Natisov 15.000. "W u Si»afot 1 .SI« streli ^c* izhaja vsaki laiiran z dnevom Inje nedelje. r a velja za Av- za celo lelo Ogrsko F50 vin. za celo \;a Nemčijo slane ) leto 6 kron, za pa 8 kron; b inozemstvo se fe naročnino z ozi- 1 visokost'pošt- •očnino je pla- rirej. Posamezne [{'prodajajo po 10 v bistvo in uprav- i se nahajata v iliško po-ipje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseraw) je za celo stran K 80'— strani K 40 — strani K 20 — strani K 10 — strani K strani K strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. V. V. '/8 V.. 5 — 250 1.— )iti laški napadi. — Zmagovito napredovanje INemcev pri Verdunu. Nemški podmorski čolni povsod. — Zopetno prebiranje črnovojni- kov letnikov 1866 do 1897. Telikanod 1916. prita spomlad je to, kakor jo svet še živel, odkar kroži zemlja okoli zlatega ; čudovita spomlad, kakor jo niti največji iti Diso eaDJali v bolestnem svojem spanju. je skopne), — in predno še so . zatrobile e pomladanske trobentice, predno še so ončki na dnhteči trati zazvoneli, predno pričele lastovice v tvoji veseli pridnosti i dom svojih mladičev, predno še se je duša a oddahnila od težav in ledenih verig [sproBne zime, — pokazala je letošnja spoil svoje grozovito lice. Res je, drevje cveti [vsej svoji bajnokrasni lepoti, da bi človek k komaj razcveli dnhteči kelih pobožno po-(bil; res je, ptica nam poje in žvrgoli večno o ljubezni in tajnostnem božanstvu, ki ga ;riva vsak dan sveta narava. Res je vse to, ednako je, kakor vsako spomlad. Ali komaj jneg izginil, ko se že kažejo po vsem svetu mo te več, ljubezni polna spomlad, neznana jka si nam, ne izvabljaš nam smehljaja na iraz, pač pa grenke solze v oči. Nezvesta si [m postala z vso svojo prelepo, otroško-naivno, Bijočo misterijo ... Ti nisi spomlad in zdi nam, da ne prinašaš velikonočnih praznikov. I Dizavezani nam ne zvonijo zvonovi; solnce e žarke in vse cvetljice so zrastle na Bui pokopališki zemlji. Ljudje, žene in nedolžni tioci, ki imajo večno pravico do veselja, hodijo črnih oblekah skozi spomladansko zoro, kakor bi se pripravljali na pogreb. V s?ežem zraku vprašanje: kje so očetje? kje bratje, sinovi, te ljubčeki in prijatelji ? . . . Pred več kot I stoletji nosil je nazarenski Jezus svoj križ imel tmjevo krono na glavi in od sovražni-vih bičev mu je curljala kri čez hrbet. Stoti-i trpijo danes na bojnem polju in trnjeva ode sovražnikovih granat jim obsipa glave in k strelski jarek jim postaja oljnata gora. Na ižu vojnega trpljenja umirajo in na njih gro-vih ne jokajo čiste duše solze obupanja . . . Ali Vehkanoč nam prinaša starodavne nauke, da je božanska ljubezen v treh dneh premagala celo verige mrzle smrti. Jezus je vstal iz svojega groba in omamljeni krvniki so padli na tla in svet, ves svet je bil odrešen ... čista, nepremagljiva, lepa kot kristal v spomlad-nem žarku je ta večna vera revne človeške duše, vera vnado na odre šenje . . . Zdi se nam, da vabi velikonočno solnce vse v svetem navdušenju za domovinsko grudo padle boritelje, katerih kri mora našo očetnjavo odrešiti, iz preranih grobov na praz-niško veselje. Nad gomilo cvete rožice in dvigajo svoje glave proti jasnemu nebu. Grobovi se odpirajo in iz milijonov solznih duš doni jasni, spomlad ni, neizumrljivi klic: Aleiuja, alel uj a! . . . Ne jokajmo in ne tarnajmo, ne obupajmo in ne pregrešajmo se nad vesolnimi nanki. Velikanoč nam spodbujaj srca, nam odpiraj duše, nas drami »z pogubue žalosti in nam dajaj svetega poguma za aolnčnate dneve, ki morajo, morajo priti. . . Grob, ki so ga nam pripravili naši sovražniki, odpre naša moč, naša pravica, naša nepremagljiva zavest o konečni zmagi ... In ko bi vsa prelepa domovina postala en sam velikanski grob, — naša srca bi v k 1 j« b temu vriskala „aleluja, aleiuja!" Kajti v naši ljubezni do cčetnjave trohne i skale grobov . . . Kaj bi torej tarnali, ko nam že vzhaja solnce zmage?! Aleiuja, aleiuja! Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 14. aprila. Uradno se danes Rusko bojišče. Včeraj so stale črte ob spodnji Strypi, ob Dnjestru in severno-vzhodno od Cernovica pod ljutim topovskim ognjem Ponoči prišlo je v izlivnem kotu spodnje Strype in južnovzhodno od B u-c z a c z a do močnih bojev na prednjem polju, ki deloma še naprej trajajo. Na najjužnejšem delu tega bojišča vzelo se je posadko neke naprej potisnjene šance v glavno postojanko nazaj. Severno-vzhodno od Jaslowi-ca vsilil je so- vražnik istotako v eno naših prednjih postojank ; bil je pa s hitrim protinapadom zopet vun vržen, pri čemur smo enega ruskega oficirja, tri praporščake in 100 mož vjeli. Ob cesti, ki vodi od Bnczacza vCzort-k o w polastilo se je neko avstro ogrsko stražno poveljništvo z napadom neke ruske prednje postojanke. Tudi proti fronti armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda razvila je sovražna artiljerija povišano delovanje. Italijansko bojišče. Obojestranski topovski ogenj se je, v kolikor so to vremenske razmere dopustile, tudi včeraj nadaljevalo. Na Mrzlem vrhu polastile so se naše čete neke prednje postojanke in so odbile opetovane protinapade pod težkimi izgubami za Italijane. PriFlitschu in Pontebbi vzela je naša artiljerija sovražne postojanke pod krepki ogenj. Na tirolski fronti pričel je sovražnik na raznih točkah z napadi. Njegov poskus, polastiti se v S u ga n a-oddelku naših postojank na vjsočinah na obeh straneh R o v a 1 e d a, bil je zavrnjen. Ob cesti T o n a 1 e izpraznile so naše čete danes ponoči obrambeno zidovje južno od S p e r o n e in so se utrdile zopet v sosedni postojanki. V pokrajini Adamello zasedli so alpinci obmejni hrbet Dosson di Genova; južno od Stilferjocha izjalovil se je en sovražni napad na Monte Scorluzzo. Južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 14. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Razven mestoma živahnih, v pokrajini M a a s e ljutih topovskih bojev ni ničesar bistvenega poročati. Napadalni poskusi na levem bregu M a a s e končali so v našem artiljerijskem ogoju že v izhodnih jarkih. Vzhodno bojišče. Pri armadni skupini generalfeldmaršala von Hindenburg se je v pokrajini od Garbunowke (severno-zapadno od Dunaburga) in južno' od jezera N a-r o c z omejene sovražne sunke krvavo zavrnilo. Istotako so ostala pri armadni skupini general- _ 2 — tftraichill'ova grenita*. Is Mleajnv« je naravni izvleček (skstrakt) najfinejših m jiajboij a^.jwtoib «o«.aii). fttKUwMU'dV« gn>n?>t«*k i. o M| tega pnoiano swjhaiiSi aelodeo 8kr«giojc52 prebavni feldmaršala princa Leopolda bavarskega pod jetja makih oddelkov proti postojankam ob S e r w e č n severno od Z i r i n a brezuspešna. Balkansko bojišče. Sovražna arti- j Ijerija je bila včeraj vzhodno cd Vardarja deloma živahna. V ncči od 12. na 13. aprila metali so sovražni letalci brezuspešno bombe na Gewgheli in Bogorodica. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 15. aprila. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Včeraj po 5. uri zjutraj došlo je7 80vražnih letal, med njimi 4 bojnih letalcev, nad Cernovjcama in železniškimi napravami severno od mesta. V odpor se je dvigndo nekaj naših leta), katerim se je po dveurnem, nad Černovicamse odigrajcčem zračnem boju posrečilo, sestreliti enega sovražnega bojnega letalca na 30 korakov. Sovražno bro-dovje je zbežalo. Zadeto letalo padlo je v Bojani med luškimi in našimi črtami na tla in je bilo z našim topovskim ognjem uničeno. Naša letala ao se nepoškodovana vrnila. — Drugače potekel je včerajšnji dan tako v vzhpdni Galiciji, kakor tudi ob drugih oddelkih naše severno-vzhodne fronte razmeroma mirno. Italijansko bojišče. Na Mrzlem Vrhu zavrnile so naše čete zopetne napade sovražnika na pridobljeno prednjo postojauko. V oddelka P1 6 c k e n a bili so metalci min danes ponoči v živahnem delu Višek Col d i Lana se od Italijanov trajno in ljuto obstreljuje. Sovražni približevalni poskusi v oddelku S n g a n a bili so zavrnjeni. Južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno mirno. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 15. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Neki močnejši sa-nek Angležev proti odprtinskim postojankam jnŽno od S. E1 o i bil je po boju z ročnimi granatami popolnoma nazaj odbit. — V Argona h in vzhodno od njih deloma živahni artilerijski in minski boj. — Levo od Maase za-mogle so se sovražne napadalne nakane proti našim postojankam na „Toter Mann" in južno od gozdov R a b e n ter Cumieres, ki so bile z velikim povišanjem artilerijskega ognja pripravljene, v našem uničujočem, od obeh bregov Maase na pripravljen*« čete združenem ognju izvršiti le z nekaj bataljoni proti „Toter Mann." Pod najtežjimi izgubami se je napadalcu valovje pred našo črto razbilo ; posamezni, do naših jarkov došli ljudje padli so tukaj v blizirmkem boju. — Desno od Maase in v planoti W o e v r e se je bojevno delovanje v bistvenem na ljute topovske boje omejilo. Dva slabotna sovražna napada z ročnimi granatami jnŽno trdnjave Douaumont ostala sta brezuspešna. Vzhodno bojišče. Včeraj ponovljeni krajevni napadalni poskusi Rusov severto-zapadno od Diinabnrga so imeli isto usodo kakor prejšnji dan. Na Severeču južno-vzhodno od K o r e 1 i č i izjalovili smo lahko z močnim ognjem pričeti sunek slabejših sovražnih sil. Balkansko bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. D u n a j, 16. aprila. — Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Razven vsakodnevnih topovskih bojev nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Naprimor-s k i fronti vršili so se v splošnem le zmerni topovski boji. V oddelku doberdobske planote je bilo bojevno delovanje nekaj živahneje. Vzhodno od S e 1 z a se vršijo zopet manjši boji. V P 1 o c k e n - oddelku vzela je naša artiljerija sovražne postojanke pod krepki ogenj. Ob t i -rolski fronti obstreljeval je sovražnik posa mezne prostore v Dolomitah in nekaj utrdb na visokih planotah Lafrauu ter Vielge-r e u t b. Južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno mirno. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 16. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na obeh straneh kanala od La B a s s e e povišalo se je delovanje artiljerija skupno z živahnimi minskimi boji. V pokrajini od Vermelles bila je neka angleška postojanka v okoli 60 metrov razdalju z našo razstrelbo zasuta. Vzhodno od Maase razvili so se zvečer ljuti boji h. roški in tirolski fronti držali« povski boji z menjajočo se silo. Najlj bili na Col d i Lana, kjer seje so?r| zvečer na bobenaki ogenj povišal. Po j Italijani tukaj s splošnim napad čeli. Ta je bd odbit. Pozneje se je poi vraŽniku, razstreliti zapadni del Col na raznih točkah in vsiliti v popolno seno postojanko. Boj traja naprej. V g a n a, kjer so Italijani v zadnjem prednje straže z opetovanimi napadi i bilje sovražnik s protisu nI njegove naprej potisnjenelogodkov. janke nazaj vržen; postil je tB Poveljniki sovražnih armad. Pred kratkim vršila se je v Parizu velika konferenca vseh vojskovodij proti nam v boju stoječih držav. To posvetovanje je imelo namen, fit!! (fe-ifeiieu BiPDBujjlaS Haig Oen Wfeletfans Oen Die miljtarjsche Konferenz ničile in namesto sovražne zmagovite ofenzive doživel je svet ogromne nemške sunke pri Ver-dunu, odbito ofenzivo Italijanov pri Soči ter krvavi poraz Rusov pred Hindenburgovo fronto. Danes prinašamo sliko udeležnikov te pariške Avstrijska določiti skupni načrt za splošno ofenfK.-B. D u i Nemčiji in Avstro-Ogrski ter njenim aH Doslej seveda se želje te konference t;R u s k o I n opola ; zasedli zap -Italijan se bojev c ga opombe J u ž n o - v emba. I Nemško i K.-B. Ber glavnega si [Z a p a d n c so naše če la danes po Tu m o n t. V i ljutem bajo se je vjeli Neki fian cim črtam ta se je i ti oddelki, našim ja infanterije ce patrulje ti v sovražne jcirja in 76 "zhodno živahno di a 1 k a ii s ; linsky lufl'-iMi BehJeTfri Co,'. P?c Oen.Pcrro (JlaM der Enlentemachte in Paris. konference. V sredi stoji francoski nik general Jcffre, na njegovi levi stopnik izdajalske Italije general Pi pa so imena posameznih udeležnloi raznih poročil znana. a s*l«l si liker.; o sovražni] no za artiljerijl rtholj • o n n e, dvokro| lec pa <■ licirjev, 600neranjenih vjetih in 4 b t ro j- pnške. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Uloviti naskok Nemcev desno od Maase. — 1688 Francozov vjetih. mako uradno poročilo od torka.) so pok K-B- Berlin, 18. aprila. (W.-B.) Iz veli-j glasnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Naša artiljerija je I angleške postojanke v pokrajiui St. E 1 o i ao pod ogeDJ. Neki slabotni napad z roč-Bi granatami proti eni od nas zasedenih raz-Jiih odprtin se je ponoči labko zavrnil. Na atraneb kanala La B a s s e e in sevemo-odno cd L o o s a rszvili so se mestoma ži-nejši boji z ročnimi granatami. V pokrajini o v i 11 e in pri Beuvraignes razstrelili 0 i uspehom več min. — V bojnem okolišu .obeh straneh Maase vršili so se jako ljuti ljsrijski boji. Na desni od reke iztrgale ižjp-saške četo Francozom v naskoka posto-obSteinbrnchu 700 metrov jažno Andromouta ter na visočinskem hrbta jpo-zapadno od Thiaumonta. V naše je padlo 42 oficirjev, med njimi 3 š t a b-ificirji. 1646 neranjenih mož in 50 enih. Njih imena se bode istotako v itte des Ardennes' objavilo, kakor imena v tej vojni vjetih Francozov, tudi ona v ;h ob Maasi od 21. februarja sem tih 711 oficirjev in 38.155 mož. Vzrok te « je polnradni francoski poskus, dvomiti na |h poročilih. — Napadalni poskusi sovražnika ob gozdu C a i 11 e 11 e bili so že v prvih ,ih preprečeni. — Proti našim postojankam noti Woe vre ter na visočioah južno-no od Verdana do pokrajine od S t. [hiel bila je francoska artiljenja izredno Jič novej io vodirtj j. 0 č i 1 o| dno se ( io bojj •b pri ^raj mi n krožil anjem Naša i in so edni s plani do topo] ie čete izgabi je s talij jem. Obj ali so ' Sajljutej ovražnij 3o pol i ado posreči 1 d i L, I noma V dolinj i času i nadlei i n ko a e po; 3 v naS fenzivo] zavezi :e niso I Vzhodno bojišče. V mostičju od laburga so se danes zjutraj pred našimi nkami južno od Garbunowke na l fronti nastavljeni ruski napadi z veliki-| izgu b a m i za sovražnika izjalovili. Balkansko bojišče. Nobenih bistve-| dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 19. aprila. Uradno so raz- Ensko bojišče. Severno zapadno od irnopola razstrelili smo uspešno mino in Ini rob odprtine. Drugače nič & lavni strani Porro. ;ov it Italijansko bojišče. Razven še vr-«e bojev ob Col di Lana ni bilo noja opombe vrednega bojevnega delovanja. Jnžno-vzhodno bojišče. Nobena ■hemba. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 19. aprila. (W. B) Iz veli-Kga glavnega stana se poroča: Zapadnobojišče. Vzhodno od M a a s e bele so naše čete v spopolnitvi predvčerajšnjega peha danes ponoči kamnolom južno od H a u-tonmont. Veliki del njegove posadke padel v ljntem bajonetuem boja. Več kot 100 ,ož se je vjelo, več strojnih pašk pa zapleta. Neki fiancoski protinapad proti novim em-kirn črtam severno zap-.irino od Thiau-onta se je izjalovil. Manjši sovražni infan-rijski oddelki, ki sj se poskusili na raznih našim jaikoni približevati, bili so z og-en infanterije in . ročnih granat zavrnjeni. «tške patrulje so vwlilf ..na C o m b r e a - vi-iDi t sovražne postojanke in so v j e 1 e ene- :irja in 76 m o ž. Vzboduo bojišče. Na severnem dela je živahno delovanje artiljerije in patrulj. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. — 3 — Nemški podmorski čolni povsod. BBaseler Nachrichten" poročajo iz Pariza: Iz posameznih poročil, ki prihajajo iz okrožja francoskega obrežja v Atlantskem oceanu in Srednjem morju, dobiva se nove vesti o podmorski vojni osrednjih sil. Belgijski mornarji, ki so se izkrcali v Havre sporočali so med dragim, da sta prišla dva angleška torpedna čolna na mine, ko sta hotela priti nekemu parniku na pomoč. En podmorski čoln je v najkrajšem času celi krog min okoli torpednih čolnov položil; neki tretji torpedni čoln si je moral šele odprtino skozi to minsko polje vatvariti, da je preživele dragih čolnov rešil. — Neko drago poročilo pravi, da križarijo pred vsemi francoskimi pristani podmorski čolni, večkrat celo v izlivu G r i o n d e. — Nadalje poroča neka vest iz Genove, da se je opazilo v Tyrrhene-kern morju podmorske čolne v dolgosti 90 metrov, ki imajo 8 topov in 4 lancirne cevi na krovu. Angleške izgube na prostoru ladijske vsebine. K.-B. Ii o n d o n, 15. aprila. Mornariški do-pisuik lista „Morningpost" označuje uničenje trgovinskih ladij kot najresnejšo stran vojne, kar se tiče Angleške. Položaj zaraore postati resen, ako gredo izgube parnikov na isti način naprej. Neobhodno potrebno je, graditi nove ladje. Najmanje en milijon bruto ton je potrebno, da Be krije izgube na ladjinih vsebinah. Italijanska sodba o naših sovražnikih. Predno se je pričela za Italijo tako nesrečna vojna, bil je tam G i o 1 i 11 i prvi minister. Mož je dober in pošten Italijan. Ali bil je nasprotnik vojne zoper Avstrijo, ker je vedel, da mora biti taka vojna neRreča za Italijo in da je Avstrija pravzaprav največja dobrotnica Italije. j Giolitti je vsled tega raje odstopil, nego da bi j prevzel odgovornost za vojno. Sledili so mu j blazni hujskači k la Salandra, Sonnino e compa-gnia bella. Zdaj seveda pričenja tudi italijansko ljudstvo izpoznavati, da je imel Giolitti prav. Kako pa sodi Giolitti o nas in naših sovražni-I kih, to kaže sledeče poročilo: K-B Berlin, 15. aprila. „Deutsche T&-geszeitung" prinaša iz nekega pogovora znanega italijanskega narodnega ekonom* in prijatelja Gklittija, profesorja O rd o, sledeče n a z o re Giolittija o položaju: Neodvisnost Italije je na dol ga leta uničena. Namesto odvisnosti od Nemčije, Avstrije in Ograke, ki je bila pač več kot prazna domišljija — kajti smatrati se ne more za odvisnost, ako pridete potom Nemčije, Avstrije in Ogrske vsako leto dve milijardi v deželo — stopila je odvisnost od Anglije in Francoske. Da mora to razmerje konečno do nevzdržljirih razmer voditi, dokazala je vojna. Anglija nam veže-roke in zahteva od naa dejanja. Francoska zahteva pomoč za uničenje Nemčije, brez da bi nudila kaj drugega kakor lepe besede. Zmage se ne dajo organizirati kakor vstaje in atentati na neprijetne ministre. Konferenca je nezaupanje med udeleženci le povečala. Anglija hoče vkljnb frazi o uničenju nemškega militarizma le uničenje nemške pomorske sile in vzdržanje nemške vojne sile na sahem za eventualni boj proti Rnsiji. Rnsija želi uničenje nemške armade, obenem pa vzdržanje nemške pomorske sile za eventualni boj proti Angliji. Rusija želi srbt-ko Adrijo, Italija želi italijansko Adrijo; Anglija želi vzdržanje Avstro-Ogrske, Rnsija želi uničenje Avstro Ogrske; Japonska želi prosto roko na Kitajskem, Anglija zahteva istotako prosto roko na Kitajskem, Amerika pa želi Kitajsko varovati ... Č i m v e č j a je postala četverozveza tem slabejša in za nastop nezmožnejša je postala. Panssa konferenca ni prinesla nič ia ni zamogla ničesar prinesti, kakor besed«, za katerimi niti misli niso skrite. Car in njegovo ljudstvo. Romunski politik F i 1 i p e s c u napraiil i je pred kratkim potovanje na Rusko, to pa na j povabilo carja. Ker je v nasprotju s T a k e o m • J o n e s c n, katerega Rusom prijazno mišljenje so je kupilo s par milijoni rabljev, zaradi svojega poštenega značaja spoštovan, ima njegova sodba o carju in njegovi okolici dvojno vrednost. Glasom poročila bakareštovskega sotrudnika lista „B. B C" dejal je Filipescu sledeče: „Car napravi vtis popolnoma bolanega človeka. Nezmožen, govoriti temeljito o kakem vprašanju, skoči od enega predmeta do druzega. Kadar govori, hodi vedno razburjen semintja in gleda mimo ljudi. Car govori o vojni kot o grozni nesreči, ki je zadela Rusijo. Vkljub mnogokrat ponovljeni trditvi, da se bode Rusija ojnnačila in svoje sovražnike razbila, govori vendar globoko pomanjkanje poguma iz carja. Semintja se opazi na carju gotovo razburjenost Avdijenca pri carju trajala je pol ure. V družbi carja nahajal se je menih Rasputin, ki napravi na vsakogar neprijetni vtis. V njegovih globoko ležečih očeh žare hade strasti. Pretrga carja mnogokrat v njegovem govora in nadaljnje govor, kadar car utihne. Ras-putin, ki se je kmalu nazaj potegnil, razumel je vkljub njegovi navidezni inteligenci prav malo o razgovorih. O tem čudnem menihu se ne dobi vtisa odličnega človeka. Nerazumljivo je, kako je zamogel Rasputin na carja tak vpliv napraviti. Mnenje na Ruskem je povsem drugačno kakor v časopisih. Ljudstvo dvomi o srečnem izidu in hrepeni po miru. Rnsija je bila zouet enkrat poražena od svojega nezmožnega, sleparskega n r a d n i š t v a. In to uradništvo, največji sovražnik Rusije, postalo je med vojno še močnejše. Povsod raztresenost in zapaščenost! V južni Rusiji segniježito v skladiščih, v severni pa umirajo ljudje o d g 1 a d u. Medtem ko vlada pomanjkanje na železniškem materijalu, je v Kazanu neki sleparski uradaik skoraj 1000 vagonov nekemu trgovcu kot staro železo prodal. Zato za sedaj Romunija svoje uso-jdenemore navezati na Rusijo, če* j prav ležijo rumunski interesi pri Rasiji" . . . Zadnje francoske rezerve se izkrvavijo. Iz G e n f a se poroča: Francoski politik. Clemen ceau piše : Blebetanje medsebojnega občudovanja med Anglijo in Francosko 3e mora ponehati. Cadim se, da londonska vlada vprašanje vojne dolžnosti nalašč zavlači in da noče izpoznati, da zamore zavlačenje enega meseca poraz zapečatiti. Z ozirom na položaj Francoske, katere zadnje rezerve se izkrvavijo, ostane angleški ministerski predsednik miren in nam daje le beseda. Ne, taka ne gre več naprej. Zdaj ee mora takoj nastopiti, da pridejo polnovredne čete v pravem času na bojišče. Vprašanje na Anglijo se zdaj glasi: Ali ste odločeni, da kakor mi *se na eno karto postavite, potem pa hitro, dane« še, drugače bi bilo prepozno. Pokličite takoj Curzona, edinega Angleža, ki vteleei sngleško delavnost, na višek in ne omamljajte ljudstvo več s frazami. Vaše delovanje spominja na kinofilme, ki kažejo le navidezna dejanja, ne pa resnico. Naši vojaki padajo. Nadomestitev je potrebna ; m i rabimo vojake, Anglija jih mora d a t i, (Francozi se bodo pač krvavo zmotili, ako mislijo na angleško pomoč. Perfidna Anglija je ravno navajena, peljati Bvoje vojne s tujimi življenji. .. Op, uredništva) Boji okoli Verduna. Z ozirom na za.lnja nrndna poročila o velikanskih bojih okoli Verdana prina«aaio danes mali zemljevid, ki predstavlja