizvodnja te skupnosti dvlgniila na višjo ra- ven, ki danes odgovarja pctrebam de"ovn_h ljudi. Posebej je poslanec tov. Polič govoril o cenah, o škodljivem na- vijanju cen, o možnem znižanju cen, o kmetijski in industrijski proizvodnji. Več strojev, več uspehov Vsak dober gospodcr, vsak de- loven človek mora danes dobro premislit!, za kaj bo porabil de- nar. In če je tali o, potem se mo- ramo boriti, da bo za denar, s katerim razpcfaga, tudi lahko raz- polagal z vso rolbo, ki mu je po- trebna za življenje. Zato naj bo praznik naš''h delovnih ljudi tudi zaključek, da se bomo odločno bo- rili za večjo proizvodnjo in s tem za znižanje cen. Ce pa flovorimo o kmetijstvu, pcmeni zn žati cene predvsem likvidirati vse ono sta- ro, kar je danes korakalo tu pred nami. Ne več plug s kravo, ne več plug s konjem, temveč mehani- zacija, vsi ti mogočni stroji, ki že delajo pc> vseh naših zadrugah in potrjujejo: »Ne tri sto ljudi, en sam strcj bo v istem času opravi! vse to dek.« To je danes bodoč- nost za našega kmečkega delov- nega človeka. To p:meni manj de- lat , pridobiti nove možnosti za izobraževanje, za kulturno življe- nje tudi za našega kmečkega člo- veka. Mislim da ni človeka, ki ne bi hotel manj delati, kulturno ži- veti, se več zabavati in več citati ter se pečati z drugimi stvarmi. Zato stroje v naše kmetijstvo, agrotehnične mere v naše kmet j- stvo. To mora biti zaključek tistih, ki bodo postavljali načrte za našo bodočo petletko. Napis, ki smo ga videli danes na enem izmed stro- jev: »VEČ STROJEV, MANJ TRU- DA, MANJ TRPLJENJA«, mora biti parola, ki jo mcrajo poznati vse naše zadruge, vsa naša po^- sestva. Prav po tem, da se bori danes Jugoslavija za dvig našega delovnega človeka, da mu kaže pot, da se ne boj. tega, da bo tudi kmečki človek ppcsvetljen, kakor se je bala stara Jugcsla\ija, je danes Jugoslavija znana po vsem svetu. Znana je po tem, kako raz- vija, dviga svojo pr:tizv<:dnjo, po- sebej pa še kmetijsko proizvod- njo. In ker ljudje vedio, da je to socializem, ki ga ustvarjamo, pri- hajajo k nam v Jugoslavijo, zato jo gledaje, zato občudujejo in za- to hočejo države v svetu korakati po isti poti, kakršno kaže danes Junoslavlia. Po tolmačenju o dogodkih v svetu, o V. kongresu SZDLJ in zgledih Jugoslavije, kako se je treba borifi za mir in svobodo, je tov. Polič nadaljeval: Naš zgled in pomoč afri- škim narodom v borbi za svobodo če hočemo dalje ustvijrjati bolj- še življenje, višji standard delov- nega človeka pri nas, moramo z vsemi silami delati za mir, se bo- riti za mir in želimo, da živi vsak- do prijateljsko z nami, ki spoštuje mir in se bori zanj. Ko so priha- jale detegac je predvsem iz afri- ških držav na naš peti kongres Socialistične zveze, smo lahko ži- vo občutili, kaj pomenijo simpa- tije za Jugoslavija, hkrati pa tu- di, kaj pomeni borba zoper impe- rialiste. In mlsVm, da nam mora bit. priznanje teh številnih dele- gacij na našem kongresu za naše uspehe m za naše bcrbo nadalj- nja izpodbuda, da bomo pomaaal' vsem tem narcdom, vsem tem dr- žavam, da bedo čimiorej dosegi; svo.io svob še danes med nami na prot- niki, sovražniki, ki skušajo zavi- rat naše de'o. Ne mirujejo in da- nes, ko vidijj, da ne morejo usta- viti koraka socializma, ki ga gra- dimo pri nas. skušajo škodovati z ramimi podtikanji, lažnimi vestmi itd. Zadnja vest: denar se zame- nja. Hitro kupujte robo I To go- vorijo danes naši sovažn ki zato, f-ter bi radi zmedli naše l,iudi, ker pozabljajo, da ustivarja vrednost našega dinarja naš dflovni človek. Ce se je vrednost njegovega dela zmanjšala, se bo zmanjšala tudi vrednost dinarja. Toda če veruje- mo nišim usp?h in, ki govore o tem, da smo v zadnjem letu izpol- nili predvideni načirt povečane proizvodnje, povečane storilnosti, da smo ga ce'o prek laoll', potem je vrednost dela našega delovne- ga človeka povečana. To se pra- vi, da bo vrednost našega dinarja povečana, ne pa zimanjšana in zato je treba vsakomur reči: »Proč ti, ki tako govoriš, da bi nas zave- del, da bi poslabšaf našo delovno stori'aost! Hcčemo delati, hočemo delati več, ker hočemo ustvariti večjo vrednost, srečnejšo bodoč- no(St našemu delovnemu človeku!« Tistim, ki hočejo rta tak način vnesti zmedo med naše vrste, je treba reči, da med nami' zanje ni mesta. Če bodo prišli s takimi in podobnimi vestmi, jim je treba reči, da za take vesti nimamo po- sluha, amioak samo za tiste, ki nam govore, kaiko moramo izboj- šati svcje delo, ka-ko moramo F>o- vcčati proizvodnost svojega dela, kako moram.o s tem iizboljšatl žlv- Ijenjisike pogoje našemu delovnemu človeku. To se pravi, naš delovni človek ne sme nasedati lažnim ve- stem, temveč mora cdločno in po- nosno cdgovoriti takemu, ki b ho- tel zavirati naše delo. V tem smi- slu je govoril tudi naš peti kon- gres SZDLJ, da je treba s po- sipešenim temprm graditi naše gos'podarstvo. da je treba pod vodstvom ZK dalje graditi sociali- zem oni nas. In končno je poslanec Polič go- voril o SZDLJ kot ljudskem po- kretu, o sodelovanju in soodloča- nju ljudstva na vseh področjih naše družbene dejavnosti m je zaključil svoj govor z besedami: Veselo na delo za še lepše dni Zato, tovariši in tovarišice, ne samo peti kongres, ne samo na- vodila, ki nam jih daje ZK, tem- več predvsem naše možnosti, naši načrti, ki si jih postavljamo ob občinskih praznikih, nam morajo biti najbdj živa izpodbuda za na- daljnje delo, za d:seganj-^ nadalj- njih uspehov. Če se bnmo čez leto dni zopet našli na občinsf^em prazniku v Ptuju in si rekli, do- segli smo take in take uspehe, prnovno podvojili narodni doho- dek, si bodo delovni ljudje ponos- no čestitali in retolii: »Do svojega občinskega praznika, ki nosi ime našega velikega borca Lacka, smo storili vse, kar smo mogli, in s tem tudi dosegli največ, kar smo mogli. Ustvarili .smo vse pogoje, ki so potrebni za lepše življenje.« Ce bomo tako stcrii vsi, če bomo vsi ob oibčinskih praznHjaka Stropnikova. Pozdravila je goste iz Ljubljane in Mariibora inž. Drčarja, inž. Jarca, inž. Senica, dr. Tomažiča, dr. Ko- rena, M'ilana Hreščaka, Draga Pe- toivarja, majorja Bauka n ptuj- ske poslance, predstavnike obla- sti in organizacij ter društev. O povojnih prizadevanjih in uspehih ptujske občine ter o kcmunainem izboljševanju Ptuja in skrbeh za zgraditev vodovoda je gcvoril se- kretar obonskega komiteja ZKS Janko Vogrinec, prejšnji predsed- nik oibčine, o tehn čni strani grad- nje samega vodovoda pa je go- vorili Jože Petrovič. Po končanih govorih je cdšel dal predstavnikov in gostov s tov. Vogrincem na če- lu v Skorbo k vodovodni pcstaji, kjer so bi e spuščene v pogon čr- palne naprave, drugi gcstje in predstavniki pa so cdšli v novo, sodobno urejeno mestno pralnico. Predsednica cibčine Lojzka Strop- nikova je prereizala trak n odprla pralnico. Po pozdravu navzočih in zahvali kdlektivom v občini, ki so pnip:mogJi k ureditvi pralnice, je predsednik stanovanjske skupno- sti Stane Horvat pcvabil navzoče, naj SI ogledajo prostore in na- prave. Prvič v Ptuju gasilska vaja z vodo iz vodovoda Na znak sirene se je množica z vseh strani mesta zopet zgrnila na Slovensk' trq ter je bia priča ga- silske vaje z vodo iz hidrantov no- vega vodovoda. Gasilci iz Ptuja so napravili z vodn-mi curki prami- do nad Slovenskim trgom n ni- kogar ni spravilo v nevol.jo če ga je ma''o zmočil umeten dež. Gost- je in predstavniki so po gasilski vaji odhiteli še k rezervcarju na Panoramo, kjer .so se prepričali o normalnem delovanj'U vodovoda m črpa'k v Skorbi. Slednjič so se še pcgcvoriili s predsednico občine Strapn kovo in s sekretarjera Vo- grincem. ki je veliko pripcmogel k sedanjemu stanju \'odovoda, o vsem bodi čem delu. Inž. Drčar je ob tej priil:žn;st! dejal, da so pri vodovodu dela leta m leta v teku in da bo delo cd sedanjega sta- nja vodovoda 7000 m cevi, 60 pri- ključkov zavodov in gospcdmj- stev hitro potekMo. Število pri- ključkov se bo iz dneva v dan ve- čao. S tem je bil tudi konec sloves- nosti drugega dne občinskega pram ka, če ne omenjamo še skupnega kosila na gradu in pri Rciziki. Za vse slovesnosti ob tem praz- novanju je treba priznati, da so bile kratke in prijetne ter dobro cbiskane in ob ugodnem vremenu. Na njih smo videli predistavniike In goste ter množico, ki ji je bilo vedno za napredek in razvoj Ptuia in ptulek« občine. Vsi ob praznikih po dplu radi prisluhnejo govorom predstavnikov in njiho- vim priznanjem ter pohvalam za vse dosežene uspehe. Za vse prtprave na praznik je zaslužil! priit>ravlja'n: od.bor pri- znpnje vse javnosti, enako pa vsi scdeujrči, kater:m je v zelo ve- liko zadoščenje, da je ptujska ob- čina tako slovesno proslavila svoj drugi cbčinski praznik. VJ Tudi gospod Du val JE GLEDAL NEDELJSKI SPREVOD Med nedeljsko revijo kmetij- skih strojev so reditelji za kako uro zaprli za druga vozila vse dohode k novi cesti od železni- škega prelaza do mosta. Ta';gl&d v prihod- nost.