8654 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P,126 PRmnui-tSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini n(\r\ »• Abb. postale i gruppo (,ena 300 lir Leto XXXVI. Št. 18 (10.538) TRST, sreda, 23. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni « v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnji Doberdob* zasužnjeni Evropi. TUDI V DRUGEM POOPERATIVNEM DNEVU TITOVO STANJE DOBRO Po kirurškem posegu Tito postopno okreva Iz vseh krajev Jugoslavije in tujine prihaja na stotine brzojavk z izrazi najboljših želja za čimprejšnje okrevanje Freed Cathervvood je včeraj pozval ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti, naj čimprej dokončno sklene pogajanja za globalni sporazum sodelovanja z Jugoslavijo. Kot poroča tiskovna agencija ANSA bo v kratkem omenjena komisija predstavila v evropskem parlamentu resolucijo v tem smis lu, ki so jo v komisiji že podprle vse politične skupine. Nekateri italijanski predstavniki pa so pouda- LJUBLJANA — Splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita je bilo tudi drugi pooperativni dan dobro. Po »■rnrškem posegu predsednik Tito postopoma okreva. Predsednik republike Tito preje-ma iz vseh krajev domovine na ti-®°ce brzojavk z izrazi najboljših ^Ja za čimprejšnje okrevanje vanje. »Novica o novi operaciji je nas, otroke na zdravljenju v posebni bol-“■snici na Ohridu, presunila do sr-9®' želimo ti čimprejšnje okrevanje j® ^ ti, dragi tovariš Tito, zahvaljujemo za novoletna darila. Konec “ta od tebe spet pričakujemo mandarine.* Preprost otroški jezik, ve-. a želja v majhnih srcih. Želje, “Pisane na listu, iztrganem iz šol-saaga zvezka, na dopisnicah, v br-^Javkah, izpisane v vseh jezikih Jiarodov in narodnosti, vsa sporoči-la>_ ki jih prejema tovariš Tito, izvažajo željo: Ozdravi čimprej. t j rz°javke in sporočila prihajajo tudi iz tovarn, športnih igrišč, slovesnih sej in sestankov delavcev, pkrati z željami, naj predsednik rito premaga bolezen, sporočila po-*ameznikov zagotavljajo, da bodo Nadaljevali revolucionarno pot, ki J? Je začrtal predsednik Tito in obljubljajo, da bodo zastavljene nalo-ge uresničili. , Najboljše želje za čimprejšnje o-“fevanje Titu pošiljajo tudi Jugo-jjuvani, ki živijo v tujini in izse- Za zdravstveno stanje predsedni-?? Tita se zanimajo tudi posamezni-iz drugih držav, v vseh njihovih sporočilih pa je izražena želja za eitnhitrejše okrevanje predsednika. Predsednik republike in ZKJ Jo-?'P Broz Tito prejema tudi številne “rzojavke tujih državnikov in poli-Jicnih osebnosti, ki mu želijo čim bitrejše okrevanje po novi opera-.Včeraj so mu jih poslali: pred-f^duik republike Italije Sandro Per-•JPi. pripadniki divizije Garibaldi, Predsednik ZDA Jimmy Carter, bo-uvijska predsednica Lidija Gejler Jejada, generalni sekretar KP Argentine Gercnimo Alvares, nigerij-k> predsednik Aliju Sagari, filipin-®ki voditelj Ferdinand Markos, Predsednik ljudske narodne skup-seine Alžirije Rabah Bitat, člani sofistične stranke Čila v Jugoslaviji, skupina Čilencev združenih v Protifašistično frorio v Jugoslaviji, generalni sekretar splošne zveze de-*®ycev Alžirije Abdelah, predsednik •fedsedstvo krščanskega združenja “pijanskih delavcev Rossetti in Predsednik deželne vlade italijanske uežele Lacij Santarelli. Nov poziv EGS za pogajanja z Jugoslavijo .Bruselj - Predsednik komisi j? za trgovinsko izmenjavo s tujino evropskega parlamenta Anglež “""'Mini,,,..............■■mn...i.... Brzojavke predsedniku Titu Dragi tovariš Tito! , 2 olajšanjem in iskreno radostjo smo sprejeli novico, da ste po hudi operaciji na poti okrevanja in da se počutite dobro. . h srca Vam želimo, da bi čimprej spet lahko nadaljevali svoje 1 QQoceno delo v korist jugoslovanskih narodov in narodnosti, za razvoj Sarnoupravnega in humanega socializma, za mednarodno sodelovanje na načelih politike neuvrščenosti in za mir v svetu, ki je danes Tesno ogrožen. , , . Nam Slovencem v Italiji je še bolj do tega, da vladata v svetu lr in sodelovanje med narodi pi državami, ker nam mir in sodelo-'anje omogočata reševanje tudi naših vprašanj v okviru demokratičnega a*voja italijanske družbe. y socialistični Jugoslaviji, ki ste jo oblikovali v čvrsto skupnost nWnih narodov, vidimo jamstvo za bodočnost. Slovenska kulturno - gospodarska zveza Trst - Gorica - Čedad * * # France Popit Predsednik CK ZKS _ Pragi tovariš Popit prosim, da posredujete zaskrbljenost, s katero tržaški komunisti m J0,nunisti Furlanije - Julijske krajine sledijo poteku bolezni predsednika u0oslavije maršala Tita. f Želimo mu, da bi čimprej premostil ta zelo delikaten t n težaven "fnutek in da’ bi kmalu spet dal svoj prosvetljeni doprinos k vodstvu ,u9°slavije ter svoj prispevek razvoju gibanja neuvrščenih, kot vodi-leli katerega je bil v vseh teh letih deležen svetovnega prestiža. Giorgk) Rossetti za deželni odbor KPI # * # Generalni konzulat SFRJ, Trst Spoštovani predsednik Tito j V imenu vseh slovenskih in italijanskih žensk, ki so vključene v %Ve*o žensk Italije-UDI, Vam želimo čimprejšnje okrevanje z željo, 7, b» kmalu nadaljevali svoje dragoceno delo. Prepričane smo, da brez Plašnega družbenega napredka ne more priti do popolne enakopravni tensk mpredka. ki se lahko razvija samo v miroljubnem sožitju 1 ei>akopravnih odnosih med ruirodi, idealom, ki ste jim posvetih vsa 0]a Prizadevanja. 1 ZŽI - UDI Trst * * * Klinični center - Ljubljana Spoštovani predsednik SFRJ Josip Broz Tito _ , Glasbena matica, osrednja zamejska organizacija na glasbenem ^dračju, ki deluje v tržaški, goriški in videmski pokrajini, Vam želi, J? to čimprej okrevali in nadaljevali Vaše nenadomestljivo delo za Pravičnejšo družbo in sožitje med narodi. Glasbena matica rili nujnost, da bo treba v bodočnosti utrditi tudi politične odnose med EGS in Jugoslavijo ter predlagali ustanovitev posebne medparlamentarne komisije. Vsekakor bo evropski parlament o tem vprašanju razpravljal verjetno že v tem tednu. BEOGRAD — Podpredsednik predsedstva SFRJ Lazar Koliševski je včeraj sprejel novoimenovanega jugoslovanskega veleposlanika v Italiji Marka Kosina, dosedanjega podtajnika v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. nwifft>wviiiitviiiiaiiiiiiviiiiiiisii9iiitiiiiiiiiii)|j|||| i jsri iiiiiiiihi INTERVJU LJUBLJANSKI TELEVIZIJI Bakaričevi spomini na Edvarda Kardelja Vrsta srečanj in sodelovanje v revolucionarnem delu pred vojno in za časa NOB ZAGREB — Član predsedstva SFRJ in CK ZKJ dr. Vladimir Ba-karič se je pogovarjal z urednikom ljubljanske televizije o spominih na Edvarda Kardelja. V teh spominih je med drugim c-menil leto 1940, ko sta se z Edvardom Kardeljem prvikrat srečala. Spominja se tudi ostalih srečanj in sodelovanja v revolueiomir-nem delu pred vojno in med NOV. »Najmočnejši vtis je name naredil Kardeljev način dela,* je med drugim dejal Bakarič Predvsem je bil toleranten človek, izredno izobražen in razgledan. Dobro je poznal svetovno zgodovino, poznal je zgodovino Jugoslavije in znal je iz tega znanja potegniti ne le abstraktno teoretične sklepe, temveč je znal tudi prilagoditi naše zah teve praktičnim nalogam tistih dni. Spominjam se ga iz mnogih razprav, posebno ko smo razčlenjevali idejne probleme. Vnašal je mnogo strpnosti v diskusije, pozorno je poslušal, toleranten je bil tudi v sklepanju. Najvažnejše zanj je bi-io, da je bila zagotovljena prava smer, ne pa vsaka posameznost.* Med drugim se je dr. Bakarič dotaknil tudi pluralizma samoupravnih interesov. «To je Kardeljeva formulacija, ki je obšla ves svet. Obšla ga je zato, ker je vprašanje izgradnje socializma v svetu tako zelo aktualno. Gre za vprašanje izgradnje z neko čvrsto državo in nekim čvrstim planom, ki ga izdela določen organ za planiranje ter ga daje v javno razpravo, da se sprejme; ta vrsta socializma ni spre- jemljiva za celo vrsto držav, kjer ljudje že sedaj imajo neke pravice ali celo večji vpliv na odločitve, če pa ju še nimajo, vsaj hrepenijo po njih in nikakor ne pristajajo na to, da bi namesto njih nekdo drug organ — z drugačnim imenom. Tako je prišel Kardelj do spoznanja, da ne more biti samoupravljanja, če niso priznani interesi vsake posamezne delovne organizacije, ...temeljne organizacije, če ti interesi mso usklajeni v celotnem sistemu. Potemtakem je sporazumevanje na podlagi spoštovanja medsebojnih interesov nujnost in nujna osnova političnega sistema. Najprej je torej treba priznati, da obstajajo različni interesi in potem je treba najti sistem, kako bi jih uskladili. Ta parola pluralizma interesov je prav zaradi tega naletela na izredno pozitiven odmev v svetu,* je med drugim dejal v svoji izjavi dr. Vladimir Bakarič. Nenaden hud padec cene zlata LONDON — Po nekajtedenskem navpičnem vzponu je včeraj cena zlata nenadoma močno padla na vseh svetovnih tržiščih. V Nevv Yorku, kjer se je bila najbolj vzpela, do skoraj 900 dolarjev za unčo, so včeraj prodajali zlato kovino po manj kot 700 dolarjev. V Londonu je cena padla od 850 na 705 dolarjev, v Frankfurtu od 843 na 763, v Zurichu od 850 na 747. v Parizu od 759 na 693 dolarjev za unčo. V Milanu se je zlato pocenilo za več kot 2.000 lir in se je včeraj prodajalo do 20.000 lir za gram. RIM — Sinoči se je sestalo posebno predstavništvo Krščanske demokracije, ki ga poleg tajnika Zaccagninija sestavljajo še nekateri člani strankinega vodstva, predsednika obeh parlamentarnih skupin, predsednik vlade Cossiga ter minister Darida, ki odgovarja za stike s parlamentom. Med drugim je tekla razprava tudi o možnosti odložitve vsedržavnega kongresa KD, ki bi se moral začeti 1. fe bruarja, a bo gotovo odložen za vsaj deset dni. OB NASPROTOVANJU VSEH ODBOROV 01 Le malo držav za bojkot olimpijskih iger v Moskvi Velika Britanija ponudila svoje športne objekte Katere pa so smernice glede bojkota moskovskih iger s strani evropskih držav? Jasno so se opredelile nordijske države, Francija, Belgija, Španija, Grčija, Jugoslavija in vzhodnoevropske države. Seveda proti bojkotu. Tudi v ZRN so se vse politične stranke, razen kr-ščansko^demokratske, odločile za i-gre v Moskvi. Vsekakor pa je nemški zunanji minister Genscher poudaril, da se morajo države članice EGS sestati in sprejeti tudi neko enotno stališče. Genscher, ki je trenutno v Washingtonu, je tudi izjavil, da se je sestalo vodstvo NATO, vendar ni še znano stališče te organizacije. Kitajska pa je zavzela svojevrstno stališče. Njen olimpijski odbor je namreč pojasnil, da se bo držal sklepa, ki ga bo sprejela večina držav. KABUL, WASHINGTON - Včeraj so se v Indijskem oceanu prvič od začetka krize v Afganistanu pojavili ameriški bombniki B-52. Večkrat so preleteli tudi Arabsko morje, tej operaciji pa pripisujejo vojaški in politični opazovalci poseben pomen. Z njo so Američani hoteli dokazati, da lahko v kateremkoli trenutku posežejo tudi na tem območju. Uradno sicer sodijo poleti letal B-52 v okvir manevrov ameriškega brodovja in, po izjavah predsednika mornarice, tokrat niso imeli jedrskih bomb na krovu. Glasnik je dodal, da so letala vzletela z ze obstoječih ameriških oporišč: domnevajo z cporisča na otoku Guam. Novo prisotnost ameriškega letalstva v Indijskem oceanu gre povezati s poročilom predsednika Car- NEW YORK - Po pisanju new-yorškega dnevnika je bila akcija predsednika Carterja za bojkot olimpijskih iger v Moskvi mnogo bolj poglobljena in razčlenjena, kot se je spočetka mislilo. Poleg svoje javne izjave, ki jo je namenil predvsem ameriškim državljanom in strogega vabila za bojkot, ki ga je naslovil na ameriški zvezni odbor za OI, je izvršni urad Bele hiše odposlal več sto podobnih vabil tudi vladnim poglavarjem po svetu. V njih Carter ponavlja že znani predlog - ultima-tum: če se Sovjeti do 20. februarja ne umaknejo iz Afganistana, je treba igre prenesti na leto 1981, drugam ali jih kratko malo razveljaviti. Vendar kljub temu ni do sedaj večjega odziva na ta predlog. Sovjetski ambasador v Veliki Britaniji je včeraj med pogovori z opozicijsko laburistično skupino britanskega parlamenta poudaril, da je Carterjeva odločitev «smešna*. O poskusih britanskega premiera Thatcherjeve, ki je popolnoma podprla Carterja in še celo ponudila britanske športne objekte za potek nekaterih panog letošnjih iger, sovjetski diplomat meni, da je Velika Britanija povsem izolirana v Evropi. Dejansko je njegova ocena zaenkrat u-temeljema, saj imata že sami ZDA in Velika Britanija velike težave celo s svojimi odbori za olimpijske igre. Edina načina, da vladi onemogočita potovanja v Moskvo svojim atletom sta, da jim odvzameta potne liste ali da ne finansirata olimpijskih odborov, vendar v slednjem primeru bi odbori z lahkoto našli drugo finančno podporo. Poleg londonske vlade so pristale na bojkot še Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in islamske države. Nova Zelandija je ob tej priložnosti tudi preklicala vse pogovore o ribiškem sodelovanju, obiske in trgovske pogodbe s Sovjetsko zvezo ter istočasno javila, da je izgnala sovjetskega dopisnika agencije Novosti. Kenijski tisk pa je včeraj objavil poziv vsem afriškim državam, naj podprejo bojkot, saj bi tUu-gačno stališče pomenilo le podporo sovjetski invaziji Afganistana. I-stočasno pa spominja na OI v Montrealu, ko so afriške dežele bojkotirale igre, da bi protestirale proti južnoafriški politiki »apartheida*. Kljub temu, da nimata diplomatskih odnosov od leta 1973, po Pinochetovem vojaškem udaru, je Čile proti bojkotu SZ. Tudi druge južnoameriške države, med katerimi so Argentina, Mehika, Venezuela, Panama, Kolumbija in Urugvaj, so zavzele podobno stališče. MiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMfiimiiiiiiiimiiiiiiniiuiiiiiMiHiimuimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiniimiiHiniiiiiiiiiifiiimmiiiiiiiiiiiuiiiiiii PRESENETLJIVA RAZSODBA V PRAVDI ELM PROTI TORINSKEMU KONCERNU NEVARNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI V AZIJI Zaskrbljujoča prisotnost ameriških bombnikov B-52 v Indijskem oceanu ZDA hočejo baje dokazati, da so pripravljene na morebitni spopad na tistem območju - Huang Hua zaključuje obisk v Pakistanu terja o stanju države, še zlasti v zvezi z onim poglavjem, ki govori o povečanju vojaških izdatkov (za približno 5 od sto). Kar zadeva obrambo sloni Carterjev program na štirih osnovnih točkah: okrepiti ameriški vojaški stroj, ki mora biti zmožen v najkrajšem času poseči v Evropi; ustanovitev posebnih oddelkov, ki bi šteli kakih sto tisoč mož, ki bi jih lahko v najkrajšem času premestili iz enega kraja sveta na drugi; posodobljenje strateške oborožitve in končno okrepitev vojne mornarice, ki bi morala v prihodnjih desetih letih obsegati 550 ladij, ki bi morale zaščititi najbolj prometne in najpomembnejše pomorske poti. Medtem ko tako Sovjetska zveza kot ZDA rožljajo z orožjem, je spet najbolj prizadet tisti, Iti si vsega PO SKLEPU PREZIDIJ A VRHOVNEGA SOVJETA Nobelovega nagrajenca Saharova izgnali v konfinacijo v Gorki Jedrskemu znanstveniku in disidentu so odvzeli vse častne naslove in priznanja - Ostre reakcije v svetu llpIP *|| Sodnik dr. Denaro oprostil Fiat obtožbe protisindikainega ravnanja Po njegovem množični odpusti in natolcevanja o povezavi med primeri nasilja v tovarnah in terorizmom ne kršijo člena 28 zakona o delavskih pravicah TURIN — Z utemeljitvijo, ki v bistvu osvaja stališča pravnih zagovornikov Fi*ta, je včeraj sodnik za delovne spore dr. Denaro zavrnil priziv enotne zveze kovinarjev FLM proti vodstvu avtomobilskega koncerna češ da je ob množični odpustitvi 61 delavcev zagrešilo «protisindikalno