severno fronto pred Verduncm. Pomorski j umik. Prinašamo sliko nemškega pomorskega ober-lajtnanta Otto S t e i n b r ii c k, ki se je kot Kommantlanf Steinbrinch. poveljnik podmorskega čolna posebno odlikoval. Nemški cesar podelil je mlademu junaka najvišji red ,,pour le merite." Masaže, obdrgnenje in umivanje s Fellerjevim, bole-Cine odpravljajočim, oživljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko izkazujejo se po poročilih, t več kot 100.000 zahvalnih pismih kot prav posebno blagodejni in uspešni proti telesnim in zoper bolečinam v udih 12 steklenic franko 6 kron, 24 steklenic franko 10 K 60 h. Lekarnar E V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko). Fellerjeve odvajalne Rhabarbara krogljice z znamko rElza-krogljice," 6 škstljic franko 4 K 40 h, 12 škatljic franko 8 K 40 h. 454 Izpred sodišča. Izdajalke. Zagreb, aprila meseca. Pred domobranskim sodiščem v Zagrebu se je vršila te dni obravnava proti lekar. vdovi iz Semlina Jeleni pl. B e n k o in njenim trem hčeram Sofiji, D e s p i in Mirni, zaradi zločina proti vojni sili države. Storile so ta zločin, ko so Srbi leta 1914 prišli čez Donavo v Semlin. Obtoženke so srbske vojake slovesno sprejele in pozneje z njimi zbežale v Srbijo. Razprava je trajala tri dni in je bilo zaslišanih 34 prič. Obsojene so bile: Jelena pl. Benko na 13 let težke, po-ojstrene ječe; Sofija, Despa in Mirni pa n a 8 let, vsi štiri tudi na izgubo plemstva. Detomor. Celje, 15. aprila. 28-letna dekla Antonija Zagoričnikje v noči od 12. februarja t, 1. v hlevu svojega novorojenega otroka s tem umorila, da mu je glavo razbila. Izdal jo je en vol; presenetilo je namreč, da je ta vol vedno Čez ograjo v hlev za ovce gledal. Tam so našli ljudje potem obtoženko sedečo. Rekla je, da ji je slabo. Ko so jo hoteli proč peljati, zaslišalo se je v kotu jokanje. Tam so našli potem novorojenčka, ki je bil zavit v cunje in nalabko pokrit b ste-ljo. Drugo jutro je otrok umrl. Obtoženka je že leta 1913 svojega prvega otroka v celjski farni cerkvi proč položila in je bila takrat na 3 tedne zapora obsojena. Zdaj jo je sodnija obsodila na 5 let težke.ječe. Veliko navijanje cen življenskih sredstev. Celovec, 15. aprila. Fabrikant žajfe Paul Hatheyer in agent Fric Fell sta se imela zagovarjati zaradi navijanja cen. Hatheyer je 5. oktobra 1915 na Ogrskem kupil en vagon svinjske masti i. s. 9216 kil po 565 kron za 100 kil. Dva dni pozneje je prodal to mast agentu Fellu po 630 E; Fell pa je mast še isti dan po 690 K naprej prodal. Nadalje se je Hathe-yerja obdolžilo, da je 40.000 kil fižola nakupil in s prevelikim dobičkom naprej prodal. Kupil je fižol po 32 do 36 vinarjev, prodal ga pa je po 56 in 66 vinarjev. Tadi se mu je očitalo, da je prosil vnovčevalnico za živino, da ji naj dobavlja zaklano živino, ker si je hotel na ta način pridobiti notranje dele živine. Nasproti temu je trdil obtoženec, da je bil v Poli sam očividec, kako se je tam jetra, p 1 j u če, srce itd., ki se jih ni moglo porabiti, v morje metalo. Družba je pošiljala v Polo vsak mesec 400 do 800 volov. Ti notranji deli pa bi se dali za ubogo prebivalstvo v Celovcu prav dobro porabiti. Glede fižola je obtoženec dejal, da je zavod za vojni promet z žitom sam nakupoval fižol po 40 K, prodajal pa po 60 K za 100 kil. Razprava je končala z obsodbo obeh obtožencev. Paul H a t h e y e r je bil obsojen na dva m e-f seča zapora ter 2000 kron denarne globe, j Fritz Fell pa na 6 dni zapora in 1500 K denarne globe. Obenem se je odredilo objavo sodbe v 6 listih. Oba obtoženca sta vložila priziv. Veleizdajniška razprava v Banjaluki. Državni pravdnik o velesrbski propagandi. Več mesecev sem se že peča sodišče v Banjaluki s tožbo zoper 156 oseb, ki so obtožene zaradi veleizdaje in vohunstva v prid Srbiji. Med obtoženci se nahajajo advokati, zdravniki, duhovniki, pa tudi člani bosanskega deželnega zbora in skoraj vseh družbenih stanov. Iz obtožbe državnega pravdnika dra. K 6-n i g, je posneti, da so bili skoraj vsi obtoženci člani ,Narodne Obrane", o katere nevarnosti zlasti za Bosno in Hercegovino smo že opeto-vano pisali Srbske narodne organizacije v Bosni stale so pod vplivom onih oseb v Belgradu, ki so „Narodni Obrani* smer dajale. Celo volitve v deželni zbor stale so pod njenim vplivom. Večina voditeljev srbskega ljudstva je vedla za obseg in obstoj „Narodne Obrane", gotove osebnosti pa bo bile naravnost v Belgradu angažirane. Vse jugoslovansko in narodnostno gibanj e stalo je pod vodstvom „Narodne Obrane", katere zapriseženi člani so prevzeli nalogo, da zlasti med šolsko mladino člane pridobivajo, kar se je žal z velikim uspehom doseglo. Najjasnejši dokaz uspehov „Nar. Obrane" se je pokazal ob izbruhu vojne, ko je prišlo do obračuna med Srbijo in Avstro Ogrsko in je bilo dano obenem znamenje za vstajo za osvoboditev vseh Srbov. V vsakem kotu dežele se je za „Nar. Obrano" delalo. Vsak drugi in tretji srbski srednješolec višjih razredov je vedel za njene tajnosti. In „Narodna Obrana" je študente ter druge pripadnike naše države, oborožene z bombami in revolver-j i, poslala, da izvršijo v Bosni in Hercegovini najgrši zločin zgodovine vseh časov. Ravno ta najgrši zločin, sarajevski umor, dokazuje najbolje, da je imela „Nar. Obrana" organizacijo, s katero je zamogla ne samo pri vohunstvu, marveč sploh pri vsakemu veleizdajalskemu delu računati. Aparat „Narodne Obrane" je delal vzorno in z najboljšo disciplino. Dapeh tega vohunskega zistema dokazujejo poročila iz vse dežele, i z-dajstvo važnih vojaških tajnosti, pomembnih armadnih odredb. Zaupniki „Nar. Obrane" so stali z vohunskimi oficirji Srbije v neposredni zvezi, istoteko s srbskimi upravnimi ' oblastmi, ki so društvo podpirala. „Nar. Obrana" pa je vplivala tik 1. 40-lei litično življenje naših Srbov. To ae jtJ6*OJilo, ena zlasti v vzgoji otrok v srbskih ode posojilo nalnih šolah. Zato se ne sme nildo iiivati v kosi se je našlo toliko pravoslavnihM 20.000 K nikov in učiteljem v vrstah jfletih 1922 Tukaj pa uaglašajo obtoženci svojo ;e»alo za ia Ali se je kedaj slišalo — zaklica! je »ednost, me — da bi kedaj eden naših Srbov m 93 od sto upiral proti osvoboditvi ? V celem teal' 2. davk bilo nobenega srbskega politika, ki biifice, ki se , Ini ime ripcijsk bo dol 0 in 5' !er su itotne pro posojila od vpliva onkraj Drine, ki bi se odi ločno na stališče monarhije ter dinastij Niti enega Srba ni bilo v celi1 bi stopil pred svoj narod in bi j „Kaj iščete onkraj naših hočete od Belgrada in Karagjorgjevicevlj je naša domovina, tukaj naša bodočnost j sar, tukaj ona kultura, po kateri hrep!» 100 K ir Agitiralo se je v Bosni z razširjanj-: Pri obi ne nezadovoljnosti z obstoječo npratojhadno plač je tako daleč, da so imeli Srbi naravaji Podpiso lege v deželi. Danes se vidi, da soimelifce 17. apr ki so se upirali proti srbski autonomijifiie 15. maj Razširjalo se je mnenje, da se zs: Priglašs Srbe združiti edino z bojem zoper Avstiifadih, davi ali z vstajo. Vsak kmet je vedel, da »km dobivaj demo borili le b Srbijo, marveč tadi i H Pri po in njenimi zavezniki. V pesni srbskih „!^anilnica o stoji stavek: „In Rusija nam bo;udi manj gala!" S tem se je dalo jamstvo, diiost, da la veleizdaja posrečila. Tako so obtoženci ■rjo v got« svojega ljudstva seboj v prepad potem let priBi loženo imajo veliko krvavo kriraeb papirji veleizdajalskim umorom prestolonaslednbo vseh dei jice zakrivila je „Narodna Obrana*! Kakor Svetovno vojno. Med vojno se je mnojijtro-ogrska cev pravoslavne vere od vojaške BO^Tiho naba' smrt obsodilo, mnogo jih sedi r jeeijogoji pose jih je, ki so izgubili svojo domovino blagajna tn premoženje, ker so se pridružili so mM Ozirale imajo oni na vesti, ki brez iskrice kčsbogati in u zoviti množini nesreče, ki so jo spravili ifa premože ljudstvo, odgovoniuBt odklanjajo in stH Kdor moško ter strahopetno s frazami zijtgem domo Iz sovraštva proti naši državi, iz nmaslužil, in prinesejo našim sovražnikom pomoč in iga dobička monarhijo, so lastno svoje ljudstfomoči celot« in prokletstvo tega ljudstva leži na njfl (O sodbi v tem procesu bodemuB čali. Op. ur.) Čim ^ izid, tem j Podpišite 4. vojno posfečjaMb° kn S slavo odičene in zmage si gokfcoj, ki nai naše čete na mejah države in daleiMJ skrbi ; sovražni deželi. gočno vzpl Premočnemu sovragu na severovslsinamenje : skoraj nadčloveškimi čini iztrgale, karjtK Vsako tral za svojo trajno last. Teaka kroi Kaznovale so na jugovzhodu budcijnijočemu j zročitelje svetovne vojske ter z zaaedefl Posoji hove dežele pač za vse čase poteptale ol»ogatimi c je s svojim nebrzdanim plamenom tic-:*e brusi m časa težko skrb za mirni razvoj naief njene blaginje. Krvavo so zavrnile dednega sovraia jugu, ki je potuhnjeno posegel po na&I ših posestih, ko je mislil, da je naša J hude borbe na severu in jugu vezana.] In kar ao si priborile v brezprim gah, to drže z jekleno, neusahljivo nI njej se razbije onemogla ljutost sovrafl zvesto ter skrbno obvarovano ostane« domačija. To moč moramo ohraniti močno ii] no, dokler ne obnemore naval sovražni] jim ne uresniči, kar že danes omahnjofl slutijo : da so naše vojske nepremagljiv „. 3.^;^ premagljive, ker so z mogočnimi koren™ sidrane v jedinih narodih, ki so n požrtvovalno vsak čas odločno pripravl| junaškim krdelom boriteljev priskrbeti moči in sredstva. To naj sovražniki prav razločno s| podpisovanja 4. vojnega posojila! Jjji^ Naš finančni minister je razumel H še ugodnejše pogoje in jih še bolj pn gjaza željam podpisateljev ko pri vseh prejšnji Volksw rt« posojilih. blikacije, Poljubno lahko vzamemo tokrat, ali: • sicer jako V Kc svojegE prava je na izrač 1. in 2. je rr >m in ih se dr 5 idi mfl 1. 40-letno davka prosto 5 %%no državno ijilo, enako dosedanjim posojilom, le da se posojilo na nove obveznice, ki jih je do- Inti v kosih po 100, 200, 1000, 2000, 10.000 . 20.000 K, na podlagi izžrebanj povračevalo totih 1922 do 1956, pri čemnr se bo izpla- iralo za izžrebane obveznice celo podpisano Rednost, medtem ko znaša subskripcijska cena le 93 od sto. Ali 2. davka proste, istotako 5 %%ne zaklad-fcce, ki se jih bo 1. junija 1923 povračevalo Ini imenovani vrednosti, dočim je določena ibikripcijska cena s 95 50 od sto. Te zaklad-ice bo dobivati v komadih po 1000, 5000, sno dqflO.OOO in 50.000 K. Ker subskripcijska mesta ne jemljejo pol-odstotae provizije, veljajo papirji novega vojnega posojila celo le 92 K 50 v oziroma 95 K kon 5uditi,l duhi] Sar. Olj loja dr. jdločnol a ča bil1 ■i to jepoi d mejj ! Tu! in naj enite! n 100 K imenske vrednosti. am sp o. Pri Inadno plačljive v poluletnih obrokih n08t p Pri obeh papirjih so 5 '/s'/one obresti na- Podpisovanje se bode pričelo v pondeljek, i oni ju dne 17. aprila 1916 in končalo v pondeljek, ji. dne 15. maja 1916, ob 12. uri opoldne. amora Priglašanje se lahko izvrši pri vseh poštnih -ro-0gn uradih, davkarijah, bankah in hranilnicah in se se ne tam dobivajo tudi vsa natančnejša pojasnila. : Rnii Pri poštni hranilnici ustanovljena rentna ;okoli Iraiilnica omogoča z deleži po 75, 50 in 25 K o p o a tudi manj imovitim nabavo in jim nndi mož-a se \M Bost, da lahko svoje deleže takoj zopet zame-i veliki njajo v gotovino, če bi bili v teka prihodnjih ;>nili. ■ 40 let prisiljeni načeti svoje prihranke. Prodaja '' vdoRvaeh papirjev je tudi med časom njihovega teka liške (■ po VBeh denarnih zavodih vsakomur mogoča. Kakor pri prejšnjih posojilih dovoljujeta av ;0 izdaj*~gtro-ogrska banka in vojnoposojilna blagajna v dnije 4 «'rho nabave vojnega posojila pod zelo ugodnimi pogoji posojila na vrednostne papirje, slednja m 61T blagajna tndi na zemljiškoknjižne tirjatve. žnikn.1 Oziralo se je torej na vse zahteve in vsak, 'sa ° M bogati in nbožni, lahko podpiše po svojem okusu nad BiiB in premoženju. takoj f Kdor ima prihranke, naj jih da z zaupa njem domovini in kdor je vsled vojske dobro Mikal, ima sveto dolžnost, da ne skrije svojega dobička, temveč ga zopet vrne v krožni tok meči celote, iz katere ga je pridobil. Zato podpiši vsak 4. vojno posojilo! čim večji, čim bolj zmage gotov bo njegov izid, tem jačja bo sila naših junaških vojsk, tem večja bo malodušnost naših sovražnikov. Mi, ki smo ostali doma, moramo bojevati tove ttC boj, ki nam bližje prinese vesel mir in vsakdo naj skrbi po svojih močeh, da bo zmaga. Mogočno vzplamtela zmaga, na daleč okoli vidno šumenje naše moči. Vsako podpisanje pomeni udarec na sovraga, vsaka krona, posojena domovini, kamen k va-,rnjocemu jezu. Posojena: kajti ona vrne in se zahvali z bogatimi obrestmi za to, kar vi danes date, da se brusi meč, s katerim Vas brani in čnva. Zato j znnij| aodui e že i >bne njem] ogenj,] )ril države .žnika ih najli noč v&ff ?nih zo očjo. I inikov »njišftj n odpi^ kov in či v ive. nami] norno ■ni nagf potreb o znajo I ustvari rilagodi ih voj podpišite 4. vojno posojilo! Gradec, dne 15. aprila 1916 Ces. kr. namestnik : CLARY m. p. H Bolni napljnčih Šanaforij N Stroški svetovne vojne. V Kodanju so ustanovili posebno »Družbo za studi; socijalnih posledic vojne«, ki je nedavno izdala prvi sad svojega delovanja, razpravo o vojnih stroških. Ta razprava je posebno zanimiva radi tega, ker se ni omejila le na izračunavanje vojnih izdatkov posameznih držav za 1, in 2. vojno leto, temveč je skušala tudi pojasniti razmerje med vojnimi stroški in narodnim premoženjem, iz70zom in uvozom ter državnim gospodarstvom voju-jočih se držav. Tu gre seveda le za aproksimativne cenitve in razmerje med vojnimi stroški ter dejanskim gospodarskim položajem posameznih držav za sedaj, ko se je spremenilo in prevrglo celo gospodarsko življenje bojujociti se narodov, sploh se ne da niti približno pravilno izraziti. Zoana gospodarska revija >Der osterreichische Volksw;rt«, iz katere posnemamo vsebino danske publikacije, povdarja, da je razprava kodanjske družbe sicer jako objektivna in da so n. pr. njene navedbe napram 1 je izra- ne upo- Narodni glede avstrijskih vojnih troškov morda celo prezmerne, da pa je izračunano razmerje med našimi vojnimi stroški in našimi narodnimi dohodki, oziroma našim narodnim premoženjem, mnogo preneugodno. Avstrijsko narodno gospodarstvo se je od nekdaj tudi od nas samih podcenjevalo in šele tekom vojne smo spoznali, kako močna je gospodarsko naša monarhija. Vojne stroške je izračunala kodanjska družba takole : (prva številka velja za prvo, druga za drugo vojno leto, ktnčna vsota -torej za dve leti, pri čemur so seveda stroški drugega leta računani aproksimativno; računano je vse v milijonih mark): Belgija 240 H------=240; Belgijska kontribuc. 985 -|- 385 = 1370; Bolgarija 100 -f- 500 = 600; Nemčija 17.700 + 28.900 = 46.600; Anglja 14200. -f 36.500 = 50.700; Francija 12.800 4- 19.200 = 32.000; Italija 3200 -f 5760 = 8960; Avstrija 10200 -f 12.750 = 22.950; Rusija 15.000 + 28.000 = 43.000; Srbija 560 + 560 = 1120; Turčija 760 + 920 = 1680; v prvem letu so znašali vojni stroški vseh voju-jočih se držav 75.745 milijonov mark, v drugem pa bodo znašali 133.475 milijonov. Stroški do 1. januarja 1916 so znašali 128.805 milijonov mark. Razmerje teh dveletnih vojnih stroškov narodnemu dohodku in narodnemu premoženj čunano seveda na podlagi starejših podatkov, ki števajo sprememb, katere je povzročila vojna. dohodki Nemčije so znašali pred vojno na leto (v milijonih mark) 40.000, narodno premoženje se je cenilo na 300.000, izvoz na 10.100, uvoz pa na 10 800. Respek-tivne številke za ostale države so: Avstrija 12-750, 107.100, 2420, 2975; Anglija 44.000, 300000, 10.700, 13.440; Francija 19.200, 233.600, 5.700, 6.800; za Rusijo so navedeni le podatki o izvozu in uvozu; prvi je znašal 3110, drugi 2600. Procentualno razmerje dveletnih vojnih stroškov k narodnemu dohodku, oziroma narodnemu premoženju, izvozu je torej za Nemčijo 116, 16, 461.432. Nemčija je torej izdala dosedaj za vojno za 16% več, kakor znaša njen letni narodni dohodek, •zapravila« je v vojni 19% celega svojega narodnega premoženja, izdala je ea bojna sredstva skoro 5 krat toliko, kolikor letno izvaža in skoro 4 krat toliko, kakor znaša vrednost njenega letnega uvoza. Respektivne procentualne številke so: za Avstrijo 180, 21, 947, 771 ; za Anglijo 112, 17, 475, 377; za Francijo 110, 14,562, 446 ; za Italijo lil, 14, 453, 312 ; za Rusijo ni mogoče dognati razmerja napram narodnemu dohodku in pre moženju, procentualno razmerje napi napram uvozu pa 1611. Vojna posojila. Do 1. ji posojila vojskujočih se drža' vsoto nad 120 milijard. Od ti čito 28.350 milijonov mark, na Avsrijo 14.300 milij mark, na Rusijo 20 700 Anglijo 28.350, Francijo 24.000, Italijo 4050, Srbijo 800, Turčijo 660, Bolgarijo 284 in na Belgijo 240 milijonov mark. Državni dolg vseh teh držav, ki je znašal pred vojno 98.236 milijonov mark, se je do 1. januarja 1916 že več kakor podvojil in bo, aproksimativno računano, s 1. avgustom 1916 več kot trikrat večji, kakor je bil pred izbruhom vojne, znašal bo namreč (ne vpoštevati Belgijo in Turčijo) 286.310 milijonov mark. Na tej vsoti participirajo posamezne države tako-le (številke v oklepajih navajajo državni dolg pred vojno): Nemčija (5000) 49 000, Anglija (14.140) 58.000, Francija (26.300) 58 300, Avstrija (15.300) 37.100, Rusija (19.000) 61.700, Italija (11.600) 18.850, Srbija (736) 1840, Bolgarija (960) 1520. — Samo za obresti od tega ogromnega bremena bodo plačevale prizadete države v bodoče 12.174 milijonov kron ali z drugimi besedami, vsak prebivalec bo moral plačevati, za obrestovanje državnega dolga v bodoče na leto na Nemškem 18.5 marke, na Aegleškem 56 mark, na Francoskem 797, v Italiji 19, v Avstriji 41, na Ruskem 167, v Srbiji 22. v Bolgariji pa 19 mark. Seveda velja to le za državni dolg, ki naraste do 1. avgusta 1916. Ker ni mnogo upanja, da bi se vojna končala ie do 1. avgusta, bodo torej predstoječe številke še znatno narasle. — K stroškom sedanje vojne pa je prišteti gotovo tudi iz- zu je 1385, larja so d /šote 1916 najeta vojna isegla že ogromno odpade na Nem- datke nevtralnih priprav za vojne tudi že mnogo nad 1000 milijoni Kdor bi bil pred vojno izi vojne stroške in pri tem še trdi evropskih narodov preneslo vsa t bi se bil najbrž izpostavil Vojna je bila tudi v tem oz it P' :kuševalka. Narodno gospod; je pokazalo kot silno trdno in lahko beležimo, da je t skem oziru ogojeno pr in uspešno prestala. priprave, ki znašajo 1 mark. čunal take vsote kot da bo gospodarstvo grandijozna bremena, splošnemu zasmehovanju. lika učiteljica in pre- o evropskih držav se bnim zadovoljstvom iša monarhija tudi v gospodar izkušnjo svetovne vojne srečno Bazno. Živinski in svinjski sejmi v Ptuju se vršijo, kakor smo to že v zadnji številki poročali, z o-pet v navadnem redu, kakor je bilo to pred izbruhom kožne bolezni na gobcih in park-ljih. Glede živinskih cen je treba omeniti, da so bile od meBta nastavljene cene od c. kr. na« meBtnije razveljavljene in da veljajo tedaj stare, od c. k. nameStnije potrjene cene. Te cene se morajo seveda strogo držati, ker bi v slučaju prekoračenja cen bila kaznovana prodajalec in kupec. Opozarjamo živinorejce in svinjerejce, da naj ptujske sejme prav živahno posetujejo, ker jim nudijo ti sejmi vse potrebne ugodnosti in je vedno dovolj dobrih kupcev! Zopetno splošno prebiranje letnikov 1897 dO VŠtevŠi 1866. Predsedstvo ministerskega sveta naznanja: Da se stalnost dodatka perijo-dičnih nadomestil za armado na bojišča že nedaj tudi za poznejše roke zagotovi, se bode po neki tekom prihodnjih dnij razglašeni odredbi č r n 0-vojniške obvezance rojstnih letnikov 1897 do vštevSi 1866 k zo petnem prebiranju vpoklicalo. K temu prebiranju bodejo morali priti — razven onih, ki se jih bode v razglasu izrecno imenovalo kot izjeme — vsi v omenjenih letnikih rojeni črno-vojniški obvezanci (avstrijski in ogrski državljani ter tndi oni, ki ne morejo dokazati inozemsko državljanstvo) in bosno hereogovinski za službo obvezani v evidenci rezerve, brez ozira na to, ali so bili že doslej dolžni priti k prebiranju ali pa ako so svoji prebiralni dolžnosti zadostili. — Prebiranje se bode vršilo v času od 22. maja na 29. julija. Pričakovati pa ni vpoklica za službo izbranih pred zakljnčjem glavnega žetnega dela. — Drugemu pozivu pripadajoči se bodejo po namenih vojaške naprave tudi tokrat — kakor je bilo to večinoma ob priliki prvega prebiranja teh rojstnih letnikov — do nadaljnega samo v zaledju in v etapnih prostorih v nadomestitev mlajših za fronto zmo- • žnih slementov porabilo. Čudno ravnanje. C. in k. štacijsko komando v P t u j o naznanilo je pismeno mestnemu uradu, da so ob priliki razprodaje oljkinih vejic na preteklo nedeljo vsi ptujski trgovci b hvalevredno požrtvovalnostjo to patrijotično delo prevzeli. Edino manufaktufni trgovec Jožef F a u 1 a n d v Ptuju (Ungartorgasse) je to o d k I o n i 1 in ni hotel v prid vojne oskrbe oljk prodajati. To postopanje se eamo označuje in pač ni treba nobenega nadaljnega komentarja. Dunajska policija je prepovedala nošenje oficirskih uniform avstro ogrskih in zavezniških armad pootrokih na javnih prostorih. Ta prepoved se nam zdi prav umestna. Tudi v naših krajih se vidi to bedasto šego, po kateri se otroke oblači kakor opice. Vojaška suknja pač ni otroška igrača 1 4. VOJno posojilo. Občinska šparkasa v M a-r i b o r u je podpisala za 4. vojno posojilo za se in za svoje vložnike tri milijone kron. — Kot eden prvih bilježnikov pri mariborski filijalki štajerske eBkomptne banke se je oglasil zopet veleposestnik Vinzenz B a c h 1 e r na grada Račje s Bvoto 100.000 kron. Oljke za naše junake. V Ptuju, pa tudi v drugih mestih na Štajerskem se je oreteklo nedeljo javno prodajalo oljkine vejice, čisti dobiček iz te razprodaje je določen v vojno oskrbovalne namene. Ljudje so te vejice, ki so došle iz ožjega vojnega okrožja tako rekoč od Sočine fronte, prav radi kupovali in se je lep dobiček v plemeniti namen skupaj spravil. Prepoved barvanih velikonočnih jajcev. C. k. namestništvo naznanja, da je velikonočno barvanje jajc (pirihov) in razprodaja takih jajc po vsem Štajerskem prepovedano. Ta prepoved se raztegne tudi na zasebna gospodarstva. Učiteljstvo na Češkem in vojna. Listi poročajo : Uradno je na Češkem kot padlih poro-čanih: 217 nemških in 157 čeških učiteljev. Odlikovanih je bilo nemških učiteljev 180, čeških 34, skupno 214. Glasom zadnjega ljudskega štetja imela je kraljevina češka okoli 61% češkega in 39% nemškega prebivalstva. 