« »Poglej, poglej, Jean, in še ni konca. Zdaj so se začeli pomikati z one ulice. Tudi molzne stroje že imajo, perutninarske farme. Humoristi pa so! Glej, eden pred stavlja menda koloradskega hro- šča. Seveda, to je koloradski hrošč, ha, ha ...« Stopil sem bliže k njima in ji- ma pojasnjeval to In ono, zato sta se mi tudi predstavila. Ko se je sprevod končal, sta se pri- srčno poslovila. Gospod Duval mi je krepko stresel roko in dejal: »Čestitam vam, Jugoslovani. Pro- gres na vsej črti. napredek! Ko se vrnem v Lyon, bom napisal o tem članek. Au revoir! Na svi- denje!« -ec Veličastna kmetijska manifestacija v povorlti, ki se je ob (Ačinskem prazniku razvila po ptujskih ulicah, je sodelovalo 36 gospodar skih organizacij, zavodov in usta- nov kmetijskega značaja -k Povo rka je bila dolga nad tri in pol kilometre * Okrog 10.000 ljudi je bilo z uspelo povorko zelo za- dovoljnih ic Nagrade za prikaza no dejavnost naj bodo izpodbuda za doseganje nadaljnjih čim več jih usipehov. V svečani povorki, ki se je razvila v nedeljo, 7. avgusta 1960, dopoldne po ulicah ob drugem občinskem prazniku, je sodelova- lo 36 gospodarskih org'aniizacij, zavodov in ustanov kmetijskega značaja. Najmočneje je bilo za- stopano KG »Dravsko polje«, KG »Ptujsko polje« in KG »Haloze«. Od zadrug so bile najbolje za- stopane KZ Hajdina, KZ Mar- kovci, KZ Ptuj. KZ Videm, KZ Podlehndk. KZ Cirkulane in osta- le zadruge. Od gospodarskih or- ganizacij in ustanov so najlepše prikazale svojo proizvodnjo v kmetijski manifestaciji perutni- narska farma v izgradnji. Gozdna poslovna zveza. Tovarna dušika Ruše. Opekama Žabjak itd. Zelo se je izkazala Tovarna dušika iz Ruš, ki se je odzvala povabilu ptujske občine in se zelo solid- no pripravila na povorko. Tovarna dušika iz Ruš je eden glavnih do- baviteljev umetnih gnojil za ptujsko občino in je zato njena udeležba pri proslavi ptujskega občinskega praznika več kot umestna. Povorka je bila dolga več kot tri in ix>l kilometre in je zato trajal mimohod mimo slavnostne tribune več kot eno uro. Namen te kmetijske manifestacije je bil v glavnem prikaz mogočnega na- predka našega kmetijstva. V po- vorki je sodelovalo nad tristo raznih kmetijskih strojev in osta lih vozil. Prav tako so zelo lepo, prikazali svojo proizvodnjo in običaje člani zadrug na vprežmh vozilih, v narodnih nošah, z va- škimi godbami itd. Splošno mnenje desettisočglave množice je bilo. da po vojni še ni bilo v Ptuju tako veličastne in mogočne povor'ke in da je bila to doslej edinstvena kmetijska manifestacija, ki krepko prekaša vse dosedanje. Še iepši vtis na gledalce je naredila pvovorka za- radi tega. ker so bili vsi stroji ves čas v obratovanju. Med povorko so preletavala mesto športna letala našega »Ae- rokluba«, kar je dajalo sloves- nosti svojstven pečat. Za dobro organizacijo in ne- moteno delo je pripravljalni od- bor kmetijske povorke organi- ziral tudi dobro rediteljsko in kurirsko službo. Glavni reditelji in kurirji so bili motorizirani ta- ko da se je stuacija na sam dan povorke takoj in hitro razvijala in reševala. V predpripravah na povorko je odbor točno odredil zborna mesta za posamezne ude- ležence povorke. Zato se je po- vorka razvila ob točno določeni uri. Največji problem je bila raz- formacija povorke. ker so ptuj- ske ulice prekratke za tako dol- go povorko. Spretnim organiza- torjem je uspelo rešiti ta pro- blem in p>ovorka se je odvijala v najlepšem redu. Po končani povorki se je ve- čina strojev, predvsem težja me- hanizacija zbrala na Trgu svobo- de, na Srbskem trgu, živilskem trgu in pa od železniškega pre- laza po Trstenjakovi in Lackovi ulici. Ob dobri organizaciji ne sme- mo pozabiti še na stalno dežur- no službo, ki bi poskrbela za slu- čajne nezgode, ki ■ se lahko pripetile med povorko. saj so bili stroji v polnem teku. Na razpo- lago je bil rešilni avto z dežur- nim zdravnikom in tudi veteri- nar. Vendar pa zaradi dobre or- n^rcraciie ni b'"'o nobenih po- škodb ali drugih nevšečnosti. Ptuj je bil ob občinskem praz- niku slavnostno urejen. Vsepo- vsod so vihrale zastave. Nad ce- stami so viseli transparenti. Po- sebno nazorno je bila prikazana okrasitev izložb s kmetijskim propagandnim materialom, s ka- terim je bil prikazan napredek kmetijske proizvodn.je v zadnjih treh letih in plan za naprej od leta 1960-1961. Komisija za ocenjevanje povor- ke je razdelila naslednje nagra- de: Prvo nagrado izmed splošno družbenega sektorja je dobilo ZG »Dravsko p>olje«. od zadružnega sektorja pa KZ »Hajdina«. Nato so sledila KG »Ptujsko polje«, KG »Haloze«, nato KZ Markovci, KZ Podlehnik. KZ Moškajnci, perutninarska farma v izgradnji. KZ Cirkulane in KZ Videm. Zaradi izredno lepe pripravlje- nosti vseh podjetij je bilo zelo težko določiti najboljšega v po- vorki, zato je upoštevala komisi- .ja tudi ostale faktorje kot revo- lucionarnost, napredek v razvi- janju socialističnih odnosov na vasi, v proizvodnji itd. Za lepo prioravljen prikaz svo- je dejavnost, zasluži vsekakor še posebno pohvalo posestvo »Ptuj- sko polje«. Gozdarska po- slovna zveza. Opekama Žab- jak, predvsem pa Tovama dušika Ruše, ki je vzorno prikazala na- čin proizvodnje. Tudi kmetijska šola iz Turnišča je zelo lepo pri- kazala svojo dejavnost. Vseka- kor pa smo dolžni zahvalo vsem tistim, ki so sodelovali v povorki in z vestno, in požrtvovalno pn-i- pravljenim sporedom napravili tako prijetno vzdušje, ki je dalo našemu občinskemu prazniku svojstven pečst. „To nI propadanda, to so deistva!" Goldinar ali rajniš je bila de- narna enota stare avstro-ogrske države, pod katero smo spadali tudi mi Slovenci. Samo, da so nas takrat najrajši imenovali po po- krajinah: Štajerci, Kranjci, Pri- morci, Korošci. »Vrgel sem na mizo goldinar in pijače in jedače je bilo. ko- likor si hotel. Za krajcar si do- bil vžigalice, za pet krajcerjev si si kupil južino.« In tako da- lje. Tako slišiš še danes stare- ga strica, ki je bil v stari Av- striji še mlad. Tega pa ta očka ne pove, kako si je ta goldinar ali krajcer zaslužil. Ne pove za- to, ker vidi človek svojo mla- dost le v najlepši luči. Takrat je bil ta stari stric tudi zaljub- ljen. Danes so mu to daljni, le- pi sF>omini... Ali pa stara Jugoslavija, Stara »gnila« Jugoslavija. V pogovoru s človekom, zaverovaniim v stare (zanj mlade) čase smo prva leta po osvobojen ju. ko nam res še ni šlo predobro, ko smo se trudili pri obnovi in prvih začetkih so- cialistične graditve, večkrat culi besedo »gnila Jugoslavija«. Akti- visti in politični delavci so staro Jugoslavijo z vso pravico imeno- vali tako, ker je bila res gnila, skorumpirana, napol kolonialna država. Reakcija, ki je nekaj ča- sa še vedno upala, da se ji mor- da le povrnejo izgubljena oblast, denar in ugled, je imenovala to državo s posebnim ciničnim na- glasom, češ: »Le imenujte jo gnilo, ampak v tej gnili državi smo živeli .stokrat bolje kot da- nes.« Danes se vprašujemo, kdo je v starih časih živel stokrat bolje. Vsi vemo. kdo. Saj jih je bila le peščica. Kako pa so živeli ostali? Take in podobne misli so se mi porajale, ko sem v nedel.io do- poldne gledala v Ptuju sprevod najmodernejših kmetijskih stro- jev skozi mesto. Živo sem se sp>aminja.la svoje- ga otroštva, ko sem zagledala v sprevodu za modernim kombaj- nom, ki zanje, mlati in veje, ne- bogljejie mlatiče, ki so mlatili žito še po starem na cepe. Za težkim traktorjem z večbrazdnim plugom pa je stopal orač, ki je ponazarjal oranje s primitivnim plugcem in kravjo vprego. Ubogi kravici sta vlekli starinsko oralo z vdano {»trpežljivostjo, ki lepo simbolizira trpljenje in garanje našega kmetica iz polpretekle dobe. Spomnila sem se, kako je bilo ob dnevih oranja pri nas doma. Kot dvanajstletna deklica sem s šibo v roki priganjala domači kra vici. oče pa se je potil pri roči- cah. Zemlja je bila težka, ilov- nata, kravici sta bili šibki, ne- vajeni dela, ker sta vso zimo stali v hlevu. Očeta je oralo za- ganjalo sem in tja, kravici pa sta se vsak trenutek ustavljali, belo gledali in moleli jezik iz gobcev. Oče je vpil nad živin- četi in klel... Izmučeni kravici nam nato več dni nista dali do- volj mleka. Prišla sem v mesto, da si ogle- dam revijo kmetijstva v naši ptujski občini. Po resnici vam povem, da nisem pričakovala kaj IX)sebnega. V krogu mojih znan- cev razpravljamo včasih o iz- gradnji našega kmetijskega go- sp>odarstva: o mehanizaciji, o hektarskem donosu, o italijanski pšenici, o silaži. o živinoreji, o kooperaciji. Beremo članke in gledamo slike o vsem tem. Sta- tistike in diagrami nam prika- zujejo napredek iz leta v leto. Pa m,i pravi sosed. nevemii Tomaž: »Le navdušuj se. le do- kazuj in nam prerokuj tako imenovano lepšo bodočnost. Pa- pir je potrpežljiv. Jaz jim niti pol ne verjamem. Propaganda ...