ŠKOFJELOŠKO ČEBELARSTVO Ta panoga ikinetijstva. ki jo umetniki taiko radi na/,ivaj-o fpr>ezijo kinetijsitva, tudi pri nas ni nepoznana. Kolikor daleč sejra zgodov^ina Slovencev v tem okolišu, najdemo tudi sledi o čebelarstvu. 2e v Clrudnovi zgodovini Slovencev l>eremo. da so morali p;>dložni kmetje v današnji Stari Lenki dajati desetino od imf^du in voska. Čebelarstvo je bilo za takratne razmere že dokaj razvito. Ker iii bilo še elektrike niti petroleja, so iri>orabljali za razsvetljavo le voščene sveče. Ker je bila takšna razsvetljava draga, so jo rabili le i>o samostanih in gradovih. Tudi med je bil, ker še mi bilo sladkorja, slaščica in zdravilo obenem. Vel.iiko medu so tudi izvozili, j>osebno v severne nem.šike dežele, kjer s^o ga visoiko cenili pasebno pri izdelavi medenega i>eciva. Taiko je trgovina « čobclinimi pridelki prinašala kraju lope dohodke. Tudi pašne razmere so bile dosti boljše ikot so danes. Tehnika poljedelstva še ni bila tako razvita kot je današnja, saj niso poznali drugih kmetijskih strojev kot lesen ^plng in brano, rudi umetnih gnojil in čistilnikov za žito še ni l)ilo, njive ipa so bile polne medečega .plevela, na katerem so imele čel)ele celo leto dobro pašo. Več je bilo travnitkov. pašnikov in neobdelane zemilje, pa tudi gozd je prispeval svoje. Borovnice, kostanji in razno inodeče grmovje je večkrat naipoinilo patnje. Na p.oilju je bila glavna paša jeseni na ajdi. Ker krompir še ni bil tako [X)znano živilo kot je danes, so ga sadili malo, zato ipa toliko več žita. K temu je bil ikmet prisiljen, ker je potreboval dosti slame za krmo živini in za poikrivanje streh, saj so biJe hiše Ln gospodarska .pof^lopja največkrat (krita s slamo. Da pa ni ostalo po žetvi ipolje prazno, je vsega obsejal z ajdo. Če je bilo ob cvetenju ugodno vreme, sta bila zadovoVjna oba, ikmet in čebelar. Znano je: če ima čebelar ajdov med, iiina tudi kmet zrnje. Čeprav .so čebelarili taikrat še v ipreprostih panjih, taiko imenovanih kranjičih. so veakrat ipridelaili [x>samezni čebelarji po več centov ajdovega me^lu. Tudi 'kmetje so prišli ob dobri ]>aši na svoj račun in S'0 posamez niki pridelali ipo več sto merniikov ajde. Po končani pa.ši so vse odvečne panje poidrli: za pleme .so pustili le Jiajboljše z mladimi maticami. Med so iprorodajali tudi pn sejmih in cerkvenih žegnanjih. Večkrat je bil dobodek 'od čebel večji kot 'od ikinedije in zato se je pri marsiikateri hiši ohranilo čelK'lairstvo sikozi več rodov. Prišle pa so tudi slalje letine, medu ni bilo, .sladkorja tudi ne. in ker čebelarji niso imeli zaupanja vanj. so krmili čebele z vodo kuhanih slladkih hrušk. Seveda je zaradi tega dosti čeibei ;pomnlo od laikote. Vendair čebelarji ni.so obupali; kar je ostalo. so skrbn'0 pasli in po nekaj dobrih letinah so bili zapet na komjii. Ker sem prej omenil kranjiče, bi bik) dobro, da jiih niailo bolj natančno opi šem. Bili so to ipreiprosti ij)ainji različne drtlžiue im širine, kaikršne so biile pač de^ke. Stranice, dno. tla in siprednja končnica so bile itrdno zbite skupaj, le zadnja končnica se je eilar veho odprl in na panj poloz.il majhen zabojčeik, talko imenovano ..šikatlo.