674 procentov dobička. V letnem poročilu Bothschildovega kreditnega zavoda se čita glede brnske usnjarske fabrike (akc. dr.) G r ii n f e 1 d, da je zamogla izgubo prejšnjih let kriti in za 1915 dividendo od 15% določiti. Še bolje je šlo temešvarski fabriki čevelj T u-r u 1, ki razdeli dividendo 65% !! Naravnost čudežen pa je dobiček, ki ga je dosegla fabrika usnja (akc dr.) H 6 f 1 e r v Funfkirchenu, ki je pred vojno tako slabo stala, da je z izgubami delala in je morala svoj akcijski kapital od % milijona na 673.000 K znižati. Ona zaključuje obračun za tekočo upravno leto s čistim dobič- 6 kom 4,538.530 kron. Torej 674% obrestovan j a temeljnega denarja. Pač lepa slika današnjega časa, ko se tisočero požrtvovalnih, za domovino navdušenih ljudi preživlja s — ko-rnznimi žganci! Kakšna bo letošnja žetev.? Naši sovražniki nas hočejo izstradati. Prepričani smo seveda, da se jim to ne bode posrečilo. Čeprav se danes še ne more soditi o letošnji žetvi, je vendar opravičeno najlepše upanje. Ako nam vreme ne prekriža računov, bo letošnja žetev i z t a n-redno bogata in lepa. Velike vrednosti je, da so se tudi ona zemljišča, ki se jih iz silnih vzrokov ni moglo več nasejati z zimskim žitom, zamogle zdaj vsled izredno lepega in dolgega pomladnega vremena obdelati za poletne plodove. Dež preteklega tedna je bil po vsej monarhiji jako izdaten. Da je postalo za njim precej hladno, v splošnem ni Škodovalo; kajti le t posameznih krajih in višjih legah je padla temperatura pod ničlo. Tam pa se je bila setev komaj pokazala in je bila tudi večjidel s pravočasno došlim snegom zavarovana. V dolinah je bila nizka temperatura za setve dobra, ker je preprečila prehitro rast. V polnem cvetu stoječe sadno drevje in tndi trte so bile deloma od mraza poškodovane. Ker pa cvete drugače sadje lepše kakor druga leta, je pričakovati, da bode sadna trgatev letos posebno lepa. Nezmerne vrednosti je že, da je letos trava in druga zelena krma izredno hitro zrastla. Na nekem travniku ptujskega župana g. O r n i g a se je zamoglo že 4. aprila kositi. Ker je bila zima revna na snegu, se je moral vsak kmetovalec bati pred nevarnostjo prezimljenja zimskih setev. Nasproti vsemu pričakovanja pa je ostala tndi ta bojazen neutemeljena. Zdaj ostane le še ena želja, da bi se obnesla stara kmetska trditev, po kateri sledi na snegu revni zimi suho poletje potem bodemo že vzdržali z božjo pomočjo, pa če hočejo zaslepljeni sovražniki vojno še tako dolgo nadaljevati. Junaški duhovnik. „Laibacher Zeitung" poroča : Pri tukajšnjem vojnem superioratu je do-šla veRt, daje vikar na S v. Go r i pri Gorici, pater Ambrož umrl na rani, ki mu jo je prizadela sovražoa granata. Pater Ambrož, rojen v Sv. Martinu pri Kranju, stal je v 41. letu svoje staroBti. Priljubljeni mu kraj celo tedaj ni zapustil, ko bo Italijani goro obstreljevali in vedno zopet stanovaligča razrušili, ki si jih je duhovnik zgradil. Prepeljal je podobo Matere božje v vojaškem autu v Ljubljano in je rešil junaško vse, kar je bllb za reš.ti. V zadnjem času izvrševal je svojo požrtvovalno službo v bolnici usmiljenh bratov v Gorici, dokler ni sovražna granata njegovemu dela polnemu življenju koDec napravila. Berlin za Avstrijo. Preetolica nemške države Berlin je že svoj čas izjavila, da hoče za-pričeti pomožno delo za po izdajalskih Italijanih porušeno naše mesto Gorica. V ta namen se je uresničilo no Nemškem posebno pomožno Iz Rumunske. Splošno ee govori, da se hoče sedanja ru-munaka vlada, ki je liberalna, s svojim mifii-sterskim predsednikom Bratianu nazaj potegniti. 11238 Alexander Marghilaman. Sledila ji bode vlada pod načelstroai Aleksandra Marghiloman, katerega sliko prinašamo. društvo. Zdaj se k temu še poroča: V Berlinu zborujoči shod zastopnikov mest je sklenil, dovoliti zveznemu pomožnemu društvu v Berlinu za zopetno zgradbo avstrijskih in ogrskih mest, poškodovanih vsled vojne, 100.000 mark. Pač velikodušni čin nemških naših zaveznikov! Pritegnitev ječmena za pomnoženje zalog moke. Z ravnokar izdano odredbo je odredilo c. kr. ministerstvo za notranje stvari tudi, da se za pomnoženje zalog moke pritegne od voj-no prometnega zavoda za žito spravljen ječmen. Namesto drugih nadomestnih snovi (krompirja in koruzne moke) se torej v bodoče lahko porablja tndi ječmenova moka za primes pri izdelovanju kruha, Cena velike prodaje vojnopro-metnega žitnega zavoda za ječmenovo moko, ki jo je na novo pridelati, je določena od mlinske postaje na 42 K za metereki stot Ista je torej enaka ceni za ošeničoo moko za kruh in za koruzno moko. Ta oddajna cena velja za odkazo-vanje na razdelilnice moke. Oddajna cena raz-deliluic za moko se zviša za pmpevek stroškov, ki jim je prisojen. Že sedaj se lahko reče, da se bodo velike množine ječmenove moke komaj spravljale v promet Naši prostovoljni strelci. Iz bojišča se nam piše z dne 17. aptila od c. kr. prostovoljnih strelcev batajlon IV., 2. feldkompanija: „Pri-srčne pozdrave iz švarmlinije pošiljajo vsem Spodnjim Štajercem IV. strelci! Današnji dan (17. aprila) ne bodemo nikdar pozabili . . . K. A r1 f u r s c h t, ltnt... M e 1 c h a r, zfr. Španski kralj in vojna. K. B poroča z dne 14. aprila: .Frankfurter Zeitung" javlja iz Pariza z dne 13. aprila : Kakor poroča „ Temps" iz Madrida, se je obrnil kralj Alfonz španski brzojavno na poglavarje vseh vojujočih se držav s prošnjo, da se premotri, ali bi ne bilo mogoče med bojevniki sporazumljenje, po katerem bi zamogle vojaške ambulance in člani .Rdečega križa* odnesti ob primerni uri ranjence, ki so obležali na bojiščih. Vse države so pokazale, da so pripravljene, premotriti ta predlog španskega kralja RazpušČeno hrvatsko akademično društvo. Staro hrvatsko akademično društvo „Velebit" v Innsbrucku je politična oblast razpustila. Italijani zločinci. Izdajalske in kulturelno takD zatirane Italijane morajo imeti pač po celem s»etu radi. „ ivauti" priobčuje na primer neki dopis iz Amerike, iz katerega je razvidno, da izmed obsojencev v novo-yorški kaznilnici Sing-Sing, katerih je 1300, je 800 Italijanov; to so pa sami težki hudodelci. Gregorijanski koledar. Ogrski grško katoliški škofje so sklenili, da dogovorno z vlado vpeljejo tudi za Maloruse na Ogrskem gregorijanski koledar in odpravijo cirilico tudi pri veronauku v šoli. Novi molitveniki bodo že tiskani v latinici. Otroci pa se ne bodejo več podučevali v pisanju in branju cirilice. Davek od vojnih dobičkov na Nemškem. V finančnem odseka nemške državne zbornice 80 socijalni demokratje predlagali, da naj zvezni svet imenuje tiste oblasti, ki bodo določile davek prirastka premoženja med vojno. Finančni minister je nato izjavil, da stoje nemške vlade načeloma na stališča, da zvezni vladarji in njihove soproge ne potrebujejo plačevati nobenega neposrednega davka. Zvezni vladarji pa so prostovoljno izjavili, da bodejo plačevali prispevek za vojno. Dotični socijalno- demokrat-čni predlog je bil nato sprejet IZ Bovške doline. Piše se nam : Srečne in vesele velikonočne praznike želi oddelek strojnih pušk vsem znan- cem in prijateljem, starišem, bratom in sestram, vsem beguncem iz Bovca in okolice, kateri se nas še bodejo spominjali. Bili smo (že par dni pred vojno tukaj in smo tndi videli, kako žalostno so zapuščali svoje domove. — Cdtovodja Janez Jernejčič in Franc Kirar; desetnik Ivan Meltk; poddesetniki Franc Beg, Karol Marolt, Josef Mandelc in častniški sluga Franc Daičman. Za boj proti zanemarjenosti otrok. Pokvarjenost, ki jo je v mnogih slučajih povzročila vojna, se jo tndi pokazala pri mladini. Tako se je v preteklem letu rdeležba mladine na kazenskih