« Sosed je staJ v nedeljo s sku- pino vaščanov nedaleč od mene in vztrajal, dokler ni šlo zadnje vozilo mimo. Po končanem mi- mohodu in zborovanju na Trgu mladinskih brigad sem se pridru- žila sosedu na zabavišču pri Mla- diki. Ob kozarcu vina in prigriz- ku sva govorila o vsem, kar sva videla. Za soseda pa tudi zame je bilo vse skupaj pravo doživet- je. Rekla sem mu: »Kaj praviš k vsemu temu? Propaganda?« Od- govoril mi je: »Ne zameri, da sem te včasih pri debati nekoliko za- smehljivo zavračal. Nisem nazad- njak, ti to veš, ali vse, kar vidim in slišim sprejemam kritično. To, kar sem videl danes, mi je dalo vero, da res napredujemo. Nisem pričakoval kaj takega. Tile kom- bajni, traktorji, sejalniki. okopal- niki. kosilni stroji, škropilnice itd., potem lepa živina, molzni stroji in sploh vse. kar smo vi- deli pri raznih panogah našega kmetijskega gospodarstva, vse to je napravilo na gledalce in tudi name najgloblji vtis. Današnjia revija je menda dokončno pre- pričala ljudi, da bo treba v krat- kem opustiti staro in začeti go- spodariti po novem, tako kakor se nam je danes pokazalo.« »Me veseli, sosed, da deliš svo- je mnenje z menoj. To niso več (Nadaljevanje na 4. strani) PTUJ, DNE 12. AVGOSTA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRA>' S Občinski praznik v slikali STOLPEC LEVO: Mladina pri spomeniku Lackove čete v Mostju Gostje in predstavniki na tribuni med mimohodom sprevoda ^faožica na trgu MDB pred eborovanjem in govorom Zorana P«liča Sprevod po Ki empijevi ulici Lojzka Stropniko"»a ob otvoritvi nove p;"^lnice Janko Vogrinec n jostjc v strojnici vodovodne po- staje po otvoritvi vodovoda [M množice na Slove n- ikem trgu med gasilsko vajo SREDNJI STOLPEC: Prikazujemo javno^sti naše uspehe v kmetijstvu Traktor s prikolico KG »Haloze« Hidiravliični kopalnik s priključki Cf-palke vodovodne posta- je v Skorbi Gasilska vaja z vodo iz h id ran t a Del množice po ogledu nove prL*'nice STOLPEC DESNO: Kombajn KG »Kidričevo« Mehanizacija izpodriva vprezno silo Buldnjer Kmetijske stroj- ne postaj? Ptiij Trsktar z mlatnnico — pD- jav v večini vase Nekdanje trpljenje pri mlačvi Nagrajeni graditelji vod voda V rezpt-vnarju na Panora- mi vse v redu Fcto: JOŽE VRABL STANKO KOSI STRAN i l>T0JSKI TEDHIK PTUJ, DNE 12. AVGUSTA 1960" Qh začetku priprav za jesensko setev Sele nekaj plodov letošnjega le- ta smo pospravili in že stojimo pred novo nalogo — jesensko setvijo. Z jesensko setvijo začne naš poljedelec novo gospodarsko leto, zato je izredno važno, kako bo za- čel. Sredi velike bitke za obnovo našega kmetijstva in dvig kmetij- ske proizvodnje ima začetek no- vega gospodarskega leta Se večji pomen, saj gre za to, da ustvari- mo osnovo za proizvodnjo našega kmetijstva v prihodnjem letu. Kmetijske zadruge kot ves družbeni sektor že uspešno rešu- jejo velike gospodarske naloge. Tudi za letošnjo jesen imajo za- druge in razumljivo tudi kmetij- ska gospodarstva postavljen svoj plan setve, ki seveda ne sme osta- ti le na papirju. Poleg žit, viso- korodnih in domačih sort bomo sejali tudi industrijske rastline, saj so le te za našo prehrano kot tudi za industrijo izrednega po- mena. hJa območju naše občine, 'kjer so za to prilike dane, bomo sejali oljno repico in to zaradi ma- ščob, ki so nam nujno potrebne. Ker smo sredi velike bitke za dvig živinoreje, smo sejali tudi čim več krmsk-h rastlin. Brez zadostne kolcine dobrih, očiščenih in raz- kuženih semen seveda ne bomo dobro sejali. Le kvalitetno seme nam bo prineslo v borbi za pove- čanje hektarskih pridelkov zaze- I jene uspehe. Da bomo izvršili čimveč jesen- skih del strojno, je razumljivo. Traktorsko oranje, setev s stroji, je predpogoj boljšega pridelka. Globoko zimsko oranje ne more- mo dobro izvesti z navadnimi plu- gi in z živalsko vlečno silo. Vemo pa vsi da je globoko zimsko ora- nje tolikega pomena za večanje hektarskega pridelka, da ga ne smemo opustiti. Med setvene priprave spada tu- di preskrba z zadostnimi gnoji- li. Teh ne sme primanjkovati. Njih uporaba mora biti smotrna, kajti le takrat so gnojila renta- bilna. Zadružni sveti kmetijskih zadrug bodo morali na svojih se- jah razpravljati, kako bodo opra- vili čimboljšo jesensko setev na svojem območju. Z vsemi pripra- vami pa seveda ne smemo odlaga- ti. Ne smemo čakati, da bi nas prehitelo delo, .še preden bi se na njo dobro pripravili. Ing. EGON ZOREČ: Nadallulmo s tradicijo udarnih brigad V soboto, 30. julija, sta prenehali z delom obe ptujsk' mla- dinsfčji ipes^misti, ki so tr- dili, da je tn delo pretežko za mladino, .so morali priznati, da so biili v zmoti Brigadi sta ^mefi pol- ne delavske norme. k3''m starosti. Tudi štu- dentovcka delovna brigada, ki je pritegnila v svoje vrste nekaj srednješolcev iz Koroške in Bos- ne, je dosegla izredne rezultate, saj .je pri zelo težkem delu do- segla 150 odstotkov. Posebno se je Izkazala v zadnji tretjini, ko .je dosegla zavidljivo povn>rečje 245 odstofiov. Z delom obeh bri- gad so bili vsi zefo zadovoljni, saj sta dokazali, da sta bili sposobni nadaljevati svetlo tradiciio ptuj- ske mladine, f-ci se je vedno vra- čala z mladinskih delovnih akcij kot najboljša. Srednješolrka brigada se je pri Lenartu zelo dobro uveiljavi''a, saj si de!; v kcnčni razvrstitvi drugo mesto z mursko brigado. Za mla- de brigadirje iz gimnaizije je to vsekakor najlepši U-speh. Notra- nje življenje .so imeli dobro orga- nizirano. Kaltumoprosvetno 'in ideološkopolrtično delo je bilo na višini n ravno temu se morajo zahvalite, da so se v končni raz- vrstitvi tako dobro uveljavi'!. Kar ce tiče hioiene in di.scipline, pa so bili med najboljšimi br g a dami v naselju. Tudi o šttidentski MDB »Jože Lacko« bi lahko namsali samo naj- leušc. Bila je odlično organizira- na, vse brigadirje pa je presene- tila izredna si'ono,3no so sedeli za svojimi vo- lani. Si videl naša slovenska de- kleta in fante iz zadrug? Saj si bral našega Cankarja, kako v svo- jih spisih biča našo slovensko hlapčevsko ponižnost? Si bral njegove »Hlapce«, »Martina Ka- čurjd«, »Kralja na Betajnovi?« Ljudje iz naših kmetijskih gospo- darstev m zadrug niso več no- beni hlapci in Kačurji, pa tudi ne kralji na Betajnovi. Te ljudi vzgaja naša nova socialistična stvarnost, ki ne pozna več nega- tivnih kompleksov preteklosti, pač pa gleda na življenje z jas- no perspektivo lepše prihodnosti, o kateri si se ti včasih tako j>o- smehoval.« Moj sosed me je molče poslu- šaj. Nato je dvignil kozarec in mi nazdravil: »Prav imaš, s pre- teklostjo bo treba obračuati. Naj živi naša nova stvarnost!« Ivanka »Slovenske gorice« za občinski prn?.nik K praznovanju drugega občin- skega praznika je prispeval ogro- men deleT kolektiv »S'ovenskih goric«, kateremu je poverila obči- na Ptuj sporazumno s Socialistič- no zvezo in Zvezo komunistov v Ptuju celotno organizacijo vesele- ga dela. Kolektiv »Slovenskih go- ric« je zadano nalogo vestno in vzorno izpolnil. Postrežba na pri- reditvah je bi'a izredno dobra, še boljša pa sta bila vino in prigri- zek. Centralna prireditev je bila na veseličnem prostoru med Mladiko in Mlekarno, kjer so postavili odre, mize in klopi ter lične stoj- nice. Organizirali so dobro raz- svetljavo, ki jo je naredi'o podjet- je DES iz Brega, dalje so pripra- vili dobro ozvočenje, ki je delo Avtoopreme. Kolektiv »Slovenskih goric« se za to nesebično pomoč iskreno zahvaljuje, enako zahvalo p« je dolžan tud, Podjetju za po- pravilo železniških voz, ki je po- sodilo oder za p'es. Vse priprave je izvršil kolektiv »Slovenskih go- ric«, ki je opravil okrog 4200 udarniških ur. To je zares lepa akcija tega kolektiva, ki zasluži zanjo vse priznanje. Na veseličnem prostoru je vla- dalo odlično vzdušje. Prostori so bi'i zasedeni do zadnjega kotička, Mj se je zbralo okrog 5500 ljudi. Bilo je tudi nekaj tujcev in okoli- čanov iz Ormoža, Ljutomera, Ma- ribora in celo Varazdina. »Sloven- ske gorice« so priskrbele pristno in najboljše haloško vino, ki so ga servirali v pristnih lončenih majoHkah, postregM pa so z do- mačim rženim kruhom, pečenimi odojki, rebrci, pohanci, čevapčiči, ražnjiči in odličnimi kranjskimi klobasami. Za dobro voljo in vesele poskoč- nice pa je skrbel kvintet »Veseli Prleki«, ki je neutrudno izvabljal iz svojih instrumentov lepe melo- dije. Vsi. ki 50 bi'i na tej veseli pri- reditvi, ne bodo nanjo tako kmalu pozabili. Radi se bodo spominjali odlične postrežbe in še boljšega razpoloženja. Radi se bodo spo- minjali tega veselega dela prazno- vanja drugega občinskega prazni- ka. Kolektiv »Slovenskih goric« je priredil na ptujskem gradu še dva sprejema za zastopnike občinske- ga 'judskega odbora Ptuj in pa za zaslužne