-. Če je bila dobra ajdova ipaša ali kadar je medila smireka. so nanosili močni panji dudi po več takih šika.tel medu. Sprednje ipanjske ikončnice so bile vse posliikane z raznimi prizori iz družiii- slkega. lovskega, obrtuišikoga in verskega življenja. Lep je biil ipogled na večji čeibeinja.k, iko je imel vsak paiiij drugačno sliiko. Iz svojih oftroških let se še dobro .s]>oininjain, ;kalko smo otroci občudovali te slike, ko so nedaleč od iičns ipostavili več sto panjev v ajdovo pašo. Pri nas je bil najbolj ii>o/.nan in je naslikal največ sliik Fr. Peternelj p. d. Mujovčk iz Pungairta. Slikaili so tudi pinlobair Pnc iz S:kofje Toke. Bradoško iz Kramja in še razni sammuki iz Selške in Poljansike doline. Le žal, da je veliko teh starih slik s panji vred odšlo v inozeinsitvo, kjer so prej spoznalii vrednost tega dola ikot mi. Šele ipo iprvi svetovni vojni so se začeli tudi pri nas zanje zanimati in jih zibirati. Tako hrani največjo in :tudi najleii>šo zbirko Narodni muzej v Ljubljani, precej jih ima tudi muzej v Skofji Loiki in Zveza čebe- larisikih društev v Ljubljani. Veiliko jih je še pri razinih čebelarjih, "toda ti se zavedajo njih pomena, zato jih ne dajo iz rak, 260 Ci-bfliijak iitnr!t';;a Jernc;ja Logonrtra iz Pe\na V zadnjih petdcsetili letih je tudi čebelarstvo napravilo velik korak naprej. Izdedali so panje s premaJcijivim sat jem, začeli delati umetno satje, med pa pridobivati s točenjem na mesto s stiska njem kot nrej. Z besedo in ti skom se je propag-iralo umno čebeilarstvo in čebelar, ki ni bil sl€(p in jrluh za vse, je vse te pridobitve laliko Ui|X)rabii v svojo ikorist. Tako mu panj in čebela itista bila več skriv nostna, s sedmimi ix>čati za prta knjiga. Nastala so čebe larska društva, ki so izdajala čebelarske knjige in časopise. Tudi boljša iprometna sred stva, zlasti železinice, so pri pomogla, da se je odprla trgo vina z živiimi čebelami. Tako so naši čebelarji iprodali letno po več sto panjev v inozenist\'o. Naša čebela je siploišno znana ikot zolo krotika in pridna, zato so tuji kupai radi segali pii njej. Največ čebel so poikiipili iin izvozili gorenjski čebe- larsiki trgovci. Izmed domačinov se je najbolj iiapešno ukvarjal s tem poslom Primoiž Ži>ntar iz Sv. J3uha. Ker je Imel obšiiriw> lastno čebelarstvo, je pošiljal v tujino večinoma le svoje lastne čebele. Tudi ipo prvi vojni so Sle naše čebele še doibro v denar, ker je hilo drugod rtoliko čebel uničenih. Tedaj se je začel pečati s to trgovino tudi Valentin Noč iz .škofje Loke. Raziposlal je lepa število pleme- njaikov, rojev in matic po celi državi in tudi v in<>zems-'tvo. Zal mu je druga sve tovna vojina ustavila leipo vipeljano trgovimo, iko so ituje države z izg'0'vor.om, da so naše čebele bolne, zapnle svoje meje. Tudi prvotmi preprosti paifj se je moral umakniti modernemu panju. Pre izkusili so različne sisteme in končno je ostal le A. Ž. panj, ki je vsestransko uporabljiv, lx>disi za čebelarstvo na stalnem mestu, ali za prevoze na pašo. Največ zaslug za njegovo razširitev imajo že umrli čebelarji bivši staroJoški delkan Mrak, Matej Vidjnar in Jože Okorn. 2al, da jih Jii več med nainii: na njihova mesta so stotpili mlajši, a zato nič manj vneti dellavci za napredek čebelarstva. Leta 1898 je bilo v Ljuiljiljani ustanovljeno jSlovensko čel)elairsko društvo«, ki si je nadelo nalogo labrati vse slovenske čebelarje, jih učiti luminega naprednega čebelarstva, jih oskril>ovati s panji in čebelarskimi poitrebščinami in jim ipoinaigafci ob slabih letinah s cenejšim sladkorje m. Izdajalo je list »Slovenski če^bclar« m ustanav^ljalo tucli ipodružnice po deželi. Med prvimi je bila ustanoviljena tudi v Skofji Loki za območje občin .Škofja Loka, Stara Ix).ka in Zniinoc s sedeže:m v Skofji Loki. V tej ipodružniai so bili. zbrani vsi Jiapredka željni čebelarji, ob strani so stali le tisti, ki sploh niso vredni, da l>i nosili to ime. Duša vsega dela in napredka pri nais je iliil Matej Vidmar, ki je l)il ustreljen kot talec dne 9. februarja 1944. Njeg<»vo vzorno čebelarstvo je bilo stalna šola za druge čebelairje. Kot izobražen čebelar je tudi mnogo pisal v sSloven-sikega čebelarja?. Dobro po znan napreden čebelar je bil tudi lortunov oče iz Peviia. Poleg obširne kmetije je imel še veliko čebelarstvo in dostikrat je bilo jeseni v njegovem čebelnjaku do dve sto panjev čebel. Imel je svoj sistem panjev, s katerimi je prav dobro čebelaril. Prodajal je med. čebele, roje in spomladi plemenjalke in tako imel večkrat od čebel več dohodlka kot od ikmetije. Umni je po idrugi svetovni vojni v visotki .starosti 98 let. Veliko je storil za napredek čebelarstva tudi Jože Okorn. Kot čebelarski (potovalni učitelj je imel v vasi Punigai^t veliko vzorno urejeno čebelarstvo, Ikjer je iprirejall tečaje in 'predavanja. Imel je tudi iplemenilno po.stajo za vzrcjo matic. Kot priznan čebelarski strokovnjak je tudi pisal v domače in tuje čebe larske liste. Zal je njegovo čebelarstvo po njegovi stnrti kmalu popolnoma propadlo. Druga svetovna vojna tudi čebelarjem ni prizanesla. Zahtevala je med njimi več žrtev, ki so dali svoja življenja iza svobodo. Tako so padli Matej Vidmar, Anton Gosar, Anton Rešeik in še drugi. Tudi več čebelmjaikov se je izpraznilo, ker 261 Cluni škofjeloške čebelarske ])odru/iiice 1. 1921 ni bilo nilkogar. da bi skribel zanje. Društveno življenje je .poipolnoma zamrlo, ker čebelarji niso hoteli sodelovati z okupatonjem. Ta je ,s.icer nudil sladkor proti oddaji medu. Sladkor so čebellapji jemali, a oddajo medu ocUašaJii iz leta v leto z izgovorom na silabe letine. Vse delo, ikoliikor ga je bilo. je vodil tov. N.oč. Sikrbel je. da se je dobil sladkor, oskrboval in prlikrival čebeile partizanov, da jih niso zaplenila Nemci in tako rešil mansilkafteri ipanj čebel. Po vojni so se rpreostaili čebelarji zopet zbraili. da bi nadalljevali nasilno pre kinjeno idelo. Obnovili so druištveno delo in kalkor pred vojno zajema podružnica čebeilarsikega društva tudi sedaj tri bivše občine, ki so združene v sedanji oJ)čini Skofja Lo.ka. Olanov čebelarjev je 4-0 do 50. Vsaiko leto kateri odpade, bodisi dn opusti čebelarstvo ali zaradi smrti, vstopi pa zopet kaik nov. tako da je loška čebelarska braitovščina stalno ipribližno onalka. Zaradi reorganiizacije Sloivenskega čelbelarskega dn].šitva v Lji^bljani je tudi naša ix>družnica postala samostojno društvo, v katero so viključene vse čebelar.slke družine obeh dolin in SoTe. Društvo ima sedež v Škofji Loki; načeluje ji vTieti čebelar Jože Detela iz Puštala. tajniik in blagajnik pa je že ves čas po vojni Janez Zonitar iz Virmaš, znani čebelarski pisatelj. Družina slkrfbi za napredek čebelarstva v kraju, prireja čebelarske tečaje in predavanja. .Strokovno glasilo je Slovenski čebelar, ki izhaja mesečno v Ljub ljani. Družina je imela tudi svojo opazovalno ipostajo. ki jo je 25 let vodil tajnik v Virmaših. Opustil jo je ipred leti zaradi ilK>lezni. Po natančnih ugotovitvah glede donosa in porabe je dognal, da je pni nas čeibolarstvo nerentabilno, ker je povprečni donos le 4.5 kg na panj letno, kar znaša le polovico rentabilnega don'0«a čebelaTSitva. Glede donosnos-ti sipada loški okoliš med pasivne. T,e ljubezen do čebel še drži čebelarje, da ne vržejo puške v koruzo. Večina zemlje, ki pride v ]X)štev za pašo, leži vzhodno in severovzhodno od mesta na odprtem, vetrovom izpostavlje nem polju, ki ovirajo že tako slabo medenje. Le na zahodimi in jnžni strani tvori hribovje ob vhodu v obe dolini nekaj zavetnih leg. Manjka pa v celem kraju zgodnje (jx)niladne ipaše, zilasiti na resi, ki nudi ob ugodnem vremenu prvo dobro pašo. Talko do cvetenja češnje in sadnega drevja mi noil^ne paše. Največkrat pa nastopi talkrat še slaibo vreme in čebelairju ne preositane drugega, kot seči v žep, da oibdrži čelbele pni živlljenju. 