dejanjih pomnožila. To zdivjanje je pa imelo eno dobro stran, namreč, da se vzgoji mladine obrača več javne pozornosti. Neugodni vpliv )meji stvu. vojnega časa leži v nezadostnem nadzoiL, po stariših, v pomanjkanju učiteljev in " vipni kih mezdah iz šole odpuščene mladine. " vračujoče Bredstvo proti zanemarjenosti se je mnogokrat priporočalo, da bi se t dino ob večernih urah naganjalo v hiš ukazi ao bili v več nemških mestih in I izdani od vojaške strani in mestnih in i skih upravništev. Isti se razlikujejo v po^ nostih, imajo pa skladen cilj, namreč I mladine na javnih zabaviščih prepovedati! omejiti. Poveljujoči general armadnega I Stettinu je izdal naznanilo proti delavs( mestnim pohajačem. Črez 18 let stari ljn lahko spravijo po policiji v delavske ali druge zavode, pod 18 let stari na prifj delavska mesta, da ne bo brezposeln janja. V tretjem razredu neke ljudske Inomostn je bilo pred kratkim nqkemu slabo, ker je nek še ne devet let stanj seboj v šolo prinesel tobačno pipo. Pipa, ji ni mehur in vžigalice so bile njegova. očividno pripravljene za vsakdanjo rabo. i dalo povod k vspodbudbi, da naj izda obuj nemškem vzoru odlok, (kakor je med storil general Gaede v Elsas), ki prepoij oddajo tobaka mladini pod 16 leti. Taki je nujen zaradi tega, ker mladi dečki največ cigaret. Dunajska „ Arbeiter - Zei končno pritožuje, da se na Nizjeavstrijel proščajo učenci od šolskega pouka tudi] ako podjetja, ki za to prosijo, ne iakažejL jatev za vojaško upravo. (D«r Arbeitanachifllisli.« Pozdrav iz bpjnega polja. Piše sej „Vsem Štajercem pošiljajo uajprisrčnejše < velikonočne pozdrave vojaki vojna pošta št. 614: TeleL, Štefan Novak, Norbert W r a U Avgust ^dno šak. Kari Murachetz in Franc Mai» je ] iznih vojna pošta št. 608, R se «b e piše iz bojišča : ,Slavno uredništvo ! Prir> oko pozdrave vsem slovenskim ženam in ^Lopdh in vesele velikonočne praznike vsi „zwanzigi-Boštnak Joban, nadlovec, Petrovič Peter, i r0CD vodja, Firbos Josef, podlovec, Strmšek Leo;bdl'Ž£ podlovec, Reininger Franc, patrulovodja, nerič Anton, lovec, Kovačič Vincenc, lovec Žarometni oddelek (Scheinvverfer) nanj iz bojišča : Po šestmesečni težavni službi jišču pošiljamo v imenu celega žarometnei delka na vse Celjane in Celjanke, znance jatelje v domovini prav srčne pozdrave. Aleluja! Štefan Nemetz, korporal in prosi ci Anton Stožir, Konrad Strašek, Konrad Si c. kr. prostovoljnih strelcev, vojna pošta št. 322. Domači mlini. Za zdrobljenje žitnih je pri krmljenju velevažno, se je glaso kovnjaških sodb prav izborno obnesel I mlin „1 d e a 1". Opozorjamo na tozade1 zerat v našem listu. Kdo ve kaj ? Vse sorodnike, prija znance prosim, da mi javijo, če ve kdo družini Petra Tinta in njegovih so» Gorenjega polja, občina Anhovo (Goriški Pojasnila je poslati na sledeči naslov : Cetaj Ivan Tinta, k. k. Landstnrm - In Baon 30, II Feldkomp Primerne cene pri štajersko uamestaištvo števa sedanje težavne kmetijstvu, določila je c, k. namestnija primerne cene, ki veljajo za eno kilo žive za pitane vole do........2 Kj za napol mastne vole do . . ... 2 za suhe vole do . ........2 KI za bike in telice, pitane do . . . . 2 K j za bike in telice, napol mastno do . 2 K za bike in telice, suhe do ..... 1 za pitane krave do........2 K] za napol mastne krave do .... 2 K za untie krave do........1 B Teh cen se mora vsak pro! lec in kapec brezpogojno drl ker jih bodo tudi sodnije pri naznanilih j navijanja cen kot primerne smatrale. Tel Cene so bile na podlagi najskrbnejših po« določene; zaradi njih pa sa ne sms eonel zvišati. 3 , Foldpost 6 živinski kupčiji. nam piše: Da produkcijske raz — 7 — 1 se Pristi deklo anziga iter, 6 : Leopoi i a, Fo: lovec. nam izbi na ptnaga uce in' 'e. Ve! prosto vi ad No?i Zveza nemških mest v Avstriji. (K.-B.) pravno vodstvo zveze nemških mest v Avstriji leklenilo, staviti na vlado sledeče zahteve: \ Omejitev vživanja mesa pri bogatem prebi-fcstrn. — 2. Uresničenje deželnih vnovčeval-ic za živino. — 3. Označenje od tržcev plača-iskih cen na živinskih pasih in vpiso-pje prodajalnih cen na sejmih ; prepoved kup-6 v hlevu. — 4. Naredba o najviSjih cenah |i mast naj se ne vporablja pri pošiljatvah iz Kuetnstva. — 5. Poskusno klanje v večjih obad v svrho' strokovnjaške določitve detajlnih ajalnih cen. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko porodilo. K.-B. Dunaj, 20. aprila. Za- ugodnib vidnih razmer bilo je tiljerijsko delovanje na mnogih ttjih fronte zopet živahno. Višek ^il di Lana je v lasti sovražnika. Sugana-oddelku napadli so Ita- iani naše nove postojanke brez- pešno. — Na Ruskem in na Bal- askem nič novega. Nemško poročilo. K.-B. Berlin, 20. aprila. Za-no bojišče. Pri Ypernu posrečilo je nemškim patruljam, vsiliti na nih točkah v angleške jarke, i. ob cesti Langenmark-Ypern, kjer okoli 600 m sovražne postojanke taedle in napram večim napadom Točnimi granatami trdno v roki ibdržali. Tukaj kakor pri Wieltje južno od Yperna smo v j e 1 i 1 ficir j a in 1082 mož; zaplenili o 2 strojni puški. Vzhodno od cy le Mont se je včeraj proti im postojankam naperjeni plin y lastnih postojankah Francozov širil. V pokrajini Maase obračal je sovražnik ljuti ogenj proti na Lih zm, | rzhodnem bregu mu odvzetimi po-ISTo* toJankara>- v gozdu Caillette raz-lade'vni i ^ se je iz njegovega pripravljal-lega ognja močni napad. Došel je kd^k' W nekem naprej stoječem kraju do sosedo? ^Ših jarkov. V ostalem je bil pod Drisko.) ■ a Francoze težkimi krvavimi iz-: Oetovoj -^j jn nekaj, vjctimi zavrnjen. Infanten i , ,. „,. J" .J r.A, . ^ i planoti Woevre m na (Jote juzno- iiji. C. I vzbodno od Verduna se artiljerijski Da se vp ni z veiik0 :]jutostio od obeh strani razmere ", .. . >J •* slede: nadaljuje. Rusi v Trapezuntu. K.B. P e t e r s b u r g, 19. aprila. (Uradno). eznnt je bil zavzet. (Rn*i so torej tnrško mesto Trapezunt v Hali Aziji zavzeli, kar je bilo sicer pričakovati, rja žive td I 2 K 90 2 K 60 2 K 30 2 K 7J 2 K •> v pje štev. 3. Št. 0 — 65 litroil 1 - 130 - ftev. 11 2 — 250 , >■ 3—130 , Ilustrirani katalog št. 845 fl fe w in franko. Ph.Mayfarth&| Dunaj, II|, TaborstrassL fabrike kmetijskih in obrtnih strojev OdlJ Išče se zastopnike. '■ „Kiparia por talis dobijo ae pri kmetijskem društvu landwirtaP"1 meceJ' Verein v Ptuju, takoj za graščino 0ber-i| P 1 tri j si ZdravBiško spričevalo Polna krasna pr$a dobite pri rabi l&S med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako si ■ Utrl sigurni UBpeh. Se rabi zunanje. Po zkusnljj .g J) n K 3-30, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8$|E Kosmstisches Dr. K. Rix Laboratoriom Dunaj IX., Mim u 8 k 0 : Razpošiljatev strogo diskretna. Nespreme Zaloga v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarn« JT t a 1 i j a : pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri^^ . j. jelenu4, t drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie.4 p810 Je ' t. 9 civih ~1Io ubitih, ski sam 400 otr ruš en. S vsako prav oli prizanei te stal je 1 nibroT. ] * in k o r o lakih bojev. froeni sovra n b a m i z Ijalovili zo od nas za^ a in en r one. I spr ej ema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do U. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. > | Nemško :;K,B. Bei *a. glavnega nZ a p a d n |b je po vel jiutih iofant Idali eo Fi ter M u n |j splošnem i i jarka v pi * v kateregi »Jesni od M £ti zopet k; ri o n t, pi »e Don 6 tekom ne ili, še niso | jjjulelj in odgovorni uradnik: Kari Linhart rUk: W.BlutH 10 941456 885462 57 2149