graditelje vodovoda ka- nalizacije in pralnice. V gostišču »Pri Roziki« je bilo slavnostno kosilo za graditelje vo- dovoda . Vsepovsod je vladalo pravo praznično vzdušje, saj se je vsa- kdo zavedal, da praznujemo naš praznik, praznik ptujske občine. Ko. Podgorci Okrog 15. avgusta 1960 bo v Podgorcih končano notranje belje- nje vseh šolskih prostorov. Zad- njič je bila ta šola obnovljena leta 1948. Zgrajena pa je bila leta 1912 in v letih njenega ob- stoja ni bilo na njej večjih po- pravil, čeprav so okenski okviri dotrajali. Za obnovo celotne šol- ske notranjosti in zunanjosti bi bilo potrebno nad 1 milijon dinar- jev. V njej je skupno 7 oddelkov z 8 razredi in okrog 250 učenci in 5 učitelji. Najbolj pereče .je poleg obnove šolskega poslopja tudi vprašanje učitel.iskih stano- vanj. Ob razpisih za sprejem no- vih učiteljev, se kandidati povsod sprašujejo, če je na razip>olago stanovanje, kar pa v Podgorcih ni mogočo pritrditi. Del učitelj- stva stanuje v stari 140-letni šolski zgradbi, ki je bila iz graj- skih hlevov preurejena v šolo. nato v dve učilnici in sedaj za stanovanja in prosvetno dvorano. Stanje teh poslopij že izziva hu- moristični list »Pavliha«, ki ga tako zasmehuje, da^i_se ga bilo dobro lotiti in začeti misliti na razširitev šole ter .stanovanjskih prostorov za učiteljstvo, za kar bodo gotovo možnosti v prihod- njih desetih letih. Sadna letina letos v Podgorcih in okolici dobro kaže. Jablane in hruške so zelo polne. Kmetijska zadruga bo tudi letos na odkupno sezono pripravljena. Kmetovalci si pripravlja.jo posodo za predelavo industrijskega sadja v sadjevec in Žganje. Tonska tehtnica, ki je bila prej v Podgorcih na križišču ceste So- dinci—Podgorci, bo po zaslugi KZ Podgorci prestavljena k železni- .ški postaji Osluševci. k.|er je se- daj tudi industrijski tir. Dela so že v teku in bodo v kratem kon- čana. Perspektive zdravstvene službe Ce želimo govoriti o perspekti- vah terenske zdravstvene službe v ptu.jski občini, moramo upošte- vati predvsem sedanje stanje zdravstvene mreže, zdravstveno stanje prebivalstva .n tudi zdrav- stvenega osebja. Občina Ptuj obsega 64.467 ha, na katerih živi 65.094 prebivalcev. Na tem ^obm čju pc.biuje.io Zdrav- stveni dom v Ptuju, Zdravstven dom v Kidričevem, zdravstveni postaj, v Majšperku :n Ctrkulanah, dve pomožni ambulanti v Podleh- niku in Juršincih, železniška am- bulanta v Ptuju n okrajna sploš- na bolnšnica v Ptuju. Centi alna zdravstvena ustanova v Ptuju naj bi v gla\i;ioim poslo- vala za prebivalce mo.sta Ptuja, ki šteje z ož.jo okolico 9820 ljudi, in ptrebivalce devetih krajevnih ura- dov: Destcrnik, Grajena, Markov- ci, Rogoznica, Vidpim, Trnov ika vas, Gori.šnica lin delno Hajdina ter Dolena. To j? skupno 32.735 prebivalcev. Na Zdravstveni dom Kdricevc gravitira 8700 prebival- cev in 1695 delavcev, ki so le delno všteti v število prebivalstva. Zdravstvena postaja Majšperk oskrbuje področje s 6903 prebi- valci in 665 delavci obeh tovarn. Zdravstvena postaja Cirkulane za- jema področje s 5670 prebivalci. Področje drug'h krajevnih uradov (Juršinci, Polrnšak in Vitomarci) naj bi oskrbovala ambulanta v Jur- šimch, ambulanta v Podlehniku pa naj bi skrbela za p''ebivalstvo na pcdroč.ju Pcdlehmitka, Že:al in Leskovca. Obremenjenost ambu- lant v Zdravstvenem domu v Ptu- ju je že splošno znana. V lanskem fetu in v začetku letošnjega so poslovale vse ordinacije povpreč- no 201 uro na teden. To pomeni, da je delala vsaka od štirih crdi- nacijskth ambulant po devet ur in pol na dan. Če upoštvamo, da je treba po vsaki izmenjavi zdrav- niika na istem delovnrm prostoru pospraviti, prezračiti in pripra- vHi druge instrumente ter karto- teko, nam .je jasno, da je skoraj nemogoče podaljšati delovni čas posameznega zdravnika. Razen bolniških pregfedov se morajo v istih prostorih izvršiti še pregledi živilcev. športnikov, čranov ZB, periodični obvezni pregledi itd, V lanskem letu je bilo izvršenih 39.473 pregledov, kar pomeni po- vprečno šest pacientov na uro. To povpreč,je je vzeto za vse splo- .šne in speo alistične ambulante. Vedeti pa moramo, da obdela po predpisih in tudi v praksi na pri- mer neurološka ambulanta samo dva pacienta na uro, sistematiihii al« periodični pregled pa tudi ne zmore na uro več d streho n bo že v tej sezoni obiranja hmelja obratova- la. Sušilnico je gradi" obrat v lastni režiji, gradbena dela pa ie opravila Zelenik^ova sikupina oirad- beni hde'avce\'. ki je zgradila že več poslopij tega gosnodarstv? in zni-'dbo kulturnega d-ma v Za- vrču. Prosvelno delo na Oesterniku Saj veste, kako je na občnem zboru. Po običajnih fcrmalnostih sledi razgovor z obetajočimi pred- logi in sklepi, ki so zgolj trenut- no — aiktuailna oblika takega zbo- ra. Včaisih se zgodi, da kak tak sklep pride do veljave (zlasti to velja za prcsvetna društva), če ljudje čutijo potrebo. In ko smo tako p''odno sejaii, se nehote sprašujem, kaj smo pravzaprav napravili in kakšna je biila žetev našega dela. Dasiravno tiči naš E>estemik nekje sredi rahk) nagubanih gri- čev, odmaknjen cd življenja, smo v letošnjem letu nudili našim De- -stemičancm le nekaj kulturnih drobcev. Med vsemi sekcijami, ki so se rodile na občnem zboru, sta s; največ prizadevali dravska m pevska sekcija. Menim, da še na Oesterniku ni bilo niko'i tako pe- stre kulturne dejavnosti, kot rav- no letos, saj je bila dvorana sko- raj vsako nedel.jo ckupirana. V Desterniku smo postavili na oder kar pet iger. Med prvimi je bila »Vohunka 907« v reži.ji Ivana Marikeža. Igra je dcsegla lep uspeh. Z njo smo gostovali v Rogoznici in Vitomarcih. Nato je sledila igra »Razvalina življenja«, ki so jo pri- pravii gasilci pod vodstvom tov. F. Ogrinca. Tudi šolska m'ladina je naštudiraila prijetno mladinsko spevoigro »Kekec« s fKMnočjo tov. Ivana Markeža. Priložnost smo tu- di imeli videti zaibavno komedijo »Glavni dobitek«, ki jo je režirala tov. Anica Ferlancva, vestna so- delavka organizacije RK. Zadnja priemiera je bila drama »Ugasle luči«, partizanska vsebina, v ka- teri se zrcali eden izmed tisočev dro'bcev grozot, ki so se cdigra- vae po naših slovenskih krajih. Igra je dosegla lep uspah. Zlasti gre zahvala marl.iivim igralcem: Jožetu Irgoliču, Giti Terglavčniko- vi, Ivanu Kuharju (Marjanu Cu- cku), Kati Kline, ki se je celo v bolnem stanju žrtvovala za zadnje gostovanje v Dornavi. Prvič v zgodovini je odjeknila pesem mladih src v Siovenskih goricah. To je bila slovenska pe- sem, ki je ponosno in po"na ve- drine v lahnih odtenkih odmevala z griča na grič. Ta mladinski pevski festival je bil vsekakor ponos vsega Desternika. Z delom in pesmijo si bcmo uti- rali pot v socializem, to je gesJo našega prosvetnega društva, k» j* letos dosegio višek v svoji dej^iv- nosti. To je skromen odilomek dela desterniških prcsvetarjev. In ik» razmišljam o stA-rjenem. de'Iu, me že drega nova misel, kaj bomo ozir^^ma moramo naoravitr v pri- hodnjem letu za naše podeželsko ljud.stvo. M. I. BEZ USPEHA »Zakaj ne začneš zehati, ko Ivan predolgo vasuje pri tebi?^ Mogoče bo pa vide!' namigIjaj in odšel,« je lepi hčeri svetovala ma- ti. »Saj sem že poskusila, pa mi je dejal, da imam zelo lepe zobe,« USPEH PASJIH DNI »Le kaj si počela, da se j« Peregrin tako zaljubil vate?« »Veš, hladna sem bila do nje-' ga.« SINDIKATI V četrtelk, 28. julija 1960, je bila v novem podjetju »Pleskar« Ptuj predustanovna konferenca nove sindikalne podružnice. Izvo- lili so iniciativni odbor, ki bo pri- pravil ustanovni občni zbor nove podružnice »Pleskar« Ptuj. * V petek, 29. julija, je bila na gradbišču HE Hajdoše ustanov- ljena nova sindikalna podružnica. Ta dan je bil ustanovni občni zbor. Izvolili so vodstvo sindikal- ne podružnice. * V ponedeljek. 1. avgusta 1960, je bila v Ptuju ustanovljena nova sindikaJlna podružnica brivsko-frizerskega podjetja Ptuj. Ta dan je bil njen ustanovna občni zbor. V novo sindikalno podružnico bodo vključeni tudi delavci in učenci, ki so zapo- sleni v privatnih brivskih in fri- zerskih salonih. ★ V petek, 5. avgusta 1960, je bila na Občinskem sindikalnem svetu Ptuj tretja redna seja se- kretariata ObSS. Na seji so ob- ravnavali politične in organizacij- ske naloge ObSS in sindikalnih [X)družnic v septembru t. 1. Na- dalje je sekretariat proučil nalo- ge v zvezi z načrtno vzgojo ka- drov sindikalnih podružnic in ka- drov, ki deIa.jo v organih delav- skega samoupravljanja. V rveii s tem je bil sprejet sklep o an- keti, ki bo dala pobude za načrt- no usposabljanje kadrov potom Delavske univerze v Mariboru iti Delavske univerze občine Ptuj. * V torek, 9. avgusta 1960, je bi-J la na ObSS druga redna seja or- ganizacijsko- kadrovske komisije ObSS. Komisija je proučila nalo- ge v zvezi z anketo o načrtni vzgoji kadrov v obdobju 1960- 61 ter sprejela konkretne skle- pe in smernice. * V torek, 9. avgusta 1960, je bi^ la prva polletna konferenca sin- dikalne podružnice na območjii občine Ptuj in to v .sindikalni po- družici Železniških delavnic Ptuj. Polletne konference sta se v ime- nu ObSS udeležila: Franc Vučak, član predsedstva ObSS in Franc Vauda, član plenuma ObSS Ptuj. * V sredo, 10. avgusta 1960, sta se na ObSS sestala na prvi skupni seji akcijsko-priprav- 'Ijalna odbora za ustanovitev Delavskega kluba in strokovni odbor za ureditev prostorov za delavski klub. Na seji je bila raaprava o nalogah obeh od-' borov ter je bil sprejet sklep, da se prične s takojšnjo akci.io zbirsnja materialnih in finanč- nih sredstev za opremo delav- skega kluba in z urejajem pro- storov za delavski klub Ptuj. Oba odbora menita, da bo pro- blem rešen le skupno z Občin- skim l.tudskim odborom. De^ lavski klub bi naj obstajal ž< v jesen.sk<=>m obdobju. Iz Programa ObSS Ptuj PTUJ DNTE 12. AVGUSTA 19M PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 Ptujski vodovod skozi stoletja ' v ponedeljek. 