262 Tudi izgledi za bodočnost čobelarstva v našem kraju niso najljoljši. Industri alizacija in mehanizacija kmetijs^tva uničujeta že tako skromno pašo. Pospešuje se kmetijstvo, živinoreja, sadjarstvo, le čebelarstva je pastorka kmetijstva. Naj večkrat se sliši, da je to šiport in kdor jra hoče gojiti, naj zanj tudi žrtvuje. Čebelarji ne zahtevajo ikdo ve kakšnih poilpor, vondaiT bi jim kmetijske zadruge morale nuditi vsaj neposredne koristi. Vzemimo samo škro(i>ljeinje sadneg-a drevja. Mile zime brez snega in mraza so primerne za t« delo, vendar se največkrat odlaša do pomladi, ko so vrtovi polni cvetočega pomladnega žafrana, ki nudi prvo pašo čebelam. Čebele bero te zastrupljene cvetlice in s tem zastrupijo sebe in zalego. Panji so 14 dni po škropljenju prazni, name-sto da bi bili polni zalege in žiivali. In jeseni ni sadja niti za domačo porabo, kaj šele za razno ipotrebno in neix>tr6bno pijačo. Kaj pomagajo moderne sadne sušilnice. o.stale l>odo jeseni brez dela, če oib cvetenju sadnega drevja ne ]yo čebel. In travniška paša. Včasih je bila živina od pomladi do pozne jeseni zunaj na pašd in bilo je dosti pašnikov in neobdelane zemilje. kjer se nii nikdar ikosilo. Ta zemljišča so nudila čebelam celoletno pašo. Danes je živima vse leto v hlevu, pašnike so preorali v njive, tako da so ostalle med njimi le ozke meje. iNa njive se je jo očiščeno seme, plevel zatirajo, njive zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja gnoje z umetnimi gnojili, na trav^nike razvažajo gnojnico in ix>sipa'jo oimetni gnoj, kar vse ipospešuje rast visokih nemedečih rastlin zlasti raznih detelj. In čas ikošnje. Stari kmetje so se držali načela, da se mora seme trave pred košnjo otresti, da je drugo leto lx>lj gosta ruša. Tfiko se je začela ikošnja šele konec junija in čebele so lahko dobro izlkoristile travmsko pašo. Sedaj pa kosijo v začetku junija, ko sračne trava šele cveteti. ker ima mlada trava več hranilnih snovi v sebi kot stara. Tako ostane ta edino izdatna paša brez koristi za čebele; ker je čebelarjev manj kot kmetiovailcev. zmaga pač večina. Tudi naša za Sorsko polje talko ziiiana ajdova ipaša peša iz lerta v leto. Prejšnje čase je zadostovala še za stotine uvoženih panjev, sedaj kmalu ne bo več niti za domače, 'ker sejejo dosti mamj ajde ikot prej, pa tudi medi ne več talko izdatno 'kot nekdaj. Vzrok je izrojenost semena in prevelika uporaba umetnih zlasti dušičnastih gnojil, kar vse vpliva tudi na ajdo. Zaradi tega so tudi že domači čebelarji pnimorani voziti čebele na druga pasišča. Spomladi gredo v Istro, poleti v gozdno pašo pod Krim ali na Notranjsko in jeseni v hrvaško primorje ali v Liko na žepek. V gozdu dobe čebele še naj več na boroviivicali in na pravem kostanju. Le žal, da borovničevje kosijo za štel jo in da so posekali na tisoče kostanjevih dreves, in to le stare, ki najbolj mede. Se daj je uničevanje tega drevja vsaj deloma ustavljeno in upa mo, da bo v bodoče Se nudilo čebelam vsaj skromno pašo. Precej bi se lahko še storilo za izboljšanje čebelne paše s tem, da bi se pogozdile razne goličave z medonosnimii drevesi kot so kostanj, javor in lipa. Na slabem isvetu in ob vodah naj bi sadili akacijo, ki dobro medi. po mestih in drevoredih pa lipe, divjii kostanj in japonsko soforo ter razno drugo medeče grmovje. Čebelarski piank Primož Zontar ob 75-letnici pred svojim da bi tako nudili čebelam vsaj čebeJnjakom 263 delno nadomestilo za pašo, ki jim je bila vzeta z naipredkom kmetijstva. Če belarstvo ni pridobitvena ali športna panoga, temveč važna veja kmetijstva, ki pomaga ikmetu in sadjarju pni njegovem delu in napredku dn mu množi nje gove dohodke. Janez Žontar 264