dejavnost*, ki jo prepoveduje čl. 28 zakona o delavskih pravicah. V približno 70 stra ni dolgem sodnem odloku zaključuje dr. Denaro, da «ni pogojev za priznanje zahtevanih ukrepov*, ker Fiat ni zagrešil protisindikal nega delovanja, ampak je z množičnimi odpusti le spremenil svoje zadržanje ko »so morale biti razmere, vsaj v nekaterih delavnicah, zelo neurejene in zaskrbljujoče napete*. Sodnik zelo jasno pove, da bolj verjame trditvam Fiatovih funkcionarjev kot pa sindikalnih predstavnikov o razmerah na delovnih mestih in se sklicuje tudi na nekatere javne izjave voditeljev KPI Amendole in Minuccija ter gene- iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Protest ribičev v Rimu Veliko število ribičev se je udeležilo včerajšnje manifestacije v Rimu za Izboljšanje delovnih pogojev in za pravičnejšo ureditev socialnega skrbstva. Manifestacije se je udeležila tudi delegacije ribičev iz dežele Furlanije - Julijske krajine. (Telefoto AP) ralnega tajnika CGIL Lame, kar po njegovem opravičuje »količinsko izredne* ukrepe Fiata ob 61 odpustitvah. Dokajšnje začudenje vzbuja vsekakor zatrjevanje dr. Denara, da ne predstavlja proti-sindikalne dejavnosti povezava, ki jo je Fiat vsiljeval prek prijateljskega ali lastnega tiska, med terorizmom in primeri nasilja v tovarnah. Povsem nepotreben, če že ne izzivalen, se zdi stavek »razen če ne namerava sindikat enačiti omenjenih nasilnih dejanj z lastnimi sredstvi boja*. Po mnenju dr. Denara je torej Fiat ravnal povsem zakonito tudi glede prekinitve najemanja delov ne sile, saj jih je ravno v zadnjih dneh spet nekaj vzel v službo. Na zahtevo sindikatov, naj ukaže Fiatu, naj ne ovira sindikalnih pobud proti terorizmu, sodnik filozofsko ugotavlja, da «ne vidi potrebe po posebnih ukazih*, češ da je »edino učinkovito sredstvo omejevanje razglašanja nekaterih ideologij s proglašanjem drugačnih* in pa prijavljanje sumljivih dogodkov Ob taki razsodbi je seveda izrazil Fiat veliko zadovoljstvo, češ da je sodnik sprejel stališča njegovega vodstva o «vzdušju, ki ra dovoljevalo omikanega sožitja v tovarnah*. Povsem drugačen je komentar, ki ga je izrazilo vodstvo FLM po prvi proučitvi sklepa dr. Denara. «Pretorjeva razsodba odraža odločno preusmeritev obnašanja dela sodstva glede sindikalnih bojev, kot nezdružljivih v družbeno normalizacijo, ki jo zahtevajo gospodarji.* poudarja kovinarski sindikat. Tajništvo FLM si zato pridržuje pravico storiti najprimernejše pobude in naglaša potrebo odločnejšega boja proti terorizmu, ki pospešuje restavracijske proce se in omejevanje družbenih in sindikalnih bojev. (Iv) MOSKVA — Prezidij vrhovnega sovjeta je včeraj odvzel znanemu jedrskemu fiziku, Nobelovemu nagrajencu za mir in glavnemu predstavniku sovjetskega disidenstva Andreju Saharovu vse častne naslove in priznanja ter . z ženo izgnal v konfinacijo v Gorki, kamor nimajo dostopa tujci. Vest o hudem sklepu sovjetskih oblasti so včeraj posredovala Izve-stija. še prej so se po Moskvi širile govorice, da so Saharova aretirali in da ga bodo vsak čas izgnali iz države. Sinoči’ pa je tašča Saharova Ruth Bonner seznanila tuje dopisnike, da bosta zet in hči ostala v Sovjetski zvezi, da sta morala že odpotovati v Gorki v konfinacijo. Sklep sovjetskih oblasti, da »nedotakljivemu* Saharovu odvzame trikratni naslov heroja socialističnega dela, Stalinovo nagrado, red Lenina in druga priznanja, ki si jih je zaslužil s svojim izrednim znanstvenim delom, dokazuje, da se Kremelj ne zmeni za reakcije, ki jih bo tak sklep sprožil v svetu. Sovjetski voditelji so svojo pobudo utemeljili v komunikeju tiskovne agencije TASS. ki trdi, da je Saharov kljub opominom nadaljeval s protidržavno in protisovjetsko dejavnostjo. Tako dokazovanje pa lahko prepriča samo tiste, ki ne vedo, da je bil Saharov že celih 15 let trn v peti sovjetskim oblastem, da se je brez kompromisov bojeval za spošto-ranje človeških p .ic v svoji domovini. Prezidij vrhovnega sovjeta je svoj sklep sprejel v najtežjem obdobju povojnih let, ko je ob sovjetskem udoru v Afganistan ponovno zavel veter hladne vojne. Prve reakcije v svetu so si edine v oceni nezaslišanosti takega ukrepa. Namenoma bomo tu opustili vse tiste reakcije, ki jih narekujejo interesi novih skaljenih odnosov Zahod-Vzhod, in bomo posredovali tiste, iz katerih preveva zaskrbljenost ob tem ukrepu. V današnjem kurzivu glasilo KPI «L’Unita» trdi, da sedanji ukrepi izpričujejo nezmožnost reševai.ja s strpnostjo in svobodnim soočanjem napetosti, ki pretresajo sovjetsko družbo. «L'Unita» med drugim poudarja, da togost takih ukrepov temelji na »monolitskem gledanju družbe, ki smatra za patološko in nepopravljivo vse, kar je drugačno*. Sovjetski sklep proti Saharovu so obsodile skoraj vse ose’ nosti zahodnega sveta. Francoski marksistični zgodovinar Jean Elleinstein je sklep ocenil kot «zmago sovjetskih jastrebov*. Predsednik Nobelovega odbo. za mir v Oslu Egil Aarvik pa je med drugim dejal, da je Saharovov primer «ponoven dokaz, da Sovjetska zveza ne upošteva javnega mnenja*. Tržaški kulturnik istrskega rodu, pisatelj Fuivio Tomizza pa je med drugim dejal, da ga je vest presenetila in razžalostila. «Saharov je bil deležen precejšnje svobode, kar je vzbudilo upanje v demokratični razvoj sovjetske družbe. Dokler je lahko nemoteno vršil poslanstvo, smo lahko smatrali, da je vzdušje drugačno, kot smo pa bili navajeni v Stalinovi dobi. Njegova aretacija pomeni, da se nekaj menjuje v vrhovih, za vse nas v negativnem in zaskrbljujočem vzdušju. Iz trenj se rojevajo trenja, kot najhujša posledica pa je ugotovitev, da bo vzdušje postalo napeto tudi na drugi strani z neizogibnim ačznjem v hladno vojno*, (voc) Na sliki: (arhivski posnetek AP) disident Andrej Saharov. BEOGRAD — Predsednik alžir ske vlade in član politbiroja CK FLN Mohamed Abdelgani bo da nes dopotoval v Beograd tega ni želel. Nemški rdeči kril računa, da je trenutno v pakistanskih begunskih taboriščih, kjer živijo v nemogočih razmerah, kar 750 tisoč afganistanskih beguncev, v začetku marca pa naj bi to število doseglo milijon. Mnogo je otrok, ki umirajo zaradi mraza, zaradi podhranjenosti in izčrpanosti. Kitajski zunanji minister Huang Hua pa je ob zaključku svojega petdnevnega obiska v Pakistanu prispel v Karači, kjer se je sestal s šefom pakistanske diplomacije Aga Šahijem, ki je dejal, da na obisk ne gre gledati kot na u-stanavljanje osi Peking - Washing-ton - Islamabad, temveč zgolj kot na nadaljevanje dialoga med obema državama. Poudaril je tudi, da Pakistan nima napadalnih namenov do nobenega od svojih sosedov (* tem je najbrž hotel potolažiti Indijo, ki zelo zaskrbljeno gleda na ameriške in kitajske pošiljke orožja Pakistanu), temveč hoče le zagotoviti varnost svojih meja. O-pomnil je na dejstvo, da je Indija vezana s SZ s sporazumom, ki je zelo podoben onemu, ki vežo Moskvo z Afganistanom, Vietnamom itd. Prav v zvezi z dvostranskimi sporazumi Sovjetske zveze i drugimi državami naj omenimo, da je Iran sklenil preklicati člena 5 in 6 sporazuma s SZ, ki so ga podpisali leta 1921 in ki je predvideval tudi možnost posega sovjetskih čet v Iranu. Zahodnonemški zunanji minister Genscher, ki se trenutno mudi v Washingtonu, je zagotovil predsedniku Carterju, da lahko šteje na popolno podporo Zvezne republike Nemčije kar zadeva obsodbo Sovjetske zveze zaradi posega v Afganistanu. Genscher je zagovarjal potrebo po »odločni reakciji* na sovjetski poseg, saj gre po njegovem za edini način, da bi dokazali Moskvi, da zahodne držav« niso pripravljene tolerirati takih operacij, (if) Cossiga od danes na obisku v ZDA RIM — Predsednik vlade Fran-cesco Cossiga bo danes odpotoval v ZDA na dvodnevni uradni obisk. Jutri bo italijanskega gosta v Beli hiši sprejel predsednik Carter, Cossiga pa bo imel razgovore tudi z nekaterimi ameriškimi ministri ter ob koncu tudi z generalnim tajnikom OZN Waldhtimom. ki bo medtem sklenil obisk v Indiji in Pakistanu. Obisk spada v redna posvetovanja med zahodni mi zavezniki predvsem spričo težkega mednarodnega položaja. Carter pa bo nato sprejel tudi predsednike vlad Anglije, Francije in ZRN. Kot znano, je predsednik italijanske vlade od 1. januarja 1980 tudi predsedujoči v EGS ter ima nalogo koordinirati vse dejavnosti deveterice, ki zadevajo mednarodno sodelovanje tako na političnem kot na gospodarskem področju. «0dstop» Kiriljina podpredsednika sovjetske vlade MOSKVA — Sovjetska tiskovna a-gencija TASS je včeraj dopoldne sporočila, da je prezidij vrhovnega sovjeta .sprejel odstop 67-letnega Vladimira Kiriljina, podpredsednika vlade in predsednika državnega odbora ZSSR za znanost in .tehniko. Kiriljin je po izjavah TASS sam zaprosil za razrešnico. Vedno bolj pa se širi prepričanje, da je »raz-rešniea* v lesni zvezi s skaljenimi odnosi Vzhod - Zahod, saj je bil Kiriljin eden od odgovornih za tehnično sodelovanje z Zahodom in u-resničitelj sporazuma s Fiatom. Moskovski tuji dopisniki tudi spominjajo, da je Kiriljin na tiho podpiral Saharova in je bil sam za sovjetsko družbo preveč toleranten in liberalen. TRŽAŠKI DNEVNIK S SEJE ANTIFAŠISTIČNEGA ODBORA NA SEDEŽU TRŽAŠKE POKRAJINE Prevratniški terorizem je treba izolirati s splošno mobilizacijo vsega prebivalstva Predsednik odbora Ghersi zaskrbljujoče ocenil naraščanje fašističnih atentatov Telegram ANPI-VZPI vladnemu komisarju • Atentat so obsodili devinsko-na-brežinski občinski odbor ter načelniki svetovalskih skupin rajonskega sveta Novo mesto - Nova mitnica, kjer je bil izvršen atentat Da bi politične in družbene komponente Trsta in njegove pokrajine. ki se sklicujejo na ustavne vrednote, najodločneje obsodile prevratniško akcijo fašističnega pečata v kinodvorani Ritz, kjer je KPI priredila deželno manifestacijo, se je včeraj na sedežu pokrajinske u-prave sestal odbor za obrambo vrednot odporništva in republiških inštitucij. Zasedanja antifašističnega odbora, Ki mu je predsedoval predsednik Ghersi, so se udeležili predstavniki pokrajinske uprave, tržaške, miljske, devinsko - nabre-žinske in aoi inske občine, zastopniki KD, KPI, PSI, PSDI, Slovenske skupnosti, enotne sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, združenja ACLl, federacije prostovoljcev za svobodo ter Slovenske kulturno - gospodarske zveze. V svojem nagovoru je predsednik Ghersi še enkrat opozoril na izredno težaven trenutek, ki ga preživlja mesto Trst in zaskrbljujoče ocenil postopno naraščanje pro-vokatorskih fašističnih atentatov, ki vse boli ogrožajo varnost prebivalstva. Gotovo gre za poskus, je še poudaril predsednik Ghersi, da bi predvsem v Trstu ustvarili žarišče napetosti prav v trenutku, ko se državna in mednarodna stvarnost nahajata v izredno delikatnem trenutku. Na krajevni ravni pa je glavni namen nasilja, da bi se ob meji z Jugoslavijo ustvarila napetost in sicer prav v trenutku, ko je slednja v delikatnem konjunk-turnem položaju. Prevratniški terorizem je treba zaradi tega popolnoma izolirati, je dejal predsednik Ghersi, poleg tega pa je tudi potrebno, da demokratične sile z največjo odločnostjo zavrnejo poskuse, da bi se v mestu ustvarilo tako politično vzdušje, ki je vladalo pred mnogimi leti. Ravno tako je treba preprečiti, da bi se obujale žolčne politične in nacionalistične kontrapozici-je, ki ogrožajo vzdušje civilnega sožitja, ki že dalj časa označuje tržaško stvarnost. V sedanjem trenutku, je zaključil predsednik antifašističnega odbora Ghersi. ni več prostora za agnostična stališča. Mesto mora pokazati svojo zmožnost mobilizacije, da bi na tak način o-dločno in enotno odgovorilo proti vsakefnu poskusu destabilizacije in terorizma. Na sestanku so se člani odbora tudi spoprijeli z organizacijskimi problemi manifestacije, ki jo bo antifašistični odbor priredil 11. februarja v gledališču Verdi, na kateri bo spregovoril dosmrtni senator Leo Valiani. Val ogorčenja nad podlim fašističnim atentatom pa se še ni polegel. Izrazi solidarnosti komunistični partiji in protesti demokratičnih sil so označevali tudi včerajšnji dan. Tako je predsedstvo ANPI - VZPI iz Trsta odposlalo telegram vladnemu komisarju dr. Marrosuju, v katerem izraža 'orčenje in odločno obsodbo nad terorističnim atentatom na kinodvorano Ritz v Trstu, katerega cilj je napad na demokracijo in na svobodo. Italijanski in slovenski borci ANPI - VZPI, je še rečeno v telegramu, zahtevajo, da odgovorne oblasti posežejo in onemogočijo poskus zastrupljanja družbenega demokratičnega sožitja na tem zelo delikatnem področju zhodne meje, da bi se uveljavile pravice svobode, ki so bile dosežene v osvobodilnem boju in v odporniškem gibanju. Odločno obsodbo nad izredno hudim provokatorskim dejanjem je izrekel tudi devinsko - nabrežinski občinski odbor, ki je med drugim poudaril, ča nadaljnje fašistično nasilje žali vse iskrene demokrate. Atentat na kinodvorano, ki je sledil zažigu dveh strankinih sedežev dokazuje, da se vprašanje javnega reda tudi v Trstu stalno slabša. Devinsko - nabrežinski občinski odbor zato zahteva odločno ukrepanje organov javnega reda i 5 sodstva ter vabi občane k budnosti proti vsaki obliki terorističnega nasilja. Dan po atentatu so se sestali načelniki svetovalskih skupin rajonske- ga sveta Novo mesto — Nova mitni-c , torej izvoljeni predstavniki tistega mastnega okoliša, v katerem je med drugim rečeno, da se s terorističnimi atentati namerava v prebivalstvu ustvariti nezaupanje v inštitucije ter se ga skuša oddaljiti od demokratičnega življenja v mestu. Le golo obsojanje takih dogodkov ne zadošča več, poudarjajo načelniki svetovalskih skupin rajonskega sveta, potrebno je, da organi javnega reda v celoti izpolnjujejo svoje dolžnosti in preprečijo taka teroristična dejanja. Provokacije fašistov, ki že leta nekaznovani rovarijo po našem mestu, je treba prekiniti z odločnejšo voljo, poleg tega pa je potrebna izredna obveza in enotnost vseh demokratičnih in družbenih sil, ki se sklicujejo na iz odporništva nastalo ustavo. Dokument načelnikov svetovalskih skupin rajonskega sveta za Novo mesto — Novo mitnico se zaključuje z ugotovitvijo, da mora Trst Postati most miru in mirnega sožit.a, kar pa je predvsem volja velike večine njegovega prebivalstva. • Danes ob 17. uri bo na sedežu Zveze italijanskih žena v Ulici del Toro 12 zborovanje združenja «Noi Donne*. V PONEDELJEK V NAŠEM MESTU Sestanek delegacije CK ZKJ z deželnimi predstavniki KPI Zdravstveno stanje predsednika SFRJ in jugoslovanski notranji položaj osrednji temi pogovorov - Deželni tajnik KPI Rossetti delegaciji izročil pismo z najiskrenejšimi željami za takojšnje okrevanja maršala Tita Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, v kateri sta bila član centralnega komiteja ZKJ in predsednik komisije za mednarodne odnose Jože Smole ter član iste komisije centralnega komiteja Ivan Renko, se je v ponedeljek, med svojim kratkim bivanjem v Trstu sestala z deželnim tajnikom KPI Giorgiom Rossettijem, pokrajinskim tajnikom Claudiom Tonelom ter s posl. Anto-ninom Cuffarom. Med pogovori, ki so se kot običajno odvijali v prisrčnem vzdušju najglobljega sodelovanja, sta predstavnika Zveze komunistov Jugoslavije seznanila predstavnike KPI o poteku bolezni predsednika Tita ter o jugoslovanskem notranjem položaju. Deželni tajnik KPI Rossetti pa je delegaciji ZKJ izročil pismo, ki je naslovljeno na predsednika CK ZKS Franca Popita, z najiskrenejšimi željami o takojšnjem okrevanju predsednika Tita, ki ga objavljamo na L strani našega dnevnika. Ob koncu sestanka sta člana ZKJ, v imenu centralnega komiteja, povabila