8. avgusta 1960, je bila otvoritev novega ptujske- ga vcd:rvoda, ki so sa ga Ptujčani že d: Ig o časa zaman želeli. Naši skupnosti je končno uspelo, da je zgradula ta zelo pomemben ob- jekt, ki je nepogrešljiv v vsak. »•odobni naselbini. Vodovod je bi', za Ptujčane velik problem, ki je dajal največ skrbi ptujskim sa- nitarnim delavcem. Letcs je kon- čno uspelo rešiti tudi to vpraša- nje. Prav pa bi bilo. da se ob otvoritvi še enkrat spomnimo zgo- dovine ptujskega vodovoda. Oskrba vcdrvcda z zdravo, p t- no vedo je bila že precej časa važno vprašanje. Rimljani so ga rešili enostavno z zgraditvijo dveh vcdovodcv. Naselbino rim.skega Poetov'a na levem bregu Drave je napaja; vcdovod iz Vurberga, glarvnemu delu mesta na desnem breqiu pa je dovajal vodo vodo- vod s Pohorja. V začetku 4. sto- letja je bil Ptuj porušen in z njim seveda tudi cba vodovoda, od ka- terih je ohranjenih le nekaj izko- pan, h lončenih cevi. Poznejši, srednjeveški Ptuj, ki se je razvil na ruševinah rimskega mesta, je črpal vodo iz nekoliko .javnih in maloštevilnih zasebnih studencev z večinoma slabo vo- do. To stanje se je ohranilo do današnjega dne. Zato je razum'j i vo, da je bilo vprašanje oskrbe prebivalcev me- sta z zdravo in užitno vodo staW no ipereč problem, s katerim so se začel, resneje ukvarjati takrat- ni mestni gosipcdarji v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Sa- njarili so o gradnji vodovoda, če- sar pa niso nikoli uresničili, ker je to zelo težko vprašanje, ki za- visi od najrazličnejših činitetljev. Najprej je treba najti dovolj mcč- ne vrelce, ki b. staino zadostno polnili rezervoarje, nato je pK>- trebna anafliiza vode glede njene- ga kemičnega in bakteriokškega stanja, ugotovitev stalne tempe- rature, vprašanje graditve glav- nih dolgih vodov in rezervoarja ter raizii>eljava po mestu in kon- čno — najvažnejše — to so fi- nanč^ia sredstva. Po ohranjenih virih so mestni ogetje prvič razipravljadi o preskr- b. mesta z vodo na občinski seji 6. m-arca leta 1901, na kateri je poročal takratni predsednik, da se je pcomaknIla za celih devet milijonov let nazaj. To dokazuje, da se je človek začel razvijati istočasno z opicami, in sicer iz skupnega prednika, ki se je razlikoval tako od ljudi kot tu- di od opic. Prve sledove tega najstarejšega, človeku podobnega bitja, so od- krili že leta 1872. Takrat so v Istem rudniku našli ostanke če- ljusti, za katere so mislili, da za- radi velike starosti pripadajo predniku opice. Nekaj let za tem so v rudniku našli nekaj kosti, ki so jih antropologi kljub silni sta- rosti morali imeti za Človeške. Le- ta 1949 so našli zobovje, ki ga znova niso mogli pripisati opici, temveč razvitejšemu bitju, čeprav je bilo starejše od opice. Končno pa so našli popoln okostnjak. Dr. Hurzeler ga je prinesel na površi- no. Bil pa je še delno »zaprt« v kosu premoga. Da bi preprečil kakršnokoli poškodovanje te za znanost tako pomembne najdbe, ga je dr. Hurzeler še oblepil z mavcem. 2,500.000 PREHODOV S PROPUSTNICAMI Tudi v letošnjem juniju se je obmejni osebni promet zelo pove- čal. Na obmejnih blokih tržaškega območja so v tem mesecu našteli 440.771 prehodov, kar pomeni za 25.491 prehodov več kakor v ju- niju lani. Skupno je na tržaško ozemlje odšlo iz Jugoslavije 224.560 Jugoslovanov, v Jugosla- vijo pa je prišlo 216,211 prebival- cev tržaškega območja. V prvem polletju pa so na teh obmejnih blokih našteli 2,544.740 prehodov oseb. Na italijansko ob- močje je šld 1,325.623 Jugoslova- nov, k nam pa je prišlo 1,219.117 Tržačanov. V primerjavi s prvim polletjem lani se je število preho dov letos povečalo za 101.718. Lani so našteli 2,443.122 prehodov, od tega 1,288.738 z jugoslovanskih obmejnih območij jn 1,154.284 pre- hodov s tržaškega obmejnega ob- močja. V juniju se je povečalo tudi število prehodov potnikov v med- narodnem prometu in je skozi bloke I. skupine potoval 110.301 potnik. Televizijski prenos z Olimpijade 65 ur prenosa iz Rima Ob olimpijskih igrah skoraj štiri dni in noči pred televizorjem »Evrovizlja«« in »»lntervizija«t bosta prenašali tekme Italijanska RTV bo lahko z olimpijskih iger popolnoma brez- plačno prenašala 89 ur programa; 60 ur programa, h katerim je tre- ba prišteti še 5 ur prenosa otvo- ritvenih slovesnosti, pa bo za- hodna »Evrovizija« in vzhodna »Intervizija« posredovala gledal- cem po vsej Evropi. Do spora- zuma je prišlo šele pred nedav- nim, ko je vodstvo »Evrovizije« končno nekoliko boi| na široko odprlo denarnico in nekaj pri- maknilo k vsoti, ki so jo spočetka ponujali italijanskemu olimpij- skemu komiteju. Snemalci »Evdo- vizije« in »Intervizije« pa v Rimu ne bodo postavili svojih kamer, temveč bodo vse evropske dežele priključene kar na italijansko te- levizijsko mrežo. Atletska tekmovanja, ki so po- leg plavalnih jedro vsake olim- piade, bodo naši gledalci lahko vi- deli v celoti. Tudi vsa plavalna finalna tekmovanja bodo videli na televizijskih zaslonih. Razen ne- katerih drugih športnih prireditev bodo gledalci na televiziji lahko zasledovali jahalna tekmovanja in veslaške tekme na jezeru Albano blizu Rima. Prve dni olimpiade, ko bodo na vrsti izločilne tekme, bo televizij- ski prenos omejen le na eno uro ali samo nekoliko več. Ta ukrep je pctreben zaradi teg^, da bi te- levizija lahko kasneje, ko bodo fi- nalna tekmovanja, d^lje prenašala oliimpi.iski program. Vsi orenosi iz Rima bodo kajpak direktni, zvr- stili pa se ne bodo samo popol- dne, temveč — na primer plava- nje — tudi zvečer. Vse priprave italijanske televi- zije so taiko rekoč že končane. Na Foro Italico, kjer se prepleta več kot 160 tisoč kablov in žic. jso trredili tri študije. To so nekakšni »srčni jMrekati« olimpijske televi- zije. Na najpK>membnejših šport- nih objektih — med te sodi tudi jezero Albano in neapeljski zaliv, kjer bodo tekme v jadranju na vodi — bodo postavili 100 stalnih snemalnih kamer, ki jih bo uprav- ljal štab kakšnih 450 tehnikov. Italijaaska radijska in televizijska družba je doslej izdala okoli 900 milijonov dinarjev, da bi ljudem po vsej Evropi omogočila ogled najprivlačnejše in največje šport- ne prireditve na svetu. Za nas Jugoslovane ^ nemara zanmivo še to — ker mejimo na Italijo in naše relejne postaje lahko neposredno sprejema.jo ita- lijanski program — bomo more- biti lahko gledali na naših zaslo- nih še tistih 24 ur programa, ki ga »Evrovizija« in »Intervizija« ne bosta sprejemali. Tobak v svetu POTROŠNJA TOBAKA V SVETU VIŠEK • KAJICNJE NI NAJBOLJ BO DOSEGLA LETA 1960 SVOJ POCENI 100 BILIJONOV DINARJEV IZGINJA V ZRAK Letos bo poraba tobaka v svetu gotovo dosegla rekord. Šc nikoli ni človeški rod pokadil toliko ci- garet. Dnevno poženemo v zrak za več milijard dinarjev dima. In to v času, ko zdravniki čedalje bolj opozarjajo, da je kajenje v neposredni zvezi z rakastimi obo- lenji na pljučih. Proizvodnja in Votrošnja listnega tobuka je zopet dosegla 3 milijone ton — prav to- liko kot leta 1956, ko so zdrav- niki pričeli svariti človeštvo pred kajenjem, češ da škodi pljučem. Ko je bil strah pred rakom na pljučih največji, je potrošnja to- baka znatno padla. Razen tega so kadilci pričeli segati po cigaretah s filtrom. Toda tudi tega strahu smo se že navadili: kadilci cigaret s filtrom pokadijo toliko več na dan. kaje- nju se vdaja čedalje več žena ter mladih ljudi. Strokovnjaki zatrju- jejo, da niso ljudje še nikoli to- liko poValili kot letos čeravno se svetovna organizacija za zdrav- stvo zelo trudi, da bi svarila ljudi raba nevarnostjo kajenja. Na vrhu tabele sta ZD.\ in Ka- nada, kjer pokadijo ljudje največ. V primerjavi s pred vojno je po- raba tobaka v ZD.\ narasla za 50, v Kanadi pa celo za 100 odstot- kov. Seveda odpade pri tem naj- več na cigarete. V Kanadi poka- dijo danes štirikrat, v ZD.\ in za- hodni Evropi pa dvakrat toliko ci- garet kot nekoč. V Severni .Ame- riki So priljubljene tudi cigare in pipe. ki SO jih drugje po svetu že precej opustili. Tobačni nasadi zavzemajo štiri milijone hektarov zemeljske po- vršine. Največ plantaže ima .Ame- rika, ki je tudi največji proizva- jalec tobačnih izdelkov na svetu, sledi Indija s tretjino ameriške proizvodnje. V Evropi ni toliko tobačnih nasadov, zato pa je tu najboljši pridelek na hektar. Kljub tolikšni proizvodnji kaje- n.je ni poceni. Večina držav dviga davke na cigarete in kajenje naj bi postalo luksus. Neki statističar se je potrudil in izračunal, koliko denarja bodo Ijud.je letos zakadili: približno 100 bilijonov dinarjev. Topli pločniki Že to zimo bodo pločniki v Stockholmu brez snega. Tudi če bo živo srebro padlo globoko pod ničlo, bodo to omogočili z vgra- jenimi napravami za ogrevanje pod tlakom. Pod pločnik- urejajo zdaj bakreni cevni sis.tem, ki ga bedo naipolnili z mešanico vroče vode in glkola. Najprej bodo za poskušnjo ogrevali 10.000 kvadrat- nih metrov pločnikov. Če se bo ogrevanja uvedli še drugje. Stro- ški za poskusne ogrevalne napra- ve znašajo 125 milijonov dinarjev. APARAT ZA KONTROLO HITROSTI Ameriška policija je v borbi proti vse pogostejšim prometnim nesrečam začela uporabljati nov aparat. Z elektronsko napravo, ki je postavljena na policijski avto, lahko prometni organi vlovijo vsa- kega voznika, ki je prekoračil do- voljeno mejo hitrosti. Na prometnih cestah sta v od- daljenosti treh kilometrov postav- ljena dva službena avtomobila. V prvem je nova elektronska na- prava, ki fotografira vsa mimo vozeča vozila. Že čez nekaj sekund poseben stroj pokaže na skali hi- trost teh vozil. Če vozijo prehi- tro, prometnik takoj obvesti svoje kolege pri drugem avtomobilu in ti ustavijo kršitelja. Kot dokaz na sodišču pokažejo nevestnemu vozniku fotografijo, ki jo je prej aparat posnel. Na sliki se jasno vidi avto, registrska številka, to- čen čas, ko je fotografija naprav- ljena in mesto prekrška, v gor- njem kotu pa je slikana vrvica, ki v kilometrih kaže hitrost vozila. Po prvem tednu se je ta napra- va pokazala kot izredno koristna. V enem tednu so prometni organi kaznovali desettisoč voznikov za- radi prehitre vožnje. Že naslednji teden pa je število kršiteljev na- glo padlo in kar je še važnejše, tudi število nesreč se je zmanj- šalo. AVTOMOBILIZEM V ZDA Onkraj »velike luže« doživlja avtomobilizem iz eta v leto sil- nejši razmah. Lan so v ZDA re- gistrirali vsega skupaj okoli 84 mi- li.jonov 500 tisoč vozniških dovo- ljenj, kar je za dobre tri milijone več, kot jih je bilo v obtoku leta 1958. Največ vozniških dovoljenj Ima.jo avtcmobilist v zvezni dr- žavi Kaliforniji, na drugem in tre- tjem mestu pa sta državi New York in Pensylvanija. GROB NA MESECU Živimo v dobi osvajanja vesolja in baje že prodajajo vozovnice za prvi polet na Mesec. To je že zna- no in seveda se to dogaja v Ame- riki. Verjetno pa ni znano, da je neki čudaški milijonar iz Lake Cityja v ZDA napisal oporoko, v kateri določa znesek 175.000 do- lorajev za zgraditev nagrobnega spomenika zanj in za njegovo že- no — na Mesecu. VZROKI NADUHE Ljudje, ki imajo naduho, se na- vadno prebujejo sredi noči in ima- jo cbčutke tesnobe in dušitve, ker dihajo z veliko težavo. To so krize, ki nastopajo pri astm in trajaj-o priibldžno eno uro. Tcda bolniki živijo vedno v strahu, ker se lahko kriza vsak trenutek po- novi. Vzrok teh kriz je v neuravno- vešenosti med simpatičnim in pa- rasimpatičndm živčevjem. Razdra- ženost paraš mpatičnega živca po- vzroči pljučni krč in občutek du- šenja, medtem ko je znamenje razdraženosti simpatičnega živca iizločanje sluzi, ki sledi krizi. Tež^ ko pa je ugotoviti, kaj povzroči to neuravnovešenost med živčevjem. Naj'bolj pogost vzrok astme je občutljivost organizma do neke jedi, do nekega zdravila, do pelo- da al kakšne druge snovi. Zado- stuje torej, da pride organizem v kontakt s snovjo, za katero je ob- čutljiv, da takoj pride do krize. Pri ženskah lahko izvira astma iz drugih vzrcikov, in sicer je J ah ko pos^ledica motenj v ja.tčniku. V tem primeru ima bclezen svoj začetek že v puberteti. Ko je astmatična ženska noseča, krize navadno pre- nehajo in se zopet pojavijo po porodu. Naduh' nis.o naklonjeni samo živčno-protinasti ljudje, temveč tudii ljudje, ki boluje.io na želod- cu, ker je astma povezana z delo- vanjem žedodca. Ljudje, ki imajo naduho, so tu- di ze.o nervozni, podvrženi so bo- lečinam, nemiru in nespečnosti. Pri nervoznih ljudeh lahko pride do krize zaradi ganjenosti, mraza, toplote, Jahko tud' zaradi nevihte in podobno. Zgodilo se je, da je nekdo dobil napad ob samem po- gledu na šcfpek vrtnic. V tem pri- meru je bil pogled na vrtnice kriv napada. Zdravnik, ki ga pokličemo v nujnem primeru, bo dal bolniku navadno injekcijo ondrealika z dodatkom posebnega ekstrata. Ta injekcija povzroči takojšnje olaj- šanje, vendar je to škodljivo po- navljati. V drugem pr mecu se bo zdravnik pcslužil kakega drugega sredstva. Pazati pa je treba, da bolnik ne jemilje sredstev, ki vse- bujejo opij in njegove derivate. Opij namreč pre^pn-ečuje ventila- cijo in s tem nastane nevarnost takojšnje smrti. Mnoga sredstva, ki .jih imajo za učinkovita, lahko bolezen pcislabša.io, če .jih boln ki jemljejo predolgo. Tudi uporaba aspirinov pri netkaterih bolnikih iahko povzrcči hudo krizo, kateri sledi včasih celo smrt. Iz tega sledi, da se morajo lju- dje, ki boilujejo za naduho, rav- naifci i>o zdravnikovem navodilu in ne smejo nikoli vzet sredstev, ki .jih ni predhodmo dovolil zdravnik. ANEKDOTE Neki Parižan, ki se je rad hva- lil s prijateljstvom literatov, je imel razen tega tudi navado, da jih je po dveh srečanjih že tikal. Nekega dne je srečal Dumasa in vzhičeno zaklical: Dober dan, moj ljubi prijatelj! Kako ti kaj gre?« »Hvala, dobro, moj ljubi prija- telj,« je odvrnil Dumas, »kako se pa pravzaprav pišeš?« Ko se je poročila hči direktorja Comedie Francaise, je bila gneča v cerkvi takšna, da se ni bilo mo- goče preriniti od vrat naprej. Du- mas si je pomagal s komolci, to- da vse zaman. »Če bo tako ostalo,« je menil naposled, »bom prišel ravno še na krst.« Prijatelj je šel z Dumasom čez Elizejske poljane in strmel, kako naglo rastejo mlada drevesa. »Seveda,« je rekel Dumas, »saj naposled nimajo drugega početi.« Neki sodni Izterjevalec je umrl v silni bedi in zato so njegovi so- sedi zbirali prispevke da bi ga vsaj pošteno pokopali. Aleksander Dumas, ki so ga tudi zaprosili za 25 frankov, je rekel: »Tu imate 300 frankov in pokopljite Ukoj ducat sodnih izterjevalcev.« Slavni angleški dramatik Ber- nard Shaw je dejal, da razlikuje- mo pet vrst laži: navadno laž, vre- mensko poročilo, statistiko, di- plomatsko noto in uradno poroči- lo. Angleškega filozofa in matema- tika Bertranda Russela je prosila neka dama, da bi ji razložil razli- ko med pojmom časa in večnost- jo. »Draga gospa,« je odgovoril fi- lozof, »tudi če bi imel čas, da bi vam to pojasnil, bi trajalo celo večnost, preden bi vi to razume- li.« DOMISLICE E>om je najlepši okvir, ki ob- daja najlepšo podobo — srečno družinsko življenje. ★ Dom je tisto, po čemer človek hrepeni, če ga nima, in za čemer žaluje, če ga je izgubil. Dom lahko postane paradiž ali pekel. To je odvisno od tega, ka- ko si ga človek oblikuje. Dom ni mrtva stvar, temveč nekaj živega in kakor vse živo, ga je treba gojiti in negovati. * Dom f>ostane rešilni otok v oceanu sveta. Tega ne ve nihče bolje kot tisti, ki so nasedli. * Dom imeti in zaslužiti si ga. bo vredno življenjska sanja pra- ve ljubezni. Oženjenim možem povzroča mnogo težav, da ženo, ki jo ima- jo. p>odcenjujejo. ženo pa. ki bi jo radi imeli, precenjujejo. * Diplom'acija v zakonu je umet- nost, moža tako dolgo božati, da pozabi, zakaj se je prepiral. * Samoljublje. ki ven in ven kr- vavi od dobljenega udarca, nikoli ne odpusti. STRAN • PTUJSKI TEDNIK !»TL'J DVE 12. AVCa.TSTA 1960 Mlekarna Ptu| bo plačevala mleko po kvaliteti Uprava Mlekarne Ptuj je po- slala te dni vsem kmetijskim za- drugam in proizvajalcem mleka na svojem poslovnem območju obvestilo, da je zvišala odkupno ceno mleku na 30 din za liter s 3,6 % masti. Nova cena je sto- pila v veljavo 16. julija 1960, tako da bo mleko plačano za prvo polovico meseca julija še po .stari ceni. to je 25 dinarjev za 'iter s 3,6 % masti, za drugo po- lovico i>a po 30 dinarjev. Sedanja cena je dovolj stimu- lativna za vse proizvajalce, za- radi česar je upravičena zahteva, da je mleko kvalitetno, nepotvor- jeno. čisto in zdravo. Da bi pro- izvajalci zares dostavljali samo kvalitetno mleko, bo uprava mle- karne plačevala mleko po njegovi kakovosti. Osnovna cena za zdravo, kva- litetno mleko je 30 dm s 3,6 % maisti. Če bo maščoba nižja od navedene, se za vsako desetinko masti zniža cena za 1 dinar ta- ko, da prejme proizvajalec za liter mleka 3.5 % masti 29 di- narjev. Če pa bo maščoba nad 3.6 %, se za vsako desetinko ma- ščobe zviša osnovna cena za 0,50 din po Utru. V tauem primeru prejme proiz^fajalec za liter mle- ka s 3,8 % masti 31 din. Za neprecejeno in nesnažno mleko, oddano v zbiralnico, se zniža osnovna cena za 4 din po litru. V tem primeru prejme pro- izvajalec za liter mleka s 3,6 % masti samo 26 dinarjev. Omenje- no znižanje velja samo za tisto količino, ki je bila prevzeta od zbiralnice kot nečista. Kislo ali nakisano mleko bo vrnjeno. Kmetijske zadruge morajo pla- čevati mleko vsem proizvajalcem po dejanski kvaliteti, nikakor pa ne smejo plačevati mleka po po- vprečni ceni. kar se večkrat do- gaja, zaradi česar so oškodovani tisti proizvajalci, ki oddajo kva- litetno mleko. Izplačilo mleka naj kmetijske zadruge izvršijo tarxoj, ko prejmejo obračune. To povišanje odkupnih cen za mleko bo vsekakor ugodno vpli- valo na odkup. Kmetovalci bodo dobili za svoj trud boljše in pri- memo plačilo, delavci v tovarnah in mestih pa bodo zadostno pre- skrbljeni z mlekom in mlečnimi izdelki, ki posta.jaijo vedno važ- nejši artikli sodobne prehrane. NOVI DAROVALCI KRVI Pretekli teden odziv darovalcev krvi ni bi. tako velik in .^-.no ko- maj krili najnujnejšo potrebo. .Ak- ci.io bi morala organizirati osnov- na organiizacija RK Markovci. Darovalci krvi so: Pukšič Mar- jeta, Br-cdnjak Stanko, Menoni Stanko, Menoni Marica, Horvat EMza^beta, HamerŠ5a; Brigita Potoč- nik, Strmec 60, in Rudi Vindiš, Rodni vrh 26, sta pr: padcu do-\ bila poškodbe po telesu; Janku Pclancu, Velovlak 25, je mlatil- niča poškodovala roko; Marku Brusiču, Leva.jnci 15, je žaga pr;- škcdovala roko; Ludvik Majcen. Petrova gora 5, je pade' in si po- skrdovafl desnico; Martin Kozel, Belavšek 41, in Štefan Klobučarič, Lopatinec 161, sta se vsekala v nogo; Mariji Cizerl, Mali Brebrov- n:k 53, je mačka poškodovala no- go; Ivanu Praprotniku, Pušenci 1, je padel sod na desno nogo; ch padcu so si poškodovali nogo: Ka- tarina Hriberšek iz Gruškovja 135, Vili Šopek iz Befkovec 3, Ana Čer- nlvar iz Gralbe 10, Ivan Korade s Petrove gore 119 pa se je fK^pe- kel tvo noai z vrelo vodo. RAZPIS ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN DRUGIH OSEB V PTUJU razpisuje nasilednja delovna me&ta: ŠEFA SKLADIŠČA Pogoj: izučen trgovski pomočnik v tekstilni stroki z vsaj triletno prakso. Nedeljen delovni čas. OPTIKA Pogoj: kvalificiran optik z najmanj petletno prakso. 06RAT0V0DJ0 za finomehanično delavnico Pogoj: kvalificiran ddavec kovinske stroke z najmanj pet let prakse. Ponudbe je treba poslati na upravni odbor zavoda naj- kasneje do 20. avgusta 1960. TERENSKA SLU2BA ZDRAVNIKOV Hisne obiske opravljajo zdrav- niki Zdravstvenega doma E*tuj po sledečem razporedu: 12. avg. dr. Slobodan Zakula, dr. Franc Rakuš; 13. avg. dr. Emil Blagovič, dr. Ljubo Toš; 14. avg. dr. Emil Blaigovič, dr. Ljubo Toš; 15. avg. dr. Franc Knštofelc, dr. Ladislav Pire; 16. avg. dr. Entil Blagovič. dr. Ljubo Toš; 17. avg. dr. Franc Rakuš, dr. Slobodan Zakula; 18. avg. dr. Ladislav Pire, dr. Franc Knštofelc. Pomožne ambulante Zdravstvena postaja Juršinci posluje od ponedeljka, dne 15. avg. 1960 dalje, ob ponedeljkih, od 14. do 19. ure, ostale dneve, od 8. do 13. ure. Zdravstvena postaja Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. 12. avg. v Ptuju od 14. ure da- lje; 16. avg. v Gorišntici. Grajeni in Selah, 18. avg. v Podlehiku, Gruškovju od 13.30 dalje. Informacije in hišni obiski Vse informacije in naročila ta hišne obiske sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, telefon štev. 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. Pozneje naro- čeni hišni obiski se bodo izvr- šili samo v nujnih primerih. Protftuberkulozni dlsnnnzer Protituberkul. dispanzer zdrav- stvenega doma Ptuj posluje do nadaljnjega vsak dan razen oh tcrkih od 7 do 13. ure Rentgen- ski pregledi pl.iuč. bolnih na TBC: n zdravljenje se vrši ob torkih cd 13. do 18 ure, ob sobotah od 7 do 13. ure. Ob sredah od 7. do 13. ure so rentgenski pregled- Dljuč za vse druge osebe. Specialistične ambulante pas!Uje.io: intemistična dnevne ra- zen srede in sobote od 12. do 14. ure; očesna specialistična am- bulanta ob torkih od 17.30 dalje; ob sredah in sobotah cd 13. ure dalje; specialistična ambulanta za ušesa, nos in grlo ob sredah in so- botah od 13. ure dol je; nevrološka specialistična ambulanta ob pone- deljkih od 13. ure dal .je; derma- tovenerološka ambulanta ob tor- kih in sobotah od 13.30 do 14. ure. Nove splošne ambulante poslu- jejo: dr. Franc Krištofelc dnefUno od 6. do 9. ure; dr. Ljubo Toš, dnevno od 14. do 16. ure. UPRAVA ZD PTU.l Anekdote ANGLEŠKI ZNAČAJ Mark Twain je nekoč povedal naslednjo zgodbico: Lord F. je bil pri kosilu. Njego- va žena mu je sedela nasproti. Ko je hotela piti iz kozarca, je nena- doma kriknila in padla po tleh. Pok'icali so zdravnika, ki pa je lahko samo še ugotovil srčno kap. Zvečer je lord F. rekel svojemu sinu: »Zaupati ti moram družinsko skrivnost. Tvoja mati je bila Ame- ričanka. Sodim, da si medtem že sam dognal njeno poreklo. Prava Angležinja se ne bi nikoli tako spozabila, da bi si dovolila kaj ta- kega pri kosilu.« Lunine spremembe in vremenska napoved Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 14. do 20. av- gusta 1960. Zadnji krajec — 14. avg. 1960 ob 6.36. Vreme bo spremenljivo, okrog 17. avgusta bo nevihta s to- čo, nato lepo in vroče. OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo, da je odprta pralnica in čistilnica na, Slovenskem trgu 9 v Ptuju. Pral- nica bo sprejemalla v pranje vse' vrste fverila. Prav tako o/brastuje že čLstilln ca, ki sprejema v čišče- nje obleke. Začetne cene za pranje perila so nasledn.Te: mošika srajca 40—50 din moške s.po>dnje hlače 30 din žeipni rdbci 10 dan nogavice (moške, ženske) 15 din ženske srajce 50 dm ženslke spalne srajce 70 din namimi prti 40—50 din rjuhe 50—60 din posteljne prevleke 80—100 din br:sače 30 din itd. Cene za oisčen.je oMek: mošika obleka (čiščenje m loka- nje) 650 din ženske obleke 300—500 d^in plašči 650 din bailonski plašči 550 din bunde 450—500 din Mače 280—320 din suknje 300 din Te cene so le začasne, se pa bi- stveno ne bedo spremeni'!«. STANOVANJSKA SKUPNOST PTUJ Aeroklub Ptuj Letalci Jugoslavije praznujejo letos jubilejno 50. obletnico ju- goslovanskega letalstva. Pred 50 leti (1909) je prvič poletel z lastno konstrukcijo letala naš ro- jak iz Gorice Edvard Rusjan. Po dokaj težkimi pogoji je letalo iz- delal s svojim bratom Josipom, s katerim se je pozneje pone- srečil v Beogradu. Edvard Rusjan je bil med prvimi letalci tedanje Avstro-ogrske. 2e na- slednje leto po njegovih uspeUh poletih je začela z delom vrsta novih letalskih pionirjev. Med njimi je bil tudi naš znani inže- nir Bloudek. Mladi Rusjan se ta- krat niti ni zavedal, da je posta- vil temelj našega letalstva in s tem dnem pišejo zgodovino jugo- slovanskega letalskega razvoja. Težnje človeka, da bi posnemal ptico in da bi postal osvajalec neba in osvajalec tehničnih pri- dobitev, je postajala iz leta v leto vse večje. Vendar je bil ta raz- voj dokaj počasen, ker takratni režim ni bil zainteresiran, da bi iz malega naroda zrasli veliki ljudje. Šele v novi Jugoslaviji je bila tej vrsti tehnike posvečena pozornost, saj skoraj ni Ccraja, kjer se ne bi mladina ukvarjala z letalskim športom. Močan razvoj letalske tehnike in njene dejavr.osti je prodrl tudi v {»deželsko mesto Ptuj. Leta 1954 so bili v Ptuju prvi padalski skoki, katere so izvajali ptujski mladinci. Še istega leta je bil ustanovljen na pobudo ptujske mladinske organizacije Aeroklub Ptuj. Vodstvo Aerokluba je začelo takoj z ustanavljanjem jadralno- motorno pilotske šole in s sekcijo modelarstva in padalstva. V za- četku je Aeroklub ime! le enega pilota, danes po tem kratkem ob- dobju pa ima Aeroklub že 22 motornih pilotov, izšolanih 69 ja- dralnih pilotov in 165 padalcev s 794 padalskimi skoki. Ptujski letalci so leteli preko 2000 ur in 14.000 poletanj. Izšolan je potre- ben strokovni kader, ki je sp>oso- ben voditi strokovno dejavnost in šolati kvalitetni letalski kader. Aeroklub ima poleg svoje mode- larske šole že skoraj v vsaki šoli občine Ptuj modelarske krožke. Tudi v letošnjem letu se šola večje število jadralnih in motor- nih pilotov in padalcev. Aeroklub je začel svojo dejav- nost z 1 letalom, danes razpolaga s 6 jadralnimi letali in 4 motor- nimi letali in drugimi potrebnim tehnčnimi sredstvi, ki so potreb- na za šolanje in vežbanje naših letalcev in padalcev. Organizacija razpolaga z okrog 70-milijonsko vrednostjo nepremičnin in pre- mičnin. Bilo je več letalskih kva- litetnih prireditev. Prebivalstvo je pokazalo veliko zanimianja za ta šport. Danes več ne more biti javne prireditve, kjer ne bi tudi sodelovali letalci. Ker so danes vsi pogoji za na- daljnji razvoj te mlade organi- zacije, bo Aeroklub Ptuj še dalje delal na področju politehnične vzgoje, kakor tudi šolanja kadra. Poleg tega Aeroklub še ni opu- stil želje, da bi pomagal z letali našemu kmetijstvu pri zapraševa- nju, gnojenju in uničevanju raz- nega mrčesa na kmetijskih kul- turah. Tovrstni poskusi so že bili, vendar se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso ponav- ljali. V Slavoniji, Vojvodini in Bački že koristno uporabljajo le- tala v kmetijske namene. Zato bo potrebno posebno v Ptuju s tem delom nadaljevati in se odreči stare miselnosti, da letal ni mogoče koristno uporabljati v kmetijske namene. To je ena izmed bistvenih nalog Aerokluba Ptuj. Pogoji za tovrstno dejav- nost so dani. GIMNAZIJA PTUJ RAZPIS NAKNADNEGA VPISA V I. RAZRED V ŠOLSKEM LETU 1960-61 V prvi razred gimnazije bo na- knadno sprejetih 35 dijakov in di- jakinj. Pogoj: z dobrim uspehom dovršena po- polna osemletna osnovna šola ali njej enakovredna šola. Prošnje, kolkovane s 50 dinarji, morajo bi- ti vložene do 20. avgusta 1960. Priloge: 1. rojstni list, 2. izpolnjena prijava za vpis v I. razred gimnazije (obrazec 1, 20), 3. šolski izkaz osnovne šole z zaključnim spričevalom, 4. mnenje osnovne šole o spo- sobnostih in nagnjenjih učencev. V I. !etnik ekonomske srednje šole bo naknadno sprejetih 12 di- jakov in dijakinj. Prošnje je tre- ba vložiti z zgoraj navedenimi prilogami enako kot za gimnazi- jo. Kandidati za ekonomsko sred- njo šolo bodo opravljali sprejem- ni izpit iz slovenskega jezika in matematike, zato naj se prijavijo na šoli 29. avgusta ob 8. uri. Re- zultat bo objavljen 1. septembra 1960. IMjaki in dijakinje, ki še niso vpisani v kako srednjo šolo, pa imajo pogoje za to in voljo do šolanja, se lahko vpišejo v gi- mnazijo a.'i ekonomsko srednjo šolo. Nezasedenih pa je še nekaj mest na oddelku mariborskega učitel:,išča pn gimnaziji v Ptuju. Rjivnatejjstvo ŠPORT Se nekaj dni nas loči od velikega nogometnega dogodka v Gorišnici z velikimi koraki se približuje težko pričakovana nedelja — 14. avgust 1960, ko se bosta na veli- kem stadionu v Gorišnici pomerili za pokal »Puclekovega Naca« re- prezentanci suhih in debelih. Or- ganizator tega pomembnega tek- movanja je TVD »Partizan« Goriš- nica, ki je predvidelo vrsto novo- sti prj organizaciji, tako da bo or- ganizacija zares brezhibna in vzor- na. Po zgledu mariborskih navija- čev so si pravočasno preskrbeli sredstva za odvajanje, ki jih bodo dobili suhi (seveda je vse v strogi tajnosti). Za debele pa so si pre- skrbeli obratno delujoča sredstva, ki naj bodo nekakšna protiutež. Tekma bo vsekakor zanimiva in napeta, zato priporočamo gledal- cem, da si zagotovijo vstopnice v predprodaji. Posebna leteča vozi- la bodo vozila iz vseh naših kra- jev na letališča v CUnkovcih, od koder bodo vozili posebni Merce- desovi avtobusi na stadion v Go- rišnici. Še enkrat objavljamo imena obeh ekip : V ekipi suhih bodo sodelovali: Firbas Martin, kapetan moštva, po poklicu gostilničar in tehta 62 kilogramov; Golob Janez, delavec, 58kg; A Fric Ciril, upokojenec, 55 kg; Javšovec Franc, krojač, 50 kg; Lobnvajn Jože, upokojenec, 54 kilogramov; Firbas Vladko, kmetovalec, 52 kilogramov. Kelenc Franc, kmetovalec, 52 kilogramov. Roškar Stanko, mizar, 54 kg; Petek Janez, čevljar, 55 kg; Viher Alojz, skladiščnik, 56 kg; Simonič Jože, pokrivač, 52 kg. Ekipo debelih pa bodo sestav- ljali: Prelog Franc, kapetan moštva, po poklicu direktor in tehta 105 kilogramov; Fric Janez, upravnik KZ, 104 kg; Roškar Alojz, blagajnik, 95 kg; Žnidarič Janko, nakupovalec ži- vine, 104 kg; Drevenšek Ivan, mesar, 105kg; Majerič Alojz, 95 kg; Obran Jože, pekovski mojster, 98 kilogramov; Bratušek Alojz, gostilničar, 122 kilogramov; Fištravec Franc, kmetovalec, 110 kilogramov; Sinko Franc, dimnikarski moj- ster, 95 kg; Golob Alojz, kmetovalec, 115 kilogramov. Ali bo premoč debelih v kilo- gramih prinesla tudi pričakovano zmago? Razmerje v kg med debe- limi in suhimi je 1149 proti 604. Ali bo enako razmerje v golih? Kdor hoče zvedeti za končni re- zultat in biti priča herojski borbi obeh moštev, naj se poda v nede- ljo, 14. avgusta, na stadion v Go- rišnico. V primeru slabega vremena bo tekma naslednjo nedeljo. LJUBLJANA NEDELE.IA. 14. AVGUSTA 6.00—6.30 N&deljski iutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vre- menslca napoved in dnevni koledar. 6.30 —6.40 Reklame. 6.40—6.45 Prireditve dneva. 6.45 Popevke za nedeljsko jutro. 7.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 7.15 Sprehod po kartoteki redakcije za narodno glas- bo. 8.00 Mladinska radijska igra. Ale- ksander Marodič: Dečki z Rdeče obale. 8.35 Iz albuma francoskih otroških pesmi. 8.50 Frenz Liszt: Preludij, simfonična pesaitev. 9.05 Z vedro glasbo v novi te- ten. 10.00 še pomnite, tovariši. Strckelj - Kiepki: Za golo življenje 10.30 Zbori in samospevi Jurija Flajšniana. 10.45 Radi bi vas zabavali (spored zabavne glasbe). 11.30 Zvone Kržišnik: Nočna vožnja od Dubrovnika v Split (reportaža). 12.00 Naši posltišalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 J. Gre«orc: Melo- dije srca (odlomki iz operet) 15.45 Melo- dije za vas. 16.45 Skladbe Borisa Fran- ka igrajo Zadovoljni Kranjci. 17.00 Sto- dvajset minut športa in glasbe. 19.00 Ob- vestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Glasbeni vaiiete. 21.00 Športna poročila. 21-10 Ralph Wau- ghan Wtlliams: Londonska simfonija. 22.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Koktajl pred polnočjo. 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DOBRA KUPČIJA A: S čim se pa preživljaš? B: Poštne golobe prodajam. A: Pa ti kupčija kaj nese? B: Paše kako! Golobi, ki jih po- poldne prodam, so zvečer spet pri meni! Mestni kino Ptuj predvaja od 12. do 14. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film »Aleksander Veliki« s tedni- kom. Zaradi izredne dollžine filma bodo predstave vse dni ob 17. n 20. uri. Cene vstcipnicam bodo zvi- šane za 20 din. — Od 16. do 18. avgusta bo na sporedu sovjetska barvni kinemaskopski film »Sestri« (I. del trilogije Alekseja Tolstoja »Trnova pot«). Predstave bodo vse dni ob 18. in 20. uri. Kino »Svobodo« Kidričevo predvaja 13. m 14. avgusta ita- lijanski barvni kinemaskopsiki film »Kraljestvo sonca«. — 17. in 18. avgusta pa bo na Siporedu italijan- ski čmo-beli film »Krik«. Kino Majšperk predvaja 13. in 14. avgusta ame- riški psihološki barvni film »Prija- tejsko prepričevanje«. — 20. m 21. avgusta pa bo na sporedu ita- lijanski fi;m »Žena dneva«. Kino Zovrč "'^ bo predvajal 14. aongusta ameriški barvni kinemaskopski film »Se- dem let zvestobe«, 21. avgusta pa bo na sporedu francoski film »Štirje brez postelje«. Kino pred- stave so samo ob nedeljah, in to ob 16. in 18.30. Osebna broniba ROJSTVA: Kodba Dragica, Ve- ščica 28, Ljutomer — Bojana; Gregorec Terezija, Zabjek 5 — dečka; Uršec Neža, Cirkulane — dečka; Pukšič Ivana, Formin 59 — Janeza; Bcžtčko Dragica, Ptuj- ska gora 12 — Zlatka; Toplak Kristina, Kidričevo 13 — dečka; Bedrač Antonija, Repišče 3 — hčerko; Majer Kristina, Stojnci 76 — Mirana; Trantura Marija, Sa- vinsko 21, Slov. Bistrica — hčer- ko; Gajšt Marija, Sestrže 36 — dečka; Haložan Angela, Podlože št. 100 — hčerko; Štrucl Alojzija, Stanošina 18 — hčerko; Bratušek An ca, Leskovec 14 — hčerko; Slanic Manja, Rajčeva 8. Ptuj — dečka; Maruh Terezija, Pečle 49 — Zinko; Mitec Marija. Lovrečan št. 4, Vinica — Bernardo; Voršič .Angela, Lardinje 23 — Jožefa; t^aner Dragica, Nova vas 56 — Dragice; Bratušek Ana, Gorenj- ski vrh 46 — dečka; Zadravec Ema, Sodinci 25 — Anico; Fišer Ana. S;aipe 7 — Milana; Pcdplat- nik Marija. Hero.ja Polaka 4. Or- m-cž — Franceta; Plohi Marija, Rotman 41 — Mar-jo: Zupane EmUija. Kidričevo 31 — Manno: Golob Elizabeta, Moškajnci 53 —' hčerko; Petrovič Neža, Hrastovec št. 61 — Kristino; Vtdovič Bar- bara, Ložine 20 — Rozallijo; Kline Katarina, Spuhlja 71 — Olgo; Me- gla Marjeta, Cvetkovci 1 — Ani- co; Rajh Kristina, Pristava 9, Lju- tomer — Zdenko; Amejč;č Matil.- da, Hrastovec 88 — Maksa; Turk Barbara, Kungota 35 — Andco; Šegula Elizabeta, S.avšina 48 — Marto; Ho^rvat Miroslava, Kren>- pljeva 5, Ptuj — Daniela; Visenjak Marija, Strmec 16 -— Metko; Do- večan Marija, Strejaci 11 — Anico. POROKE: Erjavec Henrih, Za- grebška 54 b, E^uj — Horvat An- gela. Zamušani 85; Šoštarič Franc, Novo naselje 2 — Trošt Irma Marija, Murkova 7, Ptuj. SMRTI: Rašl Mihael, Žabjak 26. roj. 12. septembra 1881. umrl 29. julija 1960; Horvat Mihael. Go- mile 5, roj. 29. novembra 1S76, umrl 27, iiikia 1960