delegacijo deželnega komite- Igor Žerjal je dobil sestrico NATAŠO Slavku in Mileni iskreno čestita PD France Prešeren, mali Nataši pa želi vse najboljše. Z OBVESTILI, KI SO JIII POSREDOVALI OBČINSKI FUNKCIONARJI Občina včeraj zasegla zemljišča številnih prebivalcev Kolonkovca Na razlaščenih zemljiščih bodo zgradili vrsto stanovanjskih blokov - Nekaterim bodo odvzeli poleg zemljišča tudi hišo Prebivalce Kolonkovca so včeraj tudi uradno obvestili o razlastitvi njihovih zemljišč. Z včerajšnjim dnem namreč lahko razpolaga občina z njihovimi površinami — vrtovi, vinogradi, po(ji — na katerih bodo v bližnji bodočnosti gradbena podjetja in godbene zadruge zgradile več sto stanovanj v sklopu načrta o ljudskih in cenenih gradnjah. Razlastitev je prizadela za sedaj vse posestnike, k. imajo svoja zemljišča na področju od Ul. Flavia do Ul. Costalun^a, drugi del načrta pa predvideva razlastitev še drugih površin; tako v prvem, kot v drugem primeru pa bo ta prisilni ukrep, kot večinoma doslej, zadal hud udarec slovenski narodnostni skupnosti, saj je večina kmetovalcev tega predela Slovencev. Občinski funkcionarji so se že v jutranjih urah predstavili na domovih razlaščancev ter jih seznanili o ■lilMiliiimiiMiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiininiiiitiiiMimiuniimiMiiiiiitiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii KLJUB RAHLEMU IZBOLJŠANJU V ZADNJIH ČASIH Stopnja onesnaženosti zraka pri Sv. Soboti je še visoka O problemu razpravljali predstavniki rajonskega sveta in pokrajine oziroma laboratorija za higieno in profilakso Nedavno smo poročali o tiskovni konferenci, med katero je tržaška pokrajina seznanila javnost z izsledki raziskav o stopnji onesnaženja ozračja na Tržaškem. Raziskave je izvršil pristojni oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso. Rezultati preiskav so naleteli na dokajšnje zanimanje pa tudi na določene kritične pripombe v rajonskem svetu za Sv. Soboto, tako da je te dni bil med njegovimi predstavniki in zastopništvom pokrajinske uprave ločen sestanek. Pokrajino sta zastopala odbornika Carbo-ne in Pessato (predsednik zdravstvenega konzorcija), omenjeni laboratorij pa zadolženi za probleme onesnaževanja Severi. Pokrajinski upravitelji so predstavnikom rajonskega sveta izrekli vse priznanje za njihovo dosedanje prizadevanje, kako čimbolj sensibi-lizlrati javno mnenje, kar zadeva onesnaževanje; ta njihova prizadevanja so rodila dobre sadove, saj se je stopnja onesnaženja v tem mestnem predelu znižala. To velja zlasti za področje Ul. Giarizzole in za hrib Sv, Pantalejmuna. Vsekakor je bilo na sestanku poudarjeno, da je stopnja onesnaženosti zraka še vedno zaskrbljiva; tudi zato, ker je tam naokoli veliko industrijskih obratov, pa tudi upepeljevalnik za smeti. Carbone in Pessato sta se zavzela za učinkovitejše usklajanje dejavnosti za preprečevanje onesnažitvene-ga procesa ni podlagi sodelovanja z demokratičnimi organizmi, ki se ubadajo s temi problemi Kongres CGIL v Boljuncu Nova zvezna delavska zbornica CG IL priredi jutri in pojutrišnjem v gledališču »F. Prešeren* v Boljun-cu kongresno skupščino za področje industrijske cone kot pripravo na IV. deželni kongres CGIL. Navzoč bo vsedržavni tajnik sindikata Ser-gio Garavini. Skupščina se prične jutri, 24. t.m., ob 17. uri z izvolitvijo predsedstva, ob 17.30 bo na vrsti tajniško poročilo, ob 19. uri imenovanje komisij in ob 19.15 niz pozdravnih nagovorov. V petek, 25. t.m., ob 9. uri nadaljevanje skupščine, ob 13. uri prekinitev, ob 15. uri obnovitev razprave, nato zaključki, glasovanje o sprejetih resolucijah in izvolitev delegatov za deželni kongres. 1 ________ Spored današnjih predkongresnih skupščin KPI Tržaška avtonomna federacija KPI bo imela danes sledeče predkongresne skupščine: ob 19.30 v pod-lonjerski sekciji (Ul. Masaccio 24) o temi »Mednarodni položaj in prizadevanja komunistov v boju za mir, razorožitev in ponovni zagon popuščanja napetosti*; ob 20. uri v sekciji na Kolonkovcu (Ul. Costalunga 161) o »italijanskem in mednarodnem političnem položaju* z udeležbo člana pokrajinskega vodstva Fausta Monfalcona; ob 20 uri v sekciji «Pratolongo» za Kolonjo -Školjet (Ul. Fogazzaro 2) o »mednarodnem političnem položaju* z udeležbo člana vodstva Borisa Iskre; ob 20. uri v sekciji «Tomažič» (Trg Stare mitnice 11) o »političnem in gospodarskem položaju v Trstu in pripravah na volilno kampanjo* z udeležbo člana vodstva Dennisa Visiolija; ob 20.30 v sekciji »Curiel* (Dom pristaniških delavcev) o »političnem in gospodarskem položaju v Trstu* z udeležbo člana vodstva Ezia Martoneja; ob 20.30 v Sekciji za Sv. Vid - Staro mesto (Ul. Carli 8' o »mednarodnem političnem položaju* z udeležbo članice vodstva Perle Luša. Prav tako danes, 23. t.m., bo ob 20. uri na sedežu KPI v Ul. Capi-tolina 3 sestanek univerzitetnega krožka ZKMI - FGCI, ki se ga bo u-deležil tudi član pokrajinskega tajništva Ugo Poli, ukrepu. Poleg njih so prišli tudi geometri in arhitekti, da bi točno izmerili površino, s katero bo odslej razpolagala občina. Poleg tega pa so morali popisati vse razlaščeno področje, da bi nato (kdaj, je ob takih ukrepih vedno zelo vprašljivo) lastnikom izplačati škodo, ki jo bo-do' 'Uff-peli Zaradi razlastitve. Občinski funkcionarji so tako popisali vse, kar je bilo na zemljiščih zšzidahegav od zidov do morebitnih kleti, hlevov, vodnjakov, kanalizacije, greznic, pa do vseh drugih objektov, ki so neobhodno potrebni za gospodarsko izkorišča nje zemljišč. Kot smo že včeraj omenili, je večina zemljišč obdelanih, za mnoge pa predstavljajo vrtovi, vino gradi in razni nasadi edirii vir zaslužka. S kom se bodo le-li preživljali potem, ko jim bodo odvzeli zemljišča? Pri razlastitvah na Kolonkovcu moramo zabeležiti nekaj izjemnih primerov. Nekaterim kmetovalcem bodo odvzeli več tisoč kv. metrov površine, drugim bodo pustili sa mo hišo. Tak je primer občana iz Ul. Lorenzetti, kateremu bodo odvzeli celo stranišče, pred hišo pa so mu pustili le 1,90 metra prostora. Še hujše se bo dogodilo občanu iz Ul. Benussi. Njemu bodo odvzeli prav vse, tudi hišo. Njegova hiša namreč stoji prav sredi zemljišč, ki jih je pred časom pokupi-j lo znano tržaško gradbeno p:xljet-je, da bi nato na teh zemljiščih zgradilo skupino stanovanjskih blokov. Ker se je vedno upiral prodaji zemljišča in hiše, je podjetje strlo njegov odpor s tem, da je doseglo razlastitev tudi njegovega zemljišča. Občinski funkcionarji so imeli pri njem mnogo dela, saj so morali popisati tudi vse, kar je imel v hiši. Tako so prišli za dve uri že dopoldne, nato pa so se vrnili za naslednji dve uri še popoldne. Popisu je prisostvovala tudi občinska uslužbenka z dvema pričama, od katerih je bil eden — tako nam je zagotovil lastnik — uslužbenec omenjenega gradbenega podjetja. Ko jih je vprašal, zakaj imajo pri popisu tolikšno silo, so mu odgovorili, da mora biti v teku dneva ves popis dokončan, ker da bodo kmalu začeli z deli. Odbor za ljudsko glasovanje (referendum) o zakonskem osnutku, ki predvideva strožji pregon odgovornih za spolno nasilje nad ženskami in ki ga je vložilo v parlamentu žensko gibanje, bo danes ob 18.30 dalje zbiral podpise občanov v Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14. Jutri v Dolini izredna seja občinskega sveta 18.30 bo izredna Jutri, 24. januarja, ob na dolinskem županstvu seja občinskega sveta., Dnevni red bo poleg drugega zajel spremembo sklepa občinskega sveta št. 44/c z dne 16.3.1979 (»D.Z. 22.7.1978 št. 81; odobritev pravilnika za u stanovitev družinskih posvetovalnic*), dalje imenovanje predstav nikov v stalne komisije za odnose z miljsko in koprsko občino, s ka terima je dolinska nedavno pod pisala sporazum o prijateljstvu podelitev miniaturne oblike odličja prijateljstva in poročilo župana o raznih občinskih zadevah. ja KPI na obisk v Slovenijo, ki naj bi bil v prihodnjih tednih; delegacija tržaške federacije KPI pa bi istočasno gost komunistične organizacije iz Ljubljane. Sestanek na deželi o posojilih krajevnim ustanovam Predstavniki zveze itr."janskih pokrajin (UPI), vsedržavnega združenja italijanskih občin (ANCI), vsedržavne zveze gorskih skupnosti in ustanov (UNCEM) ter deželni funkcionarji raznih zainteresiranih sektorjev so se včeraj sestali na sedežu deželnega odbora, da bi razpravljali o začetnih fazah finansiranja, ki ga predvideva posebna blagajna za naložbe in posojila krajevnim upravam Furlanije - Julijske krajine, kar bo morala koordinirati deželna uprava. Posebna blagajna, ki je pripravila finančni načrt v višini 3.000 milijard lir, je krajevnim ustanovam iz naše dežele namenila 42 milijard lir za razne investicijske načrte. Z vsotami, ki jih bodo krajevne ustanove prejele iz posebne blagajne, bodo lahko posegale in ukrepale na najrazličnejših področjih, ki gredo od javnih del, prevozov, gradenj, športnih objektov in bolnišni-ških struktur pa do gradenj univerzitetnih sedežev. Procedure za najem posojil je o-risal odbornik za finance Tripani, ki je med drugim poudaril, da so občine iz naše dežele v lanskem letu (do meseca avgusta) predložile le 174 prošenj za skupno 33 in pol milijarde lir, medtem ko jih je dežela sprejela le 96 za skupno 13,5 milijarde lir. V lanskem letu je i-mela naša dežela na razpolago 36 milijard lir. Razlike med predloženimi in sprejetimi prošnjami jj treba predvsem iskati v dejstvu, da so bile številne prošnje brez ed-pisanih izvršilnih načrtov o delih, za katere so občine zaprosile posojila. Zato so se tudi sestali predstavniki krajevnih uprav, da bi bolje organizirali in koordinirali razne obveznosti, ki se jih morajo držati občinske in pokrajinske uprave ter gorske skupnosti in ustanove. OB VČERAJŠNJI PREDPREMIERI V KULTURNEM DOMU (Kdo se boji Virginije Wooli?» Krut in krvav psihološki konflikt, ki se skuša dokopati do resnice - Zelo dobra igra s seh štirih protagonistov Ženski odbor FLM za otroški vrtec “ v centru pri Domju Te dni se je ženski odbor kovinar- skega sindikata FLM sešel s tržaško občinsko odbornico Boschinijevo, kateri je izrazil zaskrbljenost, ker občinska uprava še vedno ni izpolnila sprejetih, obvez glede upravljanja 0-troškega vrtca, ki ga bodo odnrli v socialnem centru pri Domju. Ženski odbor je zahteval nujnostni sestanek z županom Cecovinijem za čimprejšnje rešitev problema, ki neposredno zadeva žensko zaposlenost na področju industrijske cone. NOVA PREMIERA V GLEDALIŠČU ROSSETTI FERROV «VETER S CELINE» ZADOVOLJIL OBČINSTVO Sirfoči je v Rossettijevem gledališču gostovala rimska gledališka skupina, ki je postavila na oder pisano in živo delo aVeter s celine* v režiji Turija Ferra. S to predstavo je skupina nastopala že po raznih italijanskih mestih in povsod žela precejšnji uspeh. Zgodba se odvija v neki mali sicilski zakotni vasici, kjer so tradicije in nazadnjaški način življenja še trdno zakoreninjene. Življenje teče normalno svojo pot, dokler se po šestih mesecih odsotnosti ne vrne iz Rima don Cola Duscio. S sab” je pripeljal Rimljanko in nameraval prenesti nov način življenja med svoje ljudi. Naloga pa ni lahka; že dejstvo, Nemara se je bojimo prav vsi, prav vsi se bojimo tiste resnice, ki na en mah razkrinka pročelje nerealnega življenja, ki spreminja ljudi, njihovo bistvo, njihovo duševnost. Virginije Woolf se boji Martha, saj se pred njo zrušijo vse utvare, ves smisel življenja, ki neha biti igra in se sprevrže v brutalno resničnost, padejo vsi zavese v resnici krvavega obstoja in ostane samo samota, ostani krut vsakdan in človek je cunja, zgubi vsakršno energijo, moč ia srečo. Ali pa jo pridobi, ko spozna življenje brez maske? Človek se v svojem življenju ni vedno zatekati pod krinko more humorja, ne more živeti v divjem in razbesnelem eksistenčnem okviru, kajti milnati balončki se slej ko prej razblinijo. Utopija in sanjski svet lahko živita le toliko časa, dokler nista pahnjena v trdni okvire resničnosti, dokler ne propade tudi tista irealnost, ki je bi' la gonilna sila življenja. Eduiard Albee je s svojo dramatiko presunil gledališče. Skušal j* pronicati v duševnost ljudi, razgaliti vse zablode ameriške družbe, iskati resnico, pa najsi bo ta ši tako kruta in krvava. V delu »Kdo se boji Virginije Woolf?» prodira dramatik v najintimnejše sfere človekove duševnosti in s silovito kretnjo podira ves zlagani videt življenja, vsakdanje stvarnosti. To je delo neslutene sile, ob katerem postane gledalcu nelagodno, zgrozi se ob gledanju krčevitih in mučnih prizorov, ki na en mah podirajo vse sanjske vizije. Martha in George živita že enaindvajset let nevzdržno življenje. Preživljata ga v sarkazmu, ki sl sprevrže v grotesko, neločljivo združena in vendar kot tujca. Ena sama noč podre vse iluzije, ko prideta na obisk Nick in Honey. Takrat se začnejo prepletati zgodbe v diaboličnem zaporedju, zgodbe• ki vodijo od spolne utehe do krčevite volje po življenju in novem rojstvu. V okrilju noči se vrstijo izpovedi, ki podirajo vse navidezne vrednote: znanost, poezijo, človeško toplino, razumevanje in ljubezen. Fantom Virginije Woolf sleče vse protagoniste, da se pokažejo nagi, popolnoma votli pozornemu očesu gledalca. Ali je to gledališče krutosti? Na odru se bije neizprosen bo) med protagonisti, ki so si v bistvu tujci, pa čeprav zakonsko povezani med seboj. Mladi univerzitetni profesor biologije Nick ne ve, da njegova žena Honey stalno a-bortira in se zato predaja konjaku, iz tega izvirajo vse njene fizične bolečine. Nesposobni predavatelj zgodovine, dr. George, pa je stalna tarča napadov žene Mar-the, ki se iz njega poigrava in na pol pijana mu očita vse slabosti, zaradi katerih ne more biti nanj ponosna. George se na koncu krvavo maščuje in ob brleči luči sveč nastopi katarza. Ob včerajšnji predpremieri Al beejevega dela v Kulturnem domu smo nakazali samo nekaj misli, ki se nam porajajo ob tej uprizoritvi. Ob tem pa ne moremo mimo tega, da ne bi povedali, da je režija Dušana Mlakarja stopnjevala vse uničujoče psihološke trenutke te drame, jih privedla do skrajnih možnosti, čemur so z zelo dobro igro sledili tudi Bogdana Bra-tuževa, Anton Petje, Anica Kumrova in Livij Bogateč. Kreacijo naših igralcev ne dopustijo niti minute oddiha, pahnejo nas v krutost spopada, histerije, neizpolnjenih želja. Vse se dogaja v prostornem salonu bogate meščanske hiše, v ozadju so drevesa. Skratka, tudi scena Nika Matula stopnjuje to vrhunsko stvaritev naših gledališčnikov. (mč) Zapustila nas je za vedno naša draga mati, nona in sestra FRANČIŠKA BIZIN vd. PAHOR Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 13. uri iz nabrežinske kapele v Križ. Žalostno vest sporočajo; hči Lidija in sin Rudi z družinama, sestri Justa in Amalija ter drugo sorodstvo Križ, Pariz, 23. januarja 1980 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage MARIJE MALALAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnice. Trst, 23. januarja 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) Mož in otroci ŠD Mladina izreka družini Pahor in Bogateč iskreno sožalje ob izgubi drage mame in none Frančiške. VZPI - ANPI Križ izreka družini ob nenadni smrti Francke Bizin * Pahor, mame padlega borca, iskreno sožalje. Gledališča RUSSETTI Danes, 23. t.m., ob 20.30 izven a bonmaja Turi Ferro v delu Nina Martoglia «L’aria de! Continente*. Za abonente danes, 30 in od jutri dalje 20 odst. popusta. Rezervacije Pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Danes ob 20.30 gostuje Living Theater z delom »Antigona*. Rezervacije pri osrednji blagajni Zadnja ponovitev. w « « Od jutri, 24. t.m., dalje. Jole Silvani v «E1 triestin in carega* recital s tržaškimi ljudskimi pesmimi. Abonenti 50 odst. popusta. Pregled 1980: Sedem predstav v abonmaju «Mlada» sezona za vse bste, ki ljubijo gledališče. VERDI Jutri, 24. t.m., ob 19.30 peta uprizoritev Wagnerjeve opere Tristan in Isolda. šesta predstava bo v nedeljo, 27. t.m., ob 15.30. V četrtek, 31. januarja, ob 20. uri premiera opere Ermanna Wolf-Fer-rarija Grobjani. Predstavitev opere bo v ponedeljek ob 18.30 v mali dvorani Verdijevega gledališča. Govoril bo prof. Bruno Bidussi. * « * Občinsko gledališče Verdi išče pevce za svoj zbor. Interesenti naj se javijo v uradu za osebje (Nabrežje 3. novembra 1) Kino Nazionale 15.00-21.00 «Remb. Risani film. Ariston Zaprto. Eden 16.00 «Le pomo alanti*. Erika Cool, Gabriel Pontello. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. Escelsior 15.00—22.00 «1 tre dell’o-Perazione drago*. Prepovedan mladini pod 18. letom. »rattacielo 16.00—22.15 «Quattro mo-sche di velluto grigio». Režija D. Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. Penice 16.00 «Meteor». Henry Fonda. Barvni film. Mignon 15.30 «D magnifico cam pione*. Barvni film za vsakogar. Eilodrammntico 15.30—22.00 «Porno-story 1980». Cristallo 16.30 «Liquirizia». Barbara Bouchet, Cristian De Sica. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «La patata Dollente» Renato Pozzetto in Edwige Fen nech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. 'etom. Attrora 16.00 «Una strana coppia di suoceris. Peter Falk. Eapitol 16.00 «Ma.,i di velluto*. A. Celentano. volta (Milje) 16.00 »I supereroi di Supergulp*. Barvni risani film. Vittorio Veneto 16.15 «Patrick». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aldebaran Zaprto. *^i»° GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM EDWARD ALBEE KDO SE= BOJI VIRGINIJE WQOLF? 1 (igra v treh dejanjih) Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 23. t,m., ob 20. uri ABONMA RED D - mladinski v s-cdo Jutri, 24. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H V petek, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A — premierski V soboto, 26. t.m.,' ob 20.30 ABONMA RED B — prva. sobota pb premieri V nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri Obvestilo SDGZ obrtnikom Prosveta PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona ria kulturno prireditev, ki bo v . prosvetni dvorani. Spored: o-troški in mešani pevski zbor Slovenec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro «škrk št. 27». Prireditev bo v nedeljo, 27. t.m. Razna obvestila Sindikat slovenske šole sklicuje sejo glavnega odbora za danes, 23. t.m., ob 15.30. ŠD Vesna prireja v soboto, 9. fe-fruarja 1980, v kriškem Ljudskem domu pustni ples za člane in simpatizerje. Vabila lahko dvignete vsak dan. razen ponedeljka, na društvenem sedežu od 18. do 19. ure ob nedeljah pa cd 11. do 12 ure. Igral bo znani ansambel «Salvador». PD LIPA - BAZOVICA UPRAVNI ODBOR BAZOVIŠKEGA DOMA sklicujeta OBČNI ZBOR danes, 23. januarja, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v Bazoviškem domu. Vabljeni! Sekcija obrtnikov pri SDGZ prireja srečanje — predavanje v četrtek, 24. decembra 1980, ob 20.30 na sedežu združenja v Trstu, Ul. Cice-rone 8/b na temo: KREDITNE OLAJŠAVE ki jih deželni zakoni predvidevajo v korist obrtništva. Govoril bo dr. Eugsnio Rosmann, funkcionar Deželne ustanove za razvoj obrtništva (Ente regioriale per lo sviluppo deH’artigianato - ESA) iz Vidma. Ta ustanova je namreč pooblaščena, da sprejema prošnje za kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne kredite, ki jih dogovorjene bančne ustanove — tudi slovenski bančni zavodi TKB in Hranilnica ter posojilnica ,na Opčinah in v Nabrežini, odobrijo obrtnikom v razne namene: nakup strojev, opreme, obnova in modernizacija delavnice itd. Pri takih posojilih " ie obrestna mera občutno nižja, sai razliko krije ESA iz javnih sredstev. Napovedano nredavanje zaključuje cikius štirih srečanj z obrtniki na to važno temo, ki jih ie v zadnjih dveh mesecih priredilo SDGZ. Tudi tokrat bo prisoten predstavnik slovenskega bančnega zavoda, ki bo v razgovoru s orisotnimi nudil vse potrebne informacije. Toplo vabljeni! Tajništvo SDGZ OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Trst Sindikat slovenske šole obvešča vse šolnike (učitelje, profesorje in veroučitelje) ki so poučevali v letih od 16. 9. 1947 do 25.10 1954 v Trstu in tržaški okolici, da se jim štejejo ta leta službovanja dodatno za pokojnino. Celotna doba od 16. 9 1947 do 25. 10. 1054 se šteje 2 leti, 8 mesecev. 13 dni. Od 16. 9. 1947 do 16.9. 1949 se dodatno šteje 1 leto. 7a ostalo dobo še šteje '/s šolskega leta. Tnteresirani naj naslovijo prošnjo na šolsko skrbništvo in naj navedejo dobo službovanja ter prosijo, da se jim štejejo navedena službena leta dodatno za pokomino v smislu 24. č'ena, odstavka c, od'oka predsednika republike iz dne 29. 12. 1973 št. 1092. Pravico do dodatnih službenih let imajo šo'nild, ki so se upokojili od 1. 6 74 naprej Ta dekret pa ne velja za n°učno osebje. Podrobnejša poi°«nila nudi tajništvo SSŠ - Via Filzi, 8.. Vsak torek in petek od 16. do 18. ure! SPOROČILO POKRAJINSKE SINDIKALNE FEDERACIJE Sindikati delavcev hočejo mir! Obsodba vsakega rožljanja z orožjem Obsodba sovjetske vojaške intervencije v Afganistanu - Gospodarske represalije so nevarne za svetovni mir - Ponovno pričeti pogajanja za rešitev spornih vprašanj NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA ‘V TRSTU vabi f VEČER IVANA TRINKA buditelja beneških Slovencev ki bo danes, 23. t.m., ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu Sodelujejo predavatelji dr. Marino Qualizza, don Pasquale Guion in don Natale Zuanella, recitatorja Jože in Luisa Cher. NATEČAJ DOLINSKE OBČINE Uprava občine Dolina sporoča, da | je razpisala javni natečaj za eno mesto pleskarja v organiku osebja. Rok za predložitev prošenj zapade 15. 2. t.l. ob 12. uri. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani zglasijo na občinskem sedežu v uradnih o-ah. f Čestitke Sindikalne organizacije so zelo zaskrbljene zaradi naraščanja napetosti v svetu, ki se stopnjuje v zadnjih dveh mesecih. Taka napetost u-tegne odpraviti politiko miroljubne koeksistence, ki je bila in je edina možnost za ohranitev svobode in u-trditev demokracije in gospodarskega ter socialnega napredka. Sindikalna organizacija CGIL - CISL -UIL je v zvezi s tem vprašanjem razdelila včeraj letak med delavstvom v vseh tovarnah na Goriškem. Tajništvo pokrajinske federacije CGIL - CISL - UIL odločno obsoja sovjetsko vojaško intervencijo v Afganistanu. Ta intervencija, je rečeno v letaku, krši pravico do neodvisnosti, avtonomije in narodne suverenosti. Sovjetska vojaška intervencija pomeni prispevek k povečanju mednarodnih konfliktov na področju, ki je že samo po sebi konfliktno že zaradi spora med Iranom in Združenimi državami Amerike. Enotna sindikalna zveza CGIL - CI SL - UIL meni, da bi se morale sovjetske čete takoj umakniti iz Afganistana. Istočasno je pokrajinsko sindikalno tajništvo mnenja, da ni v skladu z mednarodnim pravom to, kar se dogaja z ameriškimi diplomatskimi talci v Teheranu. To je groba kršitev mednarodnih obvez. Istočasno pa sindikalna federacija meni. da ima iransko ljudstvo polno pravico zahtevati pravično obsodbo šaha za zločine, ki jih je napravil med svojo diktaturo. Sindikalne organizacije so tudi zaskrbljene zaradi obnovljene tekme med velesilama v atomskem oboroževanju. in tudi zaradi dejstva, da hočeta vplesti v to oboroževalno tekmo tudi Evropo. Enotna sindikalna federacija CG IL - CISL - UIL vabi vse politične sile v Posočju, naj se v tem nevarnem trenutku zavzamejo tudi v demokratično izvoljenih uprava!: za to, da pozovejo vlado in druge organizme, naj se odpravijo mednarodni konflikti, naj se obnovijo dialog in pogajanja, ne bi bilo treba seči po orožju in po gospodarskih represalijah. Tudi te so lahko nevarne za svetovni mir. Danes praznuje svoj 13. rojstni j dan VVALTER OLENIK jz Prebe-nega. Iz srca mu čestitajo starši, brat Silvano in sestra Nevja. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna........................... Polletna............................ Mesečna............................. 38.000 lir 25.000 » 5.000 » Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst. UL Montecchl 6 Tel 794672 Uprava: Gorica, Ul. XXIV. ma|a 1 Tel 833-82 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev 1192 Razstave V galeriji Rossoni razstavlja do 131. januarja Edmondo Dose. V kavarni Tommaseo je odprta razstava osmih tržaških slikarjev: Brunettija, Giuffride, Manuellija, Metalinoja, Parne, Punna, Sedma-cha in .Vranicha. V občinski umetnostni galeriji razstavlja še jutri, 24. t.m., Frida de Reya. Prijetna domačnost na koncertu zbora iz Vrtojbe v Štandrežu Prijetno je bilo počutje v soboto Zvečer friDttnu Andreja Budala v Štandrežu, kjer so domače pevke in pevci povabili v goste člane moškega pevskega zbora »Ciril Silič* iz Vrtojbe. Prijateljske vezi med člani sosednih pevskih zborov obstajajo že več let, od takrat ko je sedaj pokojni Ciril Silič vodil oba pevska zbora. Po njegovi smrti so vrtojbenski zbor poimenovali po njem. V uvodu sobotnega koncerta so najprej domače pevke pod spretnim vodstvom Stanka Benka zapele nekaj pesmi v pozdrav, zatem je tajnica prosvetnega društva «Oton Po treh desetletjih načrtov in neuresničenih želja bo planinska postojanka pri Krnskem jezeru le postala stvarnost. Pripravljalna dela so že stekla, sredi maja pa bo zaživelo tudi gradbišče nad Dupeljskim jezerom, kjer bodo novogoriški planinci s prostovoljnim delom in ob pomoči članov primorskih planinskih društev, tako iz domovine, kakor iz zamejstva, do jeseni spravili pod streho novo planinsko postojanko s šestdesetimi ležišči, zimsko sobo in gospodarski del. Prvi načrti izgradnje planinska postojanke pri Krnske: i jezeru segajo v začetek petdesetih let, marsikaj je bilo v tem času tudi napravljenega. Tako je bil že dvakrat posekan les, predložili so različne idejne načrte in lokacije, koče pa kljub temu ni bilo mogoče postaviti. Ali ni bilo sredstev, ali se je zapletlo pri načrtu, v zadnjem času pa je največjo oviro predstavljala prav izbira kraja, kjer naj bi planinsko zavetišče postavili, saj sodi Krnsko jezero v območje bodočega razširjenega Triglavskega narodnega parka. V NEDELJO SO PROSLAVILI OBLETNICO Župančič» izrekla Vrtojbencem dobrodošlico. Sledil je koncert gostov ki so dovršeno zapeli pod vodstvom Alenke Saksidove. Publika, ki je napolnila dvorano doma je bila s koncertom zelo zadovoljna. Gostje so morali ob koncu zapeti še -kaj pesmi. Večera pa ni bilo konec, saj so se domačini in gostje zadržali zatem več časa v domu ob kozarčku dobrega vina in še vnaprej skupno prepevali. še pred odhodom iz štandreža so gostje dobili v dar uokvirjeno fotografijo s sobotnega koncerta, za kar so poskrbeli marljivi člani društvenega fotoodseka «Oton Zupančič*. • Tudi letos bo v ženski kmetijski šob v Monzi tečaj agriturizma za ženske. Traja! bo od 4. februarja do 3. aprila. Informacije v pisarni Agriturista v Gorici, Korzo Italija 17. Drevi v Štandrežu redni občni zbor kmečkega društva Člani kmečkega društva v Štandrežu se bodo drevi, ob 20. uri, sestali na rednem občnem zboru v mali dvorani doma Anton Gregorčič. Na tem občnem zboru bodo preučili vsakodnevna vprašanja, ki tarejo kmete, še posebej se bodo zaustavili ob vprašanju razlaščanja in novih naprav, ki jih nameravajo zgraditi na področju štandreža. Pred nekaj dnevi so bili zastopniki štandreškega kmečkega društva v spremstvu zastopnikov pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev pri goriškem županu in so protestirali zaradi načrtov za širjenje Tržaške ulice. KONČNO NOVA PLANINSKA POSTOJANKA Maja začetek gradnje koče nad Dupeljskim jezerom Gradili jo bodo planinci iz domovine in zamejstva s prostovoljnim delom • Pod streho do jeseni V Cerknem, sredi okupirane Evrope so bile leta 1945 smučarske tekme Junak partizanskih smučarskih tekem je bil Rudi Finžgar Edinstveno prireditev si je ogledalo okoli tisoč gledalcev Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 "•'IIHu„|||n„|||||||||||(mj|||U||||„„„|„||||||||...... Včeraj - danes Danes, SREDA, 23. januarja RAJKO lRs^e vz‘tie ob 7.37 in zatone ob n ~ Dolžina dneva 9.20 — Lu-Vz*de ob 10.55 in zatone ob 23.56 Jutri, ČETRTEK, 24. januarja FELICIJAN Vr» r ^ *e včeraj: naj višja temperatu-I'® stopinje, najnižja 5, ob 18. Pad ^Pinje, zračni tlak 1016 mb brezvetrje, vlaga 95-odstotna, oblačno, idlo je 1 mm dežja, fa Je malo razgibano, temperatu-n®0r» 8,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRT’ vRodili so SE: Jesenka Furlan, vina ’na Cossetto, Michele Lalo-tjnn’ Annalisa Giuressi, Luca Visin-T ’ Samantha Damato, Francesca “• Valentina Randis, Sara OMrh so. 75-ietna Rosa Peros-Iph- ' Milani. 39-letni Aldo Bene-ri letna Maria Gerlj vd. Pe-’ Po letni Lamberto Tomaselli, 73- pEU.]('(’KRlA C E R V O 'ripornčena trgovina ra vaše nakupr KRZNA - JOPE ■leRantni modeli najboljše kakovosti NaSITKI vseh vrst Bogata izbira! fRST, Vlaie XX settemhre 16 Tel. 796301 letna Anna Maria Prodan por. Cla-ri, 77-letni Vittorio Canciani, 52-let-ni Sergio Parenzan, 92-letna Ines Rosini vd. Cozzi, 81-letni Giuliano Accerboni, 95-letna Vittoria Camel-lini vd, Caffari, 68-letni Paolo Sca-rella, 63-letna Bianca Foraboschi vd. Stradella, 63-letni Ernesto Mau-ro, 80-letna Giuseppina Ahčin vd. D'Ambrosi, 89-letna Antonia Martini vd. Volpi, 78-letni Mario Sre-bout, 83-letna Luigia Paluello vd. Tiozzo, 83-letna Cleope Magnani vd. Gallinucci, 73-letna Gemma Fon tanot, 87-letna Gioseffa Sedmak, 69-letni Giovanni Bukavec. DNEVNA SLUŽB' LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul! Settefontane 39, Trg Unita 4. Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. LEKARNE V OKOLICI Bol junce: tel 228 1 24; Bazovica: tel 226 165, Opčine: tel 211 001; Prosek: tel 225 141. Božje polje, Zgonik: tel 225 596, Nabrežina tel 200121; Sesljam tel 209 1 97, Žavlje tel 213137; Milje: tel 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba ta tavamvance [NAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. PRODAM avtomobil simca 1301 letnik 1970 v dobrem stanju. Tel. 571326. ŽELIŠ sodelovati na zasebni radijski postaji v Trstu? Odzovi se. Pisma poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Radio». DAJEM v najem opremljeno sobo v predmestju zaposlenemu dekletu ali ženski. Ponudbe poslati na u-pravo Priomrskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Soba». PRODAM nov loščilec. Telefonirati na tel. št. 225973 ali 62198. KUPIM hišo ali hišico kjerkoli v okolici Trsta. Telefonirati na št. 757339. NAJLEPŠA, zdrava, ekonomična kuhinjska posoda za dušenje (kuhanje) vsake zelenjave brez vode in pečenja brez zabele iz nerjavečega jekla 18/10. Garancija neomejena. Ponuja Mario Devetak, Ul. ZaneUi 22, Sovodnje, telefon (0481) 882-112. PRODAM fiat 124 šport, letnik 1972 tudi na plinski pogon in s štirimi gumami z žeblji. Telefonirati v večernih urah na številko 272701. GOSTILNA v Prečniku, popolnoma prenovljena, javlja cenjenim go-stvom, da je ponovno odprta. PRODAM FIAT 127 s trojnimi vrati — letnik 1979. Telefonirati na številko 229224. FRIZERSKI salon Draga v Dolini sporoča svojim cenjenim strankam, da posluje po normalnem urniku in po znižanih cenah. O-biščite nas in prepričali se boste. UGODNO prodam dva pletena stola in mizico za verando. Slavko Gruden, R. Piazzuta 6. Gorica. •ZAVAROVANJA za povračila dav ka IVA za revoze za civilno odgovornost vseh riziko va i nudi agencija Švab, Assicurazion' Generali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61-034- podružnica na Opčinah, Ul. Salici 1, tel. 211489. UGODNO prod "m dvometrske smučke Elan PU 727 Polyurethan, brez vezi, v dobrem stanju. Telefoni rati na št. 825-247 v popoldanskih i urah. .. FAŠISTI TUDI V GORICI DVIGAJO GLAVE Ne samo v Trstu, tudi v Gorici so neofašisti spet dvignili glave. S provokacijskimi gesli so popisali vhodna vrata federacije KPI. Svoje simbole so zapisali tudi po nekaterih pročeljih središčnih hiš. Kot kaže, so s temi znaki opozorili nase takoj po zborovanju, ki so ga imeli v Gorici. Zdi se, da se tako končuje daljše razdobje, v katerem neofašističnih provokacij ni bilo. Zaključuje se v razdobju, ko krajevni strategi napetosti sodijo, da je prišel čas, ko je potrebno, da opozorijo nase in da se pridružijo tistim, ki jim ni do mirnega življenja, do demokracije, napredka, do sodelovanja ob meji, do priznanja pravic naše narodnostne skupnosti. Tudi zaradi ne urejene politične situacije v naši deželi, zaradi priprav na spomladanske upravne volitve in ne nazadnje zaradi mednarodne zaostritve, prihaja tu ob meji do okrepitve skrajnih desničarskih in provo-kacijskih sil. Takšna dejavnost se je v naših krajih vedno pojavljala ter moramo biti pripravljeni, da se bo še. Seveda je potrebno napraviti vse, da se onemogočijo tisti, ki bi želeli pokvariti sedanje dobro vzdušje ob meji, ki nam jamči celo vrsto ugodnosti, od vsakdanje varnosti do gospodarskega napredka. Prvi, ki morajo storiti vse, kar je mogoče, so prav varnostni organi. Leti so že pred leti pokazali, da je v našem mestu mogoče že z onesposobljenjem enega samega človeka preprečiti stopnjevanje provokacij in jih tudi povsem odpraviti. Seveda pa je potrebna tudi budnost vseh demokratičnih sil, da se politični položaj v našem mestu ne pokvari, pa čeprav bo v bližnji volilni kampanji prišlo do konfrontacij med posameznimi stališči in do ostrih polemik tudi med strankami. Toda ta boj ne bi smel preseči okvirov demokratične konfrontacije, sicer se bodo na desnici vedno našli provokatorji, ki bodo odnose zaostrovali, ker se zavedajo, da bodo le od tega imeli volilne koristi. Gorica je vse doslej pokazala svojo visoko demokratično zrelost, in prepričani smo, da bo to celost znala ohraniti tudi v bodoče, zakaj sa- sebej pa je vsem prisotnim ostal v spominu zadnji dan tekmovanja, ko so se udeleženci pomerili v skokih. Več kot 1.000 ljudi se je zbralo ob doskočišču, \ ;es pa je igrala divizijska godba. Takrat je Rudi Finžgar, eden cd pobudnikov iger, dosegel rekordnih 31 metrov. Na tretie mesto pa se je uvrstil Janko štefe, ki je skakal kar v vojaški obleki in s pištolo za pasom. Še pred zaključkom tekmovanja pa so nebo prekrili zavezniški nvioni, ki so odvrgli številna padala s hrano, obleko, orožjem in strelivom. Sicer pa je na tekmovanju leta 1945 nastopilo 20 tekmovalcev v patruljnem teku s streljanjem v tarčo, 17 tekmovalcev v slalomu in 7 v skokih. Za z.nago v slalomu je Štefe prejel nqy vojaški plašč, F.inz-gar pa je za prvo mesto v skokih prejel novo brzostrelko. Sicer pa je bil Rudi Finžgar najuspešnejši u-deleženec, saj je bil tudi drugi v slalomu, medtem ko je v partizanskem teku bila najboljša patrola Prešernove brigade, v streljanju pa trojka Gradnikove brigade. Junak prvih partizanskih smučarskih tekem R. Finžgar pa se je tudi na sobotnem tekmovanju na Klad-jah junaško spuščal po strmini veleslaloma s «svojo» startno številko 3. Prišli so tudi drugi znani in manj znani bivši borci, dobri športniki. Preko 70 jih je bilo. ob njih pa še prav toliko cicibanov. Najstarejši udeleženec pa je bil 70-letni Jože Šemrov iz Hotedrščice, ki je v teku za seboj pustil celo vrsto mlajših tovarišev. Med udeleženci sobotnih tekem v veleslalomu in tekih so bila nekatera znana imena jugoslovanskega športa. Tako velja poleg Rudija Finžgarja omeniti smučarske reprezentante Jožeta Knifica, Matevža Kordeža, Jožeta Šviglja, Tončko Berlič, pa Miloša Rutarja, 80-odstotnega invalida Ivana Štularja - Čirota in še bi lahko naštevali. V veleslalomu je pri ženskah zmagala Poldka Švigelj iz Ljubljane, pri moških Janko Šekli z Jesenic, pri cicibanih Robert Kogej iz I-drije, pri cicibankah pa Suzana Velikonja iz Tolmina. V tekih so se pomerili samo udeleženci NOB. Pri ženskah je bila najhitrejša Poldka miiiiiimiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiMiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiui,,,,,,n,,,,), VČERAJ 1JUTRAJ NA KAJNICI Dva avtomobila uničena v prometni nesreči Voznika sta se udarila v glavo - Trčenje na nevarnem križišču pred ločniškim mostom V spomin na 20. in 21. januar 1945, ko so bile v osvobojenem Cerknem, sredi hudih bojev IX. korpusa NOV in POJ, v takrat okupirani Evropi, le dobrih 20 km oddaljeni od najbližjih sovražnikovih postojank, prve in edinstvene ' partizanske smučarske tekme v patruljnem teku. tekih in skokih, so v Cerknem in na Kladjah pri domačiji Kacin pri pravili spominske smučarske tekme udeležencev NOB in cicibanov «Cerkno 80». Za zaključek pa so osnovnošolci iz Železnikov, njihovi vrstniki iz Cerknega, člani amaterske dramske skupine iz Cerknega in drugi pripravili v dvorani delovne organizacije ETA pravi partizanski miting. Udeležilo se ga je okoli 300 bivših borcev, mladine in domačinov. Slavnostni govornik je bil politični komisar XXXI. divizije IX. korpusa NOy in POJ in udeleženec prvih phrtižanskih tekem «r<-®erknem Ivan Franko - Iztok. Obudil je spomine na tiste junaške dni NOB. Na tekme v Cerkno pred 35 leti so borci - športniki prišli naravnost s položajev, iz raznih borbenih e-not, prišli so iz Gorenjske, pa iz Poljanske in Selške doline, iz Trnovskega gozda in okoliških cerkljanskih hribov. Tekme so bile nad Cerknim okoli Čeplesa in na Cerkljanskem vrhu. Med udeleženci so bili že takrat znani športniki Štefe, Finžgar, Masterle, Položnik in drugi. Oba dneva, 20. in 21. januarja je bilo izredno lepo vreme. Še po- mo takrat, kadar bo demokratični red dovolj trden in kadar bodo zadovoljni vsi občani, vštevsi slovensko narodnostno skupnost, le takrat bodo dani pogoji za dobro sožitje, za mir in za ..apredek. Tega cilja ne bomo dosegli, dokler se bodo neodkriti in nekaznovani med nami sprehajali ljudje, ki povzročajo atentate, ki pišejo pro-vokacijska gesla in ki hočejo zastrupljati vzdušje. Sestanek v Gorici o zdravstveni reformi O zdravstveni reformi bo tekla razprava na današnjem sestanku, ki ga KPI prireja na sedežu federacije v Ul. Locchi 2. O varstvu zdravja v našem mestu bo spregovoril zdravnik v bolnišnici Emilio Alari, -sklepne misli pa bo povedala Gian-na Pirella, članica goriškega zdravstvenega konzorcija. Sestanek, ki bo ob 20.30, bo pomagal osvetliti številne nejasne plati zdravstvene reforme, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem letos. S tem dnem so prenehale delovati vzajemne bolniške blagajne raznih kategorij, zdravstveno pomoč so razširili na vse državljane, o-sebje teh ustanov so nanovo razmestili, uvedli so preventivno zdravljenje, uvedli so krajevne zdravstvene enote itd. Pomembnejšega dela zdravstvene reforme pa vseeno niso še izvedli. Temu se upirajo konservativne sile, krivda za to pa pada tudi na vlado in na deželo, ki nekaterih svojih obveznosti nista še izpolnili. O teh vprašanjih kakor tudi o tistih, ki zadevajo naše zdravje, bodo spregovorili drevi na sedežu KPI. Na Majnici, v bližini namakalnega kanala, se je včeraj dopoldne pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta bili ranjeni dve osebi, avtomobila pa sta se tako poškodovala, da nista za drugam kot za odpad. Nesreča je nastala zaradi prevelike hitrosti in premajhne zavorne razdalje med dvema avtomobiloma. Jugoslovanski drža vijem, 29-letni Andrej Murn iz Ljubljane, Beethovnova 4, se je iz Gradišča peljal proti Gorici. Tik za njim se je vozil odvetnik iz Tržiča, 57-letni Rodolfo Cattarini. Ko se je Murn pripeljal do tistega kramarja, ki kar ob cesti prodaja sadje, zlasti še pomaranče, je nahitroma zaustavil in zapeljal na desni rob ceste k prodajalcu. Cattarinija je Murnovo obnašanje na cesti presenetilo. S sprednjim delom avtomobila je trčil ob njegov lev: del ter ga porinil s ceste. Murnov avto je zadel ob drog električne napeljave, prevrnil pa se je tudi Cattarinijev avtomobil in zdrsnil s ceste. Medtem ko je Murn po prvi pomoči, ki so mu jo nudili v goriški splošni bolnišnici, odšel na zdravljenje domov (udaril se je v glavo in dobil lažji možgan- ski pretres), so Cattarinija zaradi možganskega pretresa pridržali na zdravljenju v Gorici. Na križišču pred ločniškim mostom, na levem bregu Soče, se je včeraj ob 7.45 pripetila lažja prometna nesreča med mopedom in avtomobilom. Poškodoval se je samo mopedist, 72-letni upokojenec Vittorio Quaino iz Ul. Piave 8. Na pregledu v goriški bolnišnici so ugotovili pri Quainu slabo zdravstveno stanje, zato so ga prepeljali v nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice v Trstu, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh. Quaino se je namreč z mopedom peljal po Ul. Lungh’Isonzo ter bil namenjen čez križišče pred mostom v Ul. della Barca. Prav takrat se je z mosta, z njegove desne strani pripeljal avtomobilist, 44-letni Gual-tiero Deros iz Moše, ki je bil namenjen v Ul. Lungh’Isonzo. V samem križišču je prišlo do neizogibnega trčenja in do posledic, o katerih smo pisali zgoraj. Gasilci so včeraj zjutraj potegnili iz umetnega jezera blizu Romansa 67-letno Normo Valentinuz, bivajočo v Ul. Fermi v Romansu. Švigelj, pri moških pa Jože Žvan iz Bohinjske Bistrice. Omeniti velja, da se je spominskega smučarskega tekmovanja u-deležila tudi delegacija pokrajinskega odbora ANPI iz Rizzija, ki je pobrateno s Cerknim. Med številnimi gosti pa je bil tudi sekretar republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Marjan Lenarčič - Tomo. J. A. Izleti Slovensko planinsko društvo pri redi v nedeljo, 27. januarja, avtobusni smučarski izlet v Cima Sap-pada. Vpisovanje še danes na sedežu Ul. Malta 2, tel. 24-95. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Tudi ta ovira je bila v lanskem novembru končno odpravljena in Gradbeni odbor je prejel dovoljenje za izgradnjo planinske koče nad Dupeljskim jezerom, t • je približno četrt ure hoda od kraja, kjer naj bi koča stala po prvotni zamisli. Ne bo napak, če pogledamo za skoraj deset let nazaj, ko je bil pri Meddruštvenem odboru primorskih planinskih društev imenovan Iniciativni gradbeni odbor in je bilo posebej poudarjeno, da bodo kočo gradili vsi primorski planinci. Leta 1975 je bil pri PD Nova Gorica imenovan gradbeni odbor, ki si je dve leti zatem pridobil lokacijsko dovoljenje za kočo na vzpetini Glava nad Krnskim jezerom. Ni pa mogel pridobiti gradbenega dovoljenja in to zaradi nevarnosti plazov in zaradi naravno-varstvenih razlogov, kajti območje leži v bodočem razširjenem Triglavskem narodnem parku. Vprašanje pa je bilo v zadnjem času ugodno rešeno in kakor smo že uvodoma zapisali, bodo gradbena dela sredi maja povsem stekla. U-rejena je tudi linančna plat. Tako je Ljubljanska banka zagotovila posojilo, nekaj bo prispevala TKS Nova Gorica, precejšen znesek pa bo dala tudi PZS. Pd Nova Gorica pa bo svoj doprinos dala predvsem v prostovoljnem delu. V tej zvezi je giadbeni odbor že pripravil načrt dvodnevnih delovnih akcij, ki se bodo pričele 17. maja, zaključile pa 28. septembra. Poleg novogoriških planincev bodo pri gradnji pomagali tudi člani drugih planinskih društev na Primorskem ter seveda planinci iz Gorice, Trsta in Čedada. Razna obvestila Ženski odsek PD «Sovodnje» priredi danes, 23. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu, predavanje diplomirane psihologinje Mirjam Do-večar iz Nove Gorice, na temo «Droge med nami*. Ženski odsek PD »Briški grič* iz Števerjana, priredi jutri, 24. januarja, ob 20. uri na sedežu društva, predavanje prof. Mire Cencič, na temo »Dileme sodobne vzgoje*. VZPI-ANPI Gorica priredi za vse bivše borce in prijatelje tradicionalno tovariško srečanje - večerjo v soboto, 2. februarja 1980 ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici. Vpisovanje sprejemajo vse sekcije do nedelje, 27. januarja. Občinska uprava v Doberdobu namerava zaposliti začasno, do konca javnega natečaja, delavca - šofer-, ja. Pogoj je posest vozniškega do-, voljenja «D» ter starost med 18, iq, 35. letom, razen izjem, ki so predvidene po zakonu. Prošnje na kol-kovanem papirju za 2.000 lir morajo dospeti na tajništvo občine do četrtka, 31. januarja do 12. ure. Kino Gorica VERDI 17.00-22.00 »La patata bol-lente*. R. Pozzetto, E. Fenech, M. Ranieri. Prepovedan mladini Dod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 »La poliziotta della squadra del buon costume*. E. Fenech in A. Vitali. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Pomo exi-bition*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 »La fine dclld fine*. PRINCIPE 17.30—22.00 »Travolti da un’insolito destino nellazzurro ma-re d’agosto». Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Taksy girl*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-22.00 »Boj za življenje in smrt*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Then*. Hongkonški film. RAZPRODAJA!! po skoraj neverjetnih in izrednih cenah pri ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 Ženske in moške žametne kavbojke 250/R 9.900 lir otroške žametne kavbojke 8.900 lir otroške žametne hlače z naramnicami 9.900 lir volnene ženske obleke 14.900 lir ženska krila iz sukna 11.900 lir originalne super jordans kavbojke (že oprane) 9.500 lir originalne super rifle kavbojke 11.900 lir moške in ženske pletenine 4.000 lir ženski in moški športni žametni jopiči 250/R 21.900 lir ženske in moške hlače (širok model) 9.900 lir ženska krila (gabardine) 8.000 lir moške in ženske pletenine (dolce vita) 2.000 lir OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLAČNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU! V trgovini ELIO «IN» menjamo po 37 lir dinar ves mesec januar!! & . - & :j:j *'i* | 0 I Bob Woodward Carl Bernstein | I s :•> | 1 g £: ft £: [!;. Prevedel Dušan Dolinar Nixomv PADEC Kissinger je prijateljem in znancem govoril, da Nixon «ni kos» predsedniškemu položaju, da je «nevareri» ■ in da je zmožen sprožiti jedrsko vojno. Potem pa je Nixon tri tedne po izvolitvi za predsednika v letu 1988 prosil Kissingerja, naj postane njegov svetovalec za nacionalno varnost. Kissinger se je sestdl s pravkar izvoljenim predsednikom in spremenil svojo oceno. Človek, čigar pristop k zunanji politiki je bil po njegovem brezupno plitev in nezrel, se mu je zdaj zazdel veliko bolj prefinjen in zapleten. Kissinger je v Nixonu zaznal nekakšen pragmatizem, ki bi utegnil premagati ideološko togost, kakršna je označevala politiko toga najbolj hladnega med vojščaki hladne vojne. O zadevi se je pomenil z Rockefellerjem. Rockefeller Nixona osebno ni maral, je pa Kissingerju priporočil, naj ponudbo sprejme. Tako bosta oba imela nogo vtaknjeno med vrata. 45-letni profesor s Harvarda je službo prevzel. Za zunanjega ministra je bil sicer imenovan William P. Rogers, star Nixonov prijatelj, vendar je Kissinger nadzoroval večino toka papirjev v zvezi z zunanjo politiko in nacionalno varnostjo, ki je bil usmerjen k predsedniku. Kissinger se je ugnezdil v klet zahodnega krila in si začel graditi z Nixonom osebno ražrperje, ki naj bi postalo podobno razmerju z Rockefellerjem: v njem naj bi skupaj odločala dva človeka, ki ju vodita ista splošna filozofija in enak pristop k zunanji politiki. Namesto tega pa je Kissinger ugotovil, da ga od predsednika ločijo birokratske zapore, ki jih ustvarja Haldeman. Kissinger je moral podobno kot sleherni član nove državne uprave občevati z Nixonom predvsem na papirju, ne pa v lahkotnih, neuradnih pogpvorih kot v razmerju z Rockfellerjem. Pritoževal se je-, da sta Haldeman in Ehrlichman trdno odločena držati ga daleč od. ored-sednika. Govoril je, da sta predsednikova glavna pomočnika »idiota« in »nacista«. Kakšen more biti človek, ki se obdaja s takšnimi tesli? Haldeman in Ehrlichman pa sta Kissingerja odkrito zasmehovala; zaupati mu pac pi mogoče, ko ima toliko liberalnih prijateljev. Ehrlichman je napol v šali namigoval, da je Kissinger »topli brat«, in je vpričo Kissingerjevih sodelavcev na ves glas ugibal, ali bi Henry, ta ločenec, na kaki zabavi v Georgetovvnu sploh vedel kaj početi z dekleti. Ehrich-man je nekoč navdušen nad lastno dovtipnostjo vprašal: »Je bilo na tisti zabavi kaj fantkov za Henryja?> Kissingerju se na sestankih s predsednikom skoraj nikoli ni posrečilo doseči, da bi se takoj odločila. Namesto tega je predsednik nestrpno poslušal njegove raz- lage in mu potem dejal, da ga bo čez čas obvestil, kakšno smer bi rad ubral in kaj naj ukrene. Kissinger se je pogosto vračal v svojo pisarno ves pretresen, si grizel nohte, se vdajal skrbem in čakal. Ta sistem je nevaren, je sodil Kissinger, zlasti še zato, ker sestavlja zapisnike Haldeman. Predsednikova pamet ne seže dovolj daleč, da bi sam odločal o tako pomembnih rečeh. A če Kissingerja ne bi bilo, kdo bi potem pomagal predsedniku? Haldeman? Ehrlichman? Pritrjevala bi sleherni neumnosti, ki bi se rodila v Nixonovi glavi, je tožil Kissinger. Ni nikakršnega celovitega in načrtnega razvijanja politike; Nixon je nagnjen k temu, da vodi zunanjo politiko, kakor mu velevajo trenutne muhe. Kissinger je namigoval, da preprečuje katastrofo ramo njegovo, Kissingerjevo nadčloveško prizadevanje. «Če bi predsednik lahko uveljavil svojo voljo, bi imel vsak teden vojno,« je povedal nekajkrat v teh prvih mesecih. Ob drugih priložnostih pa je Kissinger preklinjal, češ da predsednik ni dovolj trd, še zlasti ne ob vojskovanju v jugovzhodni Aziji. «Če bi bil predsednik Nelson, bi jih štrli,« je rekel. To protislovje — pritožbe čez Nixona, češ da je preoster, naslednji hip pa, da je prešibak — je nekaterim njegovim sodelavcem, tako se jim je vsaj zdelo, povedalo več o Kissingerju kakor o Nixonu. Svetovalec za nacionalno varnost se je redno posmehoval razumu in spodobnosti svojega predstojnika. »Recite našemu mesarskemu predsedniku, da bom pri rjjem čez nekaj minut,« je nekoč revsnil tajnici, ki ga je opomnila, da mora na sestanek k Nixonu. »Ali ni bil naš vodja ob tem naravnost veličasten?« je Kissinger strupeno dejal v pogovoru o Nixonovih prvih izjavah v zvezi z vietnamsko vojno. Predsednik bi si zaslužil minus štiri, tri ali celo minus tri. Toda v obraz je Kif' singer Nixona zmerom zelo hvalil. Enemu od svojih sodelavcev pri nacionalnem svet0 za varnost Johnu Cortu je Kissinger naročil, naj pripravi za predsednika zbirko osnovnih dejstev in podal' kov o Atlantski zvezi (NATO). Ko je biia pripravljen0, je Kissinger dejal, da je sijajna, a jo bo treba poenostaviti, ker je Nixon ne bo razumel. Naročil mu i0: «Za Nixona nikdar nikoli ne pišite ničesar bolj zapletenega, kot so članki v Readefs Digestu,.* Ob srečanjih z najbližjimi sodelavci je včasih namigoval, da je predsednik nekakšen divjak, ki ga skoraj ni mogoče obrzdati. Deloma gre za to, je zatrjevnl Kissinger, da Nixon prepogosto reagira na zunaniepoi*' tična vprašanja z osebno jezo ali glede na notranjepolitične potrebe. Sprva je osebje dobivalo le malo obvestil, ki bi podpirale Kissingerjevo nelaskavo, vznemirljivo predstavo 0 predsedniku. Nekaj takšnih znamenj pa je le bilo. * začetku leta 1970 je Nixon vrnil v nacionalni svet 30 varnost izčrpno poročilo o obisku laoškega voditelj9 Suvana Puma in drugih voditeljev iz jugovzhodne AH' je na Kitajskem. Ob robu je bila razločno zapisana pred sednikova pripomba: »Bombardirati jih!« Ob neki dr uš' priložnosti so Nixonu izročili predlog za vrsto možnost1’ kako ravnati v Koreji; v njem je bilo opisanih več >z' ključujočih se alternativ, on pa je odobril vse zap^ vrstjo. Takrat je zaskrbelo Haiga, Kissingerjevega gl0V' nega pomočnika. «Pa kaj naj storimo, kadar ga predsednik takole serje?». NOVOST KONCERNA VOLKSVVAGEN Audi 200 5E in 200 5turbo Limuzini sodita v višji razred, ki je bil doslej skoraj izključna domena Mercedesa in BMW - Izrazito družinska avtomobila s ščepcem športnega popra - Zelo kakovostna in bogata oprema Armaturna plošča (zgoraj) in notrajnost nove Audijeve limuzine (spodaj) Notranjost vozila se dobro usklajuje z zunanjostjo: tudi v tem primeru kvalitetna, nekričeča o-prema kot je v tradiciji nemških vozil. Sedeži, vrata in strop so prevlečeni z žametom dobre kakovosti, vse ie skrbno izdelano, oprema pa primerna vozilom tega razreda. Poleg že omenjenih odbijačev audi 200 ima serijsko široka platišča iz lahke kovine z ustreznimi radialnimi pnevmatikami, meglenke, vzglavnika na prednjih sedežih, servovolan, avtomatično in centralizirano zapiranje vseh vrat in prtljažnika, uro, merilce vrtljajev, pritiska in temperature. varnostne pasove, voznikov sedež je mogoče dvigniti, šipe pa dviguje in snušča električni motor. Proti doplačilu pa so na voljo kupcu električno ogrevani sedeži, premična streha, ohlajeval-ni sistem, sistem, ki preprečuje blokiranje koles in vrsta drugih, manj pomembnih pripomočkov. Obe limuzini poganja znani pet-valjni Audijev motor, ki teče tako uglajeno kot štirivaljniki, je pa rttanj kompliciran ih zahteven. Pri različici 200 5E motor z elektronskim vbrizgavanje^ goriva premore 136 KM, pri modelu 200 5T pa motor s turbinskim polnilnikom na izpušne pline doseže moč 170 KM, kar zagotavlja limuzini znaten pospešek in precejšnjo hitrost. Obe limuzini imata serijsko petstopenjski menjalnik, pri katerem je najvišja prestava namenjena predvsem vožnji na avtocesti, saj nizko prestavno razmerje 0,684 jamči zadovoljivo hitrost pri sorazmerno nizkem številu vrtljajev. Pri načrtovanju turbo motorja Audijevi tehniki niso hoteli doseči prevelike moči, ki je kljub temu precejšnja, pač pa so skušali izboljšati predvsem navor: to je razvidno že iz ugotovitve, da normalni petvaljnik ima največji navor 185 Nm pri 4.200 obratih na minuto, turbo pa 265 Nm pri 3.300 obratih na minuto. To jamči znatno elastičnost motorja in miren, uglajen tek že pri majhnem številu obratov, obenem pa tudi sorazmerno skromno porabo goriva. Po tovarniških podatkih naj bi audi turbo kljub 2.200 kubičnim centimetrom gibne prostornine poprečno porabil komaj 12,5 litra bencina. Glasnik avtomobilske hiše Renault je v prejšnjih dneh demantiral glasove, da bo francoska hiša odkupila večino delnic britanske Leytand, če bi londonska vlada ne podpirala več tega koncerna. «Face lifting» za alfasud Devet let po predstavitvi svoje limuzine nižjega srednjega Tazre-da so se pri Alfa romeu odločili za «face lifting« alfasud. Zasnova vozila je ostala nespremenjena, z nekaterimi izboljšavami in spremembami so jo hoteli prilagoditi okusu kupcev, obenem pa zagotoviti večjo konkurenčnost avtomobilu in odpraviti nekatere hibe. Mali alfi so stilisti tako nekoliko popravili nos, spremenili odbijače in luči, tako da je videz še bolj športni, notranja oprema pa jamči precejšnje udobje. Dober del sprememb pa ni v.den na oko, saj je bil glavni cilj odpraviti nekatere hibe tega vozila. Moč in navor motorja sta ostala nespremenjena, enodelni uplinjač pa so zamenjali z dvodelnim, kar naj bi omogočalo še skromnejšo porabo goriva, obenem pa bolj uravnovešeno polnjenje valjev. K navedenemu gre dodati še precejšen napor tehnikov, da bi preprečili ali vsaj korenito zmanjšali rjavenje pločevine, ki je bilo od vsega začetka ena od hib male alfe. Prav zato sedaj za najbolj izpostavljene delo vozila uporabljajo posebno nerjavečo pločevino «zincrometal», lakiranje je bolj skrbno in bolj popolno. Ob vseh teh izboljšavah alfa nudi tudi bolj popolno garancijo: eno leto brez omejitve kilometrov za vse vozilo, dve leti ali 100.000 kilometrov za motor, dve leti za lak, tri mesece garancije za vsako popravilo. TOKIO — Japonska tovarna Honda je sklenila s podjetjem «Mio standard* iz Osijeka sporazum, po katerem bodo kmalu začeli v Jugoslaviji izdelovati motorje za kmetijske stroje. V novi družbi bo 80 od sto jugoslovanskega in 20 od sto Hondinega kapitala. Predsednik Llovda Adriatica odv. Irneri je v prejšnjih dneh izročil v Milanu nagrade tistim, ki so v letu 1979 največ prispevali k varnosti avtomobilskega prometa. Priznanja so dobili tovarna Britax, ki proizvaja varnostne pasove, pilot Arturo Merzario in pripadniki prometne policije. NOVI MODEL BO NA VOLJO NAJBRŽ KONEC FEBRUARJA KMALU TUDI RITMO DIESEL Dizlovo «srce» novega ritma Konec februarja ali najpozneje v začetku marca bodo v Italiji začeli prodajati še eno različico Fiatovega ritma. Gre za model, ki trenutno gre najbolje v denar in ga torej proizvajajo v velikem številu: Dnevno »rodijo* Fiatovi montažni trakovi kar 1800 ritmov, doslej pa so proizvedli že več kot pol milijona teh avtov. Februarja se bo številnim različicam ritma pridružil še oni z dizel motorjem, ki bo na zunaj skoraj popolnoma enak svojim starejšim bencinskim bratom, le da bo imel malenkostno spremembo v designu rež na nosu. Notranjost bo na las podobna že obestoječim modelom: stopnja dodelanosti, kot vemo, ni izredna, sodi pa v srednji standard turinske tovarne. Bistvena razlika je seveda v motor- ju. Vanj bodo vgradili 1714-kubič-ni motor, ki bo zmogel 55 KM pri 4500 obratih v minuti. Vsi modeli te serije bodo razpolagali s peto prestavo, pa tudi zmogljivosti ne bodo zaostajale za bencinskim motorjem modela 60. V Turinu trdijo, da bo ritmo diesel dosegel najvišjo hitrost 140 km na uro, kar je za motor z relativno tako nizko kubaturo zelo visoka hitrost. Pri tem pa ne bo niti pretirano žejen: z litrom plinskega olja bo ritmo lahko prevozil skoraj 18 km, to se pravi, da bo nadvse konkurenčen. Edina ovira pri razširitvi avtov z dižlovim motorjem je torej visok superda-vek, ki ga v Italiji morajo plačati lastniki tovrstnih avtov. Kljub temu pa predvidevajo, da bodo v letošnjem letu vrgli na tr- žišče 50.00 ritmov diesel, od katerih je polovica namenjena izvozu. Zanimivo bo vedeti, koliko bo novi Fiatov model veljal. Prenovljene škode Češkoslovaška avtomobilska hiša škoda, ki se je s svojimi cenenimi in trpežnimi avtomobili u-veljavila tudi na zahodnem tržišču, je v teh dneh predstavila svoje modele za leto 1980. Ne gre za nova vozila, pač pa za že znane modele, katerim so nekoliko spremenili zunanjost in poskrbeli, da bo vožnja udobnejša. Vsem trem modelom so na zadek pritrdili nov spoiler, ki naj bi zagotavljal vozilom bolj športni videz, najbolje opremljenemu modelu 120 LS pa so dodali tudi novo zasnovano ogrevano šipo. Novi so tudi pokrovi na kolesih in brisalci, ki so sedaj črni. Vplinjač je bil prilagojen, tuljava je nova, spremenjen j bil tudi filter zraka, medtem ko so jx>d prevlekli z novim sredstvom za dušenje zvoka. Novi so končno hladilnik, električna napeljava in pedal plina. Cena (ključi v roke) 100 S 3.500.000 lir 105 L 3.800.000 lir, 120 LS 4.300.000 lir. BUENOS AIRES - Argentinska vlada je dovolila nemškemu koncernu Volkswagen. da kupi tovarno Chrysler Argentina. Nemški industrijski velikan bo naložil v to tovarno kar 50 milijonov dolarjev. DUNAJ — V Avstriji so podražili bencin: odslej bo liter bencina veljal približno 560 lir, za normalnega pa bodo Avstrijci morali odšteti 510 lir. TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz naših oddaj; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Umetnice jazza; RADIO TRST A DANES, SREDA, OB 11.30 UMETNICE JAZZA Oktobra sm^, začeli niz oddaj z naslovom «Umetmce jazza*, v katerih seznanjamo poslušalce z u-dejstvovanjem in vlogo žensk v tej glasbeni zvrsti. Poleg pevk so se nekatere predstavnice uveljavile tudi med instrumentalisti, skladatelji in aranžerji, kar je širšemu občinstvu manj znano ali celo neznano. V okviru te rubrike bo danes na sporedu oddaja posvečena > vibrafonistki Marjorie Hyams. 12.00 «Pod Matajurjan»; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeno popoldne; 17.10 Mi in glasba; 17.30 Slavni pevci; 18.00 Kulturni prostor. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z glasbo; 8.32 Glasba; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Gilbert Beeaud; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z razumevanjem in sočutjem; 14.15 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.45 Dalmacija in njene pesmi; 16.00 Poznane in nepoznane besede; 16.10 Flash v glasbi; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Veliki interpreti; 18.32 Evergreen — včerajšnje pesmi; 19.00 Zbori v večeru. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 - 7.05 Pregled zamejskega tiska; 13.05 Zapojmo pesem; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 Pri slovenskih skladateljih; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Veseli planšarji in ansambel Jožeta Burnika; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14,00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 9.00 Radio anch’io; 11.40 Glasbena oddaja z Mino; 12.03 - 13.15 Vi in jaz 80; 14.03 Glasba; 14.30 Ljudje v času; 15.03 Rally; 15.30 Errepi 1; 16.40 Na kratko; 17.00 Patchwork; 18.35 Globetrotter; 19.15 Prisluhni, večeri se!; 19.20 L’ampio bian-co di Venere; 20.30 Pogovor o filmih; 21.03 Posvečeno...; 22.05 Plošče; 23.00 Preden zaspiš draga! LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.U), 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napiotki; .10.05 - 12.00 Rezervira; no za ...; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . ..; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 14.55 Minute za EP; 15.20 Zabavna glasba; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vokalni kvintet «Gorenjci» in ženski zbor «Solidarnost» iz Kam nika; 18.15 Naš gost; 18.30 Kaj ra di poslušajo; 18.55 Minute za EP: 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z an samblom Borisa Franka; 20.00 Koncert za besedo Josipa Murna; 20.25 Gorjan trio predstavlja skladbe Schumanna in Volkman na; 21.05 G. Rossini: Odlomki iz opere «Italijanka v Alžiru*; 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo. Od kar je v začetku sedemdesetih let povsem prenovil svoje modele, je koncern Volkswagen u-bral tudi novo komercialno politiko. Kot v primeru turinskega Fiata matična hiša Volkswagen proizvaja modele nižjega in srednjega razreda, medtem ko je proizvodnja bolj razkošno opremljenih avtomobilov prepuščena tovarni Audi. V nekaj letih se je ta hiša uveljavila s svojimi dobro opremljenimi limuzinami srednjega razreda, sedaj pa je začela siliti tudi više, v zelnik, ki je bil še do pred nedavnim domena mercedesa in BMW. «Orožje», s katerim Audi skuša prodreti na to tržišče sta novi limuzini 209 5E in 200 5T. ki so ju zasnovali po že preverjenem receptu udobnega, zelo dobro opremljenega družinskega avtomobila, kateremu so dodali še ščepec športnega popra. Po zunanjosti novi limuzini spominjata na model 100 iste hiše, že na prvi pogled pa je mogoče razumeti, da gre za vozila višjega razreda.. K temu pripomoreta tako zunanja oprema kot tudi skrb, s • katero je bila karoserija montirana in lakirana. Po zasnovi je audi 200 klasična limuzina z nekoliko klinato obliko, z znatno za-stekleno površino. Stilistična značilnost sta velika odbijača, ki se-žeta skoraj do koles. Poleg stilistične pa imata tako zasnovana odbijača tudi praktično funkcijo saj ščitita karoserijo prav na mestih, ki so običajno najbolj iz-i postavljena oddrgninam in manjšim udarcem. Po fotografijah sodeč je limuzina zelo uravnovešena, sicer pa brez vsakršne avantgardne zamisli, saj je bila narisana po okusu noprečnega evropskega avtomobilista. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vzgojna oddaja 13.00 «Arte citta»: Palermo 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Osnovni tečaj o ekonomiji 17.00 1, 2, 3, . . . stik! 17.20 Mazinga «Z», risanka 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 D’Artagnan, 1. del TV nadaljevanke 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Happy Days: Prihaja ded Cunningham. TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Mash: «Requiem per un peso massimo*, TV film 21.10 «Grand’Italia*. program, ki ga vodi Maurizio Costanzo 22.15 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Kopernik 14.25 Rim: nogomet 17.00 Program za mladino «Simpatiche canaglie*, komični filmi 17.20 «Le avventure di un maxi-cane», risanka 17.25 Pomisli na eno številko 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Dober večer s . . . Franco Rame. vmes TV film iz serije «Ciao Debbic* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 «La Velia*, TV nadaljevanka Igrajo: Pamela Villoresi, Al-do Reggiani, Franco Gra-ziosi, Flavio Andreini in drugi. . . 21.45 «Si dice donna» 22.25 Lov na miš, TV film Tretji kanal Nocoj govorimo o . .. 18.30 Vzgojna oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 «Energia dell’inquinamento» 20.00 Malo gledališče Nocoj govorimo o . .. 20.05 Eno mesto, en film: «11 giardino dei Finzi Con-tini», film Režija: Vittorio De Sica 21.35 Debata o filmu «11 giardino dei Finzi Con-tini* 22.05 DNEVNIK 3 22.35 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55.12.55 in 16.20 Slalom za ženske 17.20 Poročila 17.25 Z besedo in sliko: čarovnik Ujtata, 3. del 17.45 Pionirji fotografije, serijska oddaja 18.10 Mednarodno tekmovanje violinistov «Fritz Kreisler* na Dunaju, II. del 18.45 Obzornik 19.00 Ne prezrite 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Dosje 51, film 21.45 Miniature: Adriana Maraž 22.05 V znamenju 22.20 Evropsko drsalno prvenstvo v Goeteborgu: Tekmovanje parov Koper 18.30 Slalom za ženske 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.03 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Evropsko drsalno prvenstvo' v Goeteborgu: Tekmovanje parov 22.00 Advokati, film Režija: Alberto di Martino Zagreb 10.00 in 12.30 TV v šoli 17.15 TV DNEVNIK 17.35 TV koledar 17.45 Majske igre 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Spomini na Kardelja 21.10 Poje slovenski oktet 21.25 Zabavno - glasbena oddaja 22.10 Dokumentarni film NEDEUSKO RIBIŠTVO OB OBALI Lov na male guže najboljši trening Vplenitev ne predstavlja večjega problema zaradi izredne požrešnosti Po opisu klasične ,z z“no’ saJ že več let ni bilo « Pohorju toliko snega, kot letos. Pomnimo se. da so morali nekatera eta sneg na proge celo dovažati tovornjaki. Ker je snežilo tudi v P steklih dneh, bodo lahko tekmo--za s*a'om izpeljali letos na Podnji progi, pri hotelu Habakuk, ar bo še posebno ugodno za števil-e gledalce, saj se bodo lahko prav uilja pripeljali z avtomobili in avtobusi. Pa ne le organizacija, tudi tekmovalke obetajo v.liko doživetje. Za astop se je prijavil 13 reprezentanc, v katerih bodo nastopile prak-icno vse najboljše smučarke na vetu, V jugoslovanski ekipi bo natopilo šest tekmovalk. Prireditev se je pravzaprav zače-? ze včeraj, ko so si vse tekmovalko ogledale progo, nato pa je bila v l,|ttlllUlli||lm||||||mmn||m||||m|||||M|||MM|||||)| OBVESTILA $K Kras ?Jtl*CHje dne 25. januarja 1980 ob ”•30. v drugem sklicanju v Sa-“atorci (22 - družina Dol jak) 16. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev delavnega predsedstva Poročilo “■ Pozdravi in diskusija *• Izvolitev volilne komisije "• Razrešnica staremu odboru 6- Volitve novega odbora '• Razno • • « SPDT Prireja v ponedeljek, 28. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. v' Frančiška 20/2) v prvem skli-anju ob 19.30 ter v drugem ob <0. ur; 26. REDNI OBČNI ZBOR * sledečim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo “• tajniško poročilo raznih poročilo 3- blagajniško poročilo '• Poročila načelnikov odsekov “• Pozdravi gostov *■ razprava 7. volitve novega odbora ”■ razno .Na občnem zbori, bodo lahko ?nl Poravnali letno članarino. Vabljeni! t . # * * Adria »Rllcuje danes, 23. t.m., ob 20.30 “Tuštvenih prostorih v Lonjerju fedni letni občni zbor. • « • «lr,a.Vn| odbor TPK SIrena 10 ,uie v soboto, 26. januarja, ob .30 v prvem in ob 20.30 v dru-Kta sklicanju 3. REDNI OBČNI ZBOR * sledečim dnevnim redom • Otvoritev in pozdravi gostov f’ Poročila ■ Diskusija '' Kooptiranje novih članov . Kavnega odbora 5-Razno jObcni zbor bo v prostorih PD »arkovlje, Ul. Cerreto 12. « « « *D Polet s*llcuje v četrtek, 24. t.m., redni letni občni zbor Naslednjim dnevnim redom: i' Predsedniško poročilo .■ tajniško poročilo “• blagajniške poročilo • razprava in razrešnica • izvolitev novega odbora , razno. ki?^ni zbor bo v športnem krožni Poleta v Konkonelski ulici 1 . 20. uri v prvem in ob 20.30 v sklicanju. Prf° PoIe* j-Irfdl smučarski izlet v Rava-e‘to in sicer v nedeljo, 27. t. Iv‘’ * odhodom ob 6.30 izpred Pro-Jnega doma na Opčinah. Mol ,1uvai'je v trgovini čevljev alan, Prose Ua ulica 18. Mladina drl!!!!?®8’ da se bo vpisovanje za p »Pokal Skdacc*, ki bo v Sopra, nadaljevalo še 2l ru!l * * * *®no do četrtka, 24. t.m., do ra’j" Obenem obvešča, da je na an e ag0 Se nekaj prostorov za ^usni telet. • • » f PDT «b n t,. v nedeljo, 3. februarja, IJa Pr ‘bi smučarskega tekmova-tohi.*8 9 ‘'rugi «Pokal Skdanc* av-Vni«Sni iz,et v Forni di Sopra. sv pVanJe na sedežu ZSŠDI (Ul. ^ »rančiška 20/2) od 11. do 12. tein*^’ bi hotel tekmovati na le ^bniovanju za SPDT, naj sv i? na sedežu društva (Ul. lo^/rančiška 20/3) še danes od do 20.30. • • • l*D Mladina rek r*i*a °bvešča, da je vsak to-*ee* 20.30 dalje v prostorih biv-SirL °troškcga vrtca šole »Albert (^^rekreacijska telovadba za o- •A6 **- dlanc in prijatelje na Iti h OBČNI ZBOR deli® v društveni dvorani v ne-ven, ’ januarja, ob 9.30 v pr- tjBj ‘n ob 10. uri v drugem skli- večernih urah v Mariboru uradna otvoritev. Danes bo start zjutraj ob 10. uri, na drugi progi pa ob 13. uri. Tekmovanje bodo prenašali tudi po TV. Za nastop najboljših smučark sveta v boju za svetovni pokal v Mariboru vlada veliko zanimanje tudi med časnikarji, sz.j se jih je prijavilo več kot sto, da bi neposredno z roba proge poročali svojim redakcijam, oz. posredovali dogodke radiu in televiziji. KOŠARKA Petar Skansi tehnični vodja Scavolinija PESARO — Bivši trener jugoslovanske košarkarske reprezentance, košarkar in trener Jugoplastike Petar Skansi je včeraj podpisal dveletno pogodbo z italijanskim prvoligašem Scavolinijem iz Pesara. Skansi bo tehnični vodja Scavolinija. Po zadnjih zelo slabih izidih moštva iz Pesara je vodstvo Scavolinija odslovilo trenerja Rinaldija, njegovo mesto pa je prevzel pomožni trener Giorgio Secondini. Košarkarski odsek Bora ima nov odbor V ponedeljek je bil ustoličen novi odbor Bora, h kateremu je pristopilo več novih športnih delavcev. Predsedniško mesto je sprejel Saša Kosovel, ostale funkcij" pa bodo dokončno porazdeljene prihodnji ponedeljek, ko bo na stadionu «1. maj» ob 20.00 drugi sestanek odseka. Struktura košarkarske sekcije bo poleg glavnega odbora obsegala še trenerski odbor (ki se bo ukvarjal zgolj s tehničnimi vprašanji), disciplinski svet ter posebna odbora za žensko košarko (ki bo pričela z delovanjem prihodnjo sezono) ter minibasket. PRIJATELJSKA TEKMA Kontovel — Bor 129:79 (58:25) KONTOVEL: Emili 26, Terčon, Danjeli 31, Danev 4, Velussi 19, Ukmar 2, Tojanec 5, Vassalo 16, Pupis 4, Ravber 14, Gulič 2, Štoka 4. BOR: Devetak 7, Schillani 8, Ger- Kontovelov košarkar V. Ban je proti Aiabardi odlično igral dol 2, Bembi, Švara 10, Kosovel 19, Lokar 33. V sredo sta se srečala na prijateljski tekmi kadetski ekipi Kontove-la in Bora. Po predvidevanju je zmagal Kontovel. Kontovelci so prikazali precej hitro igro in točen met. Dobro so igrali v obrambi. Nasprotniki pa so slabo igrali v obrambi, dobro pa v napadu. Kljub temu pa so borovci presenetili, čeprav njihovo ekipo sestavljajo predvsem novi in še neizkušeni igralci, ki pa so v ^zadnjih mesecih precej napredovali, če k vsemu temu dodamo, da Boru manjka pokriti športni objekt, tako da so treningi prepuščeni na milost in nemilost vremena, je tak napredek še bolj' pomemben. Igor Luxa BOKS Pedroza ohranil naslov TOKIO — Panamec Eusebio Pedroza je ohranil naslov svetovnega prvaka v peresni kategoriji (verzija WBA), s tem da je po točkah zanesljivo premagal Jar cinca Spidcrja Nemotoja. AVTOMOBILIZEM RALLY MON.E CARLO Italijanska vozila trenutno v ospredju MONTE CARLO — 200 posadk, ki so se najbolje uvrstile na prvem delu letošnjega 48. avtomobilskega rallyja Monte Carlo, je krenilo na zaključni del poti, ki meri 1.500 km in vsebuje 17 posebnih voženj. Po prvih petih so se najbolje obnesla italijanska vozila. Trenutna lestvica je namreč taka: 1. Rohrl (Fr.) fiat 131 4.11’24” 2. Darniche (Fr.) lancia stratos po 5’33” 3. Waldegaard (Šve.) fiat 131 6’15” 4. Eklund (Šve.) volkswagen 6’31” 5. Andruet (Fr.) fiat 131 6’45” 6. Kullang (šve.) opel 7’2S” 7. Bettega .It.) fiat ritmo 8'00” 8. Mcuton (Fr.) fiat 131 9’26” KOŠARKA V POKALU PRVAKOV Umrl časnikar Eugenio Danese RIM — Včeraj zjutraj je v Rimu umrl znani športni italijanski časnikar Eugenio Danese. Rodil se je v Veroni leta 1904. KOŠARKA Franzin izključen RIM — Med ostalimi disciplinskimi ukrepi je disciplinska komisija prve italijanske košarkarske lige izključila za eno kolo košarkarja Me-capa Franzina. Ključna tekma v Bologni med Sinudynejem in Bosno Trener Driscoll: «Nujno moramo 7magati» - Partizan v Tel Avivu V zadnjem kolu prvega dela finalne skupine evropskega košarkar-sega tekmovanja za pokal prvakov bo gotovo najzanimivejše srečanje v Bologni med Sjnudynejem in sarajevsko Bosno. Verjetno bo to srečanje tudi «ključ» nadaljnjega razpleta v tem pokalu za določitev druge ekipe, ki se bo uvrstila v super finale. Na dlani je namreč, da je prvi in glavni favorit za finale madridski Real, ki je doslej izgubil le eno tekmo, in še to dokaj tesno v Sarajevu proti Bosni. Po telefonu smo pozvali trenerja Sinudyneja Discolla in ga vprašali za mnenje o Bosni. «Bosna je evropski klubski prvak, že to dejstvo jasno priča, da je Bosna izredno močno moštvo,* je dejal Driscoll. tKateri Bosnini posamezniki so najnevarnejši? » «štirje igralci so evropskega formata. To so: Delibašič, Radovanovič, Varajič i 1 Benaček. Ob takšni kakovosti je pet: igralec sicer zelo ■llllll»HIHI|»»|IIIU||»lH»lllllllll»IIIIIIlllHIIIIIIIHIIHH*H*»milll»llH»l»llimillllrt»lllllllimilllllllll»l|llimi»IIIMn|HMinmi»IHIIIIIlH»nilllHllllllHHHHI*HUHHIIHIII ODBOJKA V MOŠKI C LIGI Oslabljeni Kras podlegel V preostalih tekmah bodo morali Kraševci poprijeti bolje - Lep uspeh Kontovela v 1. ZD MOŠKA C LIGA Kras — PAV Contin 0:3 (10:15, 4:15, 12:15) KRAS: Milič L. B„ Budin I. V., Marušič, Bitežnik, Kralj, Vesnaver, Furlan, Žerjal. SODNIK: Giotta in Bianchet. Tudi v soboto je moral Kras poražen z igrišča. Šesterka iz Gradiške ga je odpravila z gladkim 3:0. Kras je nastopal brez dveh standardnih igralcev. Disciplinska komisija je izključila Grilanca in B. Miliča, zaradi ugovarjanja, prvega za tri tekme, drugega pa za eno. Brez teh igralcev je bila usoda Krasa skoraj že zapisana, kljub temu oa smo pričakovali od ostalih igralcev bolj zagrizen nastop, saj ni bilo kaj izgubiti. Tekma je zato služila za preverjanje novih i-gralcev, ki imajo v drugih tekmah manj možnosti za nastop. Začetni udarci so pripadali gostom, ki so kmalu povedli s 5:0. Naši fantje so se pri tem stanju bolje ujeli in kmalu tudi izenačili, do vodstva pa niso prišli, kajti varovanci trenerja Ceja so zooet krepkeje pritisnili in dosegli nekaj točk prednosti, katere so tudi obdržali do konca seta. Popolnoma brez zgodovine je bil drugi set, saj ga je PAV osvojil skoraj brez borbe. Popolnoma pa se je spremenila slika v tretjem setu, ko so naši fantje pokazali nekaj dopadljivih akcij in spravili goste v zagato. Kljub izdatnemu vodstvu Da Krasu ni uspelo priti prvemu do petnaj- IIIIIIIIIIMIIIIIIII Hit lili tl II llllillllllllllllllltMIIIIMfllltllllllllllllllllHIIIHIIIIIIIIIMIHI Hilli lili ■•IlIMfilllllllllllt KOLESARSTVO CIKLCKROS V KRM/MJ Petelin (Adria) peti v Njegov klubski tovariš Cok je bil sedmi Čeprav ni bilo v programu, sta kolesarja lonjerskega društva Adria Petelin in Čok nastopila v nedeljo na dirki v ciklokrosu, ki jo je priredil klub Cividalo Valnatisone v Krminu. Udeležba na 23 km dolgi in precej naporni progi ni bila preveč številna, saj je dirka bila časovno postavljena v precej neprimeren čas, ko so se kolesarji v glavnem že pričeli pripravljati za cestno sezono. Manjkala so nekatera zveneča imena, tudi v deželnem merilu, kot n.pr. Giuseppe Dal Grande, ki je bil izbran v italijansko mladinsko reprezentanco in se pripravlja za sobotno svetovno mladinsko prvenstvo v ciklokrosu v Wetzi-konu. Razočaral pa je na nedeljski dirki domačin Novelli, ki se je u-vrstil na trelie mesto, potem ko so vsi pričakovali dvoboj z Del Biancom, ki pa se ni predstavil na startu. Zmagal je tako Fantin iz Veneta, ki je bil na čelu dirke od prvega do zadnjega kroga. VRSTNI RED NA CILJU 1. Fantin (SC Pellizzari) 2. Barattin (SC Mottense) 3. Novelli (Cividale Valnat.) 4. Vettorel (La Pujese) 5. Petelin (Adria) 6. Valerio (Ped. Sanvitese) 7. Cok (Adria) • • • Ob prisotnosti deželnega odbornika za šport Bombena in deželnega delegata CONI Civellija je v nedeljo potekala letna konferenca deželne kolesarske zveze pod predsedstvom Vittoria Rosseta. Konferenca je bila na začudenje vseh prisotnih precej zanimiva in mirna, saj ni prišlo do izpadov predstavnikov društev, kot druga leta. Deželni organi kolesarske zveze so podali obračun enoletnega delovanja, ki je bilo zelo plodno, saj je število klubov naraslo v primerjavi z letom 1978 od 101 na 116, število dirk jo prišlo od 272 na 314, vpisanih pa je bilo lani v FCI 1829 kolesarjev, kar je za 474 več kot v letu 1978. Delovanje je bilo tako izredno razvejano, žal pa ni s strani osrednjih kolesarskih o-blasti pravega nagrajevanj.- za to delo, kljub temu, da je iz naše dežele izšlo precej kolesarjev, ki so oblekli reprezentančni dres in nekaj pomenijo v vsedržavnem ter mednarodnem merilu. Sledila je izredno plodna razprava, tudi kar se tiče podpore društvom, za kar so predstavniki deželnega kolesarstva izrabili prisotnost dveh najvišjih deželnih športnih predstavnikov. Deželna kolesarska zveza je nato nagradila najzaslužnejše kolesarje lanske sezone ter društva, med katerimi tudi lonjersko Adrio, za organizacijo edine mednarodne dirke v Furlaniji - Julijsii krajini. R. Pečar sterice in tako je splahnelo še zadnje upanje, da bi osvojil vsaj set. Položaj Krasa ni rožnat, saj zaseda trenutno predzadnje mesto. Nič ni še izgubljenega, toda v bodočih tekmah bo treba zaigrati o-dločneje, treba se bo pač boriti za vsako žogo, kajti vsaka po nepotrebnem zgubljena tekma, set ali celo točka, se bo ob koncu prvenstva lahko krepko maščevala. M. I. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga — CUS 2:3 (6:15, 15:8,15:10,6:15,10:15) SLOGA:' Čuk, Mira in Neva Grgič, Gulič, Milena in Tiziana Križ-mančič, Lazar, Ražem in Zoch. V drugem kofu prve ženske deželne lige je Sloga sicer ostala praznil, ,j»k„,vendar- s svojo prikazano igro nikakor ni razočaral*-Tekma je bila vseskozi izredno načfetiS^CSS^-ki bo gotovo med protagonisti prvenstva, se je pokazala kot homogena ekipa. Kljub temuj da je bil v prvem kolu poražen, je tokrat res dobro igral. Dober vtis pa so zapustile tudi naše igralke, ki so zaradi bolezni Hrovatinove morale tokrat na igrišče v okrnjeni postavi. Številno občinstvo, ki je prišlo v soboto v Bane, je' lahko po tekmi zapustilo telovadnico navdušeno, čeprav je domača šesterka izgubila. Sloga je namreč odigrala svojo najboljšo tekmo v zadnjih letih. V e-kipi še nekoliko peša sprejem, zato pa je bila v soboto res dobra igra na mreži. Izkazalt so se prav vse igralke, še zlasti moramo tokrat pohvaliti zrelo igro v soboto odlično razpoložene čukove. INKA PRVA ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Virtus 3:1 (15:5, 14:16, 15:4, 15:0) KONTOVEL: Denis, Daneu, Mari-za Daneu, Ban, Črnjava, Stoka, Tatjana Cibic, Valnea Cibic, Husu, Prašelj. Tudi v drugem kolu so Kontovel-ke na domačem igrišču s precejšnjo lahkoto zmagale proti poprečnemu Virtusu iz Vigonova, ki ni pokazal kdove kaj. Pri tem so jim Kon-tovelke same prišle na pomoč, saj so zgrešile neverjetno število servisov. Očitno pa se je poznala odsotnost Ruplove, ki si je pred začetkom prvenstva poškodovala koleno in s tem pustila v ekipi vrzel, ki jo bo zelo težko napolniti. V nadaljevanju so domačinke nekoliko pritisnile in tako je bilo srečanja v nekaj minutah konec. Ekipa zasluži za o-svojeno zmago pohvalo; spet se je izkazala celotna napadalna vrsta. H. L. 1. MOŠKA DIVIZIJA Pall. Tržič — Olympia 3:0 (15:11, 15:10, 15:1) OLYMPLA: Soban, Antonič, Š. in M. Cotič, Markošič, Markočič, Malič, Kuštrin, Jarc, Pola. Gostovanje v Tržiču ni prineslo u-speha goriškim odbojkarjem. Pred številnim občinstvom so «plavi» zaigrali s precejšnjo mero zamoza-upanje in v prvem setu povedli s 7:1. Žal, pa prednosti niso dolgo obdržali, predvsem zaradi slabega sprejema prvih žog. V drugem setu sta si bili ekipi enakovredni; le ob koncu niza je igralcem 01ympie zmanjkalo prave koncentracije, tako da je nasprotnik z lahkoto vsilil svojo igro. V tretjem nizu so gostje povsem popustili, tako da so domačini brez vsakih težav"prišli do •■petntflističe. . - -An.. AVTOMOBILIZEM V Interlagosu bodo tekmovali RIO DE JANEIRO - Predstavnik mednarodne zveze avtomobilskega koristen, «petega» lahko igra vsakdo in vso mošto bo vseeno igralo zelo dobro.» »Piše se, da boste igrali v o-krnjeni postavi. . .* «Gotovo ne bo igral Caglieris. Mora počivati šest dni. Težave s poškodbo gležnja ima tudi I,r°Mil-lian. Tudi njegov nastop je trenutno še v dvomu.* «Kaj pa o srečanju z Bosno?* «Še imamo možnost, da se borimo za super finale. V srečanju z Bosno pa moramo nujno zmagati,* je končal naš kratek razgovor bivši košarkar Sinudyneja Terry Driscoll. V ostalih dveh tekmah tci_, 5. kola, bo beograjski Partizan igral v Tel Avivu proti Makabiju. Favorit je seveda moštvo Berkovicha in tovarišev. Real Madrid pa bi moral brez večjih težav doma odpraviti nizozemsko peterko Den Boscha. LESTVICA PO 4. KOLU Real Madrid 4 Bosna 4 Makabi 4 Sinudyne 4 Den Bosch 4 Partizan 4 PARI 5. KOLA: 397:352 353:347 362:340 331:334 323:307 314:380 Sinudyne - Bosna; Makabi - Partizan; Real Madrid - Den Bosch. B. Lakovič Zmaga Jugoplastike LIEGE — V nadaljevanju D skupine Koračevega pokala je sinoči Jugoplastika v Liegeju premagala domači Standard s 101:99 (56:38). NOGOMET Boca Junior — Madžarska 1:1 BUENOS AIRES - V prijateljski nogometni tekmi sta Boca Junior in Madžarska igrala neodločeno 1:1. Skupaj z Mijo Ušaj-češčutovo sta nagrado dobila tudi naša dobra znanca in sodelavca dr. Dušan Furlan — trener sekcije orodne telovadbe pri ŠZ Dom in Drago Požar — znan vsem našim smučarjem, članom SPD Gorica. Vsem trem iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo vzgajali generacije goriških športnikov. ODBOJKA Kvalifikacije za Ol SOFIJA — V drugem dnevu kvalifikacij za olimpijske igre so dosegli naslednje izide. MOŠKI Skupina A: ZDA - NDR 3:0; Bolgarija - Mehika '3:0. Skupina B: Južna Koreja - Madžarska 3:0; Romunija - ČSSR 3:0. ŽENSKE Brazilija - Mehika 3:0; Bolgarija - Madžarska 3:2; Romunija - Severna Koreja 3:0. NOGOMET TAKO JE IZJAVIL HAVELANGE SP leta 1986 v Kolumbiji BOGOTA — Predsednik mednarodne nogometne zveze Joao Have-lange je na tiskovni konferenci v Bogoti izjavil, da bo svetovno prvenstvo leta 1986 v Kolumbiji in nikjer drugje. Keeganova cena HAMBURG — Predsednik nogometnega društva Hamburger Wolfgang Klien je izjavil, da vsakdo, ki bo hotel najeti Kevina Keegana, bo moral odšteti za tega odličnega igralca 860 milijonov lir. TENIS Posebna žirija teniških izvedencev v Parizu je proglasila Šveda Bcrga in Čehinjo Navratilovo za najboljša teniška igralca na svetu v preteklem letu. BOKS Tri dni brez zavesti V Tenerifeju je neki boksar doživel med srečanjem dva k.O. Po boksarskih pravilih se je moral zato predstaviti na pregledu v bolnišnici, kjer pa je pred tremi dnevi izgubil zavest in se ni več ovedel. Pomagal mu ni niti kirurški pošeg. milllHIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIiniHIIHtllllllHIHIIIIIIIHIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIHIHI NOGOMET KVAL «iSP0!R5 UEFA> BOKS -v Smrt ameriškega boksarja HARTFORD — Ameriški profesionalni boksar Newell (26 let) je včeraj umrl, potem ko je bil v komi devet dni, in sicer od k.o., ki ga je zadobil v boksarskem dvoboju z rojakom Starlingom. Italijani favoriti proti Luksemburgu Srečanje bo danes v Rimu, s pričetkom ob 14.30 Priznanja v Novi Gorici V petek je Partizan, društvo za telesno vzgojo in športno rekreacijo v Novi Gori«, slavite- svojo 30, obletnico ustanovitve s svečano sejo in slavnostno telovadno akademijo. Na seji v Novi Gorici so podelili priložnostne plakete in diplome vsem tistim, ki so pred 30 leti pomagali ob ustanovitvi tega centralnega dru-športa Drex Ongaro je po temeljitem štva, središče vseh ostalih društev, pregledu proge v Interlagosu, kjer je ki so delovala že vsaj po eno leto na sporedu prihodnja VN Brazilije poprej — v Mirnu, Renčah, Biljah, v formuli ena izjavil, da z njegove Prvačini, Dornberku itd. strani m nikakršnih ovir glede i Med temi pionirji telesne vzgoje varnosti dirkališča. Na račun proge | na Goriškem je bila tudi Mija Ušaj-v Interlagosu v Braziliji so številni i češčutova, prednjak ŠZ Gorica, ki je piloti izrekli val kritik in celo gro- \ sicer že lansko leto slavila svojo žili z bojkotom, zadnje dni pa so se | 30-letnico delovanja na telesno-polemike utišale. ' I vzgojnem področju. ' RIM — Italijanska nogometna reprezentanca pod 21. letom bo danes na stadionu Flaminio v Rimu, s pričetkom ob 14.30 igrala zadnjo iz točilno tekmo turnirja «Espoirs UEFA*, to je za nogometaše pod 21. letom, proti reprezentanci Luksemburga «Azzurrom» bi v tem srečanju bilo dovolj igrati neodločeno, da bi se uvrstili v četrtfinale. Italijani pa so v današnji tekmi seveda favoriti. Zvezni trener Vicini bo namreč poslal na igrišče skoraj enako postavo, ki je pred kratkim nepričakovano, toda povsem zasluženo premagala olimpijsko reprezentanco Jugoslavije. Že ta podatek jasno priča, da je ta italijanska reprezentanca dokaj kakovostna in da bi seveda ne smela naleteti pri Luksemburžanih na večji odpor. Vicini je že objavil postavo, s katero bo Italija pričela tekmo z .Luksemburgom. Le-ta .je: Zinettj; Osti, Tesser; Galbiati, Ferrarlo, Giuseppe Baresi; Fanna, Tavola, Giordano, Beccalossi in Ancelotti. Glede na postavo, ki je igrala proti Jugoslaviji, je torej prišlo do dveh sprememb. Vratar Bologne Zi-netti je prevzel mesto Gallija, nogometaš'Ficrentine Galbiati pa bo zamenjal noškodovanega Milanovega branilca Franca Baresija. Zvezni trener Luksemburga Pilot je ob prihodu v Rim dejal časnikarjem, da se on in njegovi varovanci zavedajo moči italijanskih nogometašev, vseeno pa da bodo skušali dati vse od sebe. VflHIMiniHHIIHIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllHinHIIIIIIIIIItlHIIIHHIIIIIIHIIIIIIIIIIHHIIHnilllllHIIIHIHHIIIIUIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIinillllllHHIIHIIII KOŠARKA . V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Goriškemu Domu ni uspelpodvig Slovenski košarkarji v tekmi proti Arteju A niso imeli sreče Arte A - Dom 101:91 (61:49) DOM: Dornik 27, Visintin 9, Nanut (k), Semolič 21, Košuta, Blažič 12, Čubej, Sancin, Prinčič 14, Kont 8. ARTE A: Veronese (k) 5, Spano 14, Crasselli 24, Michelin 6, Nanut 19, Cevenini 12, Klaniscek 4, Ličen 9, Marega 4, Colucci 4. PON: Kont v 18. min. d.p., Dornik v 19. min. d.p. in Michelin v 20. min SON: Dom 23. Arte A 27. V nedeljo sta se pomerili v okviru sedmega kola košarkarskega promocijskega prvenstva ekipi Arte A in Doma. Hvaličevi varovanci tokrat niso u-speli zmagati in tako obdržati ne- okrnjena Krasova šesterka je v svojem zadnjem prvenstvenem nastopu naletela na premočnega nasprotnika premagljivost v letošnjem prvenstvu. Srečanje je bilo izredno lepo in kakovostno, le v končnih minutah je sreča pokazala domovcem hrbet, saj so vseh štirideset minut izredno požrtvovalno zaigrali. Domovci so nastopili brez trenerja Hvaliča, ki je bil v prejšnjem kolu neupravičeno izključen. To je tudi psihično prizadelo naše fante, ki so tako ostali brez vodje v najvažnejših trenutkih. Usoden je bil nedvomno prvi polčas, ko so domovci prejeli 61 pik, kar je preveč. V drugem polčasu so sicer nadoknadili večkrat zamujeno, vendar niso imeli športne sreče, da bi nasprotnika prehiteli. Dve minuti pred koncem pa so naši fantje zaigrali na vse ali na nič, žal, pa sreča ni prišla v pomoč. Pohvaliti je treba vsekakor Dornika, ki je kljub poškodbi zaigral odlično, vsi ostali pa so zaigrali pod svojimi sposobnostmi. M. C. KADETI Kontovel - SGT 79:81 (37:44) KONTOVEL: Daneu, Rauber, Vel-lussi 21, Vassallo 25, Ukmar 2, Danieli 10, Terčon 9, Emili 12, Koja-nec, Pupis. Kontovel je v odločilni tekmi za osvojitev prvih mest na lestvici kadetskega prvenstva nerodno izgubil proti peterki Ginnastice Triestine. Tekma je bila vedno izenačena, hi-i tra in borbena, poleg tega še izredno razburljiva. Prvi polčas se je končal s SGT v vodstvu za sedem pik. V tem delu so Kontovelci dobro igrali v napadu. Z meti od daleč se je posebno odlikoval Vellussi. Žal, pa so na začetku drugega dela Kontovelci začeli igrati katastrofalno. To so nasprotniki izkoristili in prednost so tudi obdržali do konca. Kot vedno pa je obramba neverjetno šepala. Verjetno naši igralci mislijo, da se tekma lahko osvoji samo v napadu. Le v zadnjih petih minutah tekme so se Kontovelci »prebudili* in uspelo jim je pet sekund pred koncem izenačiti rezultat. Vsi so tedaj mislili, da bo treba še dodatnih pet minut igre, v zadnji sekundi pa je Žoržih s približno polovice igrišča dosegel zmagoviti koš. Kontovelcem pa naj bo to dobra šola za naslednje tekme. LUXA NARAŠČAJNIKI Dom — Staranzano 37:92 (18:49) DOM: Košuta 9. Pisk 7, Cej, Čau-dek 5, Kocjančič, Komel 8, Fajt, Florenin 8, Waltritsch, Bavcon. Tudi v tretjem kolu prvenstva naraščajnikov je morala Domova vrsta visoko poražena zapustiti igrišče, Pred tekmo smo mislili, da moštvo iz Štarancana sodi med slabše ekipe prvenstva, na igrišču pa so gostje dokazali, da sodijo v sam vrh. Kljub razmeroma dobri in zelo požrtvovalni igri pa se domovci niso mogli enakovredno boriti. Moramo pa povedati, da slovensko ekipo sestavljajo igralci, od katerih je dobra polovica povsem začetnikov. Poleg tega je večina igralcev še zelo mladih, kar se seveda pozna zlasti v višini ter v telesni moči. Po mnenju trenerja Gojkoviča, pa se bodo prav ti mladi z marljivostjo in požrtvovalnostjo lahko v nekaj letih razvili v odlične igralce. Prihodnjo tekmo bodo domovci i-grali v Tržiču proti ekipi ITC Elcrom. Tekma bo v soboto ob 16.30. Vili Prinčič NOGOMET Celo moštvo izključeno Perujsko ekipo Los Terribles je doletela v nedeljo nenavadna uso da: sodnik je proti tej ekipi dosodil enajstmetrovko, igralci pa so proti tej sodniški odločitvi protestirali tako, da so sedli na črto v vratih. Ker se na poziv sodnika niso hoteli umakniti, jim je mož s piščalko dal najprej opomin, nato jim je dal pet minut časa za premislek, zatem pa je vse enostavno izključil. Pilot je nato dejal, da bo njegova reprezentanca igrala v naslednji postavi: Scholtes; Jungbluth, Schmit; Fox, N. Bossi, Barlani; H. Bossi, Girres, Reiter, Schmitler, Lan-gers. V PRIJATELJSKEM SREČANJU Kras odpravil Muggcsano Kras — Muggesana 5:3 KRAS: Bogateč (Kapun), Verša (Šegina), Dilič, Terčon, Germani, D. Škabar, L. Milič (R. Purič), M. Milič, Raseni Vilalta, Colja. STRELCI: za Kras Vilalta v 20. min. prvega polčasa, Terčon v 27. min., Vilalta v 32. min, Terčon v 40. min. in Raseni v 15. minuti drugega polčasa. Prejšnji ‘torek so nogometaši Krasa po dvotedenskem premoru spet stopiti na igrišče v prijateljski tekmi z močno ekipo Muggesa-ne, ki nastopa v prvi kategoriji. Gostujoča ekipa je nastopila skoraj v popolni postavi, odsotni so bili le štirje standardni igralci, katere so nadomestili mladinci. V prvem polčasu je bil najprej uspešen Vilalta, za njim je sedem minut kasneje podvojil Terčon. V dvaintrideseti minuti je Vilalta tretjič premagal nasprotnega vratarja. Pred koncem polčasa so domačini v zelo lepi akciji rezultat povišali s Terčonom, ki je v kazenskem prostoru uspešno izkoristil lepo podajo Colje. V drugem delu se je v seznam strelcev vnisal tudi Raseni. Nato pa so bili gostje še dvakrat u-spešni. Imeli so še vrsto lenih priložnosti. a jim sreča ni bila naklonjena: čeprav je bilo igrišče razmočeno in nekoliko poledenelo smo videli zanimivo tekmo, nastopajoči oa so se res potrudili in nam pokazali lep nogomet. S. Z, V PRVENSTVU MLAD»NCEV Mladost nadigrala goste Mladost — Turiacco 2:1 MLADOST: Croselli, Devetak, Bruzzachese, Zanier, Kosič, Pahor, Vižintin, Marušič, Ferfolja, Kobal, Frandolič. STRELCA: v d.p. Kobal in Fer-folja. Po mesecu dni premora so Fer-letičevi varovanci v prvem kolu povratneea dela prvenstva premagali ekipo iz Turjaka. V prvem polčasu je prevladovala terenska premoč gostov, ki so že v uvodnih potezah, do napaki obrambe, prišli v vodstvo. V nadaljevanju pa so domačini nadigrali goste in s Kobalom prišli do remija, nekaj minut kasneje pa s Ferfoljo prišli v vodstvo. D. Gergolet KADETI Breg — Fortltudo 2:3 (2:0) BREG' SmoPak, Albertini, Tritta, Peroša, Pavletič, Tul, Petrina (Zo-bin), Kraljič, Žerjal, Lovrečič, Senica. STRELCI (za Breg)- v 17. min. Peroša, v 32. min. Senica. Igra se je odigrala v slabih vremenskih razmerah, saj je skozi vso tekmo pihala močna burja, ki je zelo ovira'a igro. V prvem polčasu so igrali z bu-rjo v hrbet Brežani, ki so vseskozi napadali in so tudi dosegli dva gola. Prvega je dosegel s prostim strelom Peroša, kmalu nato pa j* bil uspešen Senica. Po odmoru so bolje zaigrali gostje, ki so napadali s pomočjo močne burje in je Brežanom le redkokdaj uspelo priti čez sredino ' ;ri-šča. Prvi zadetek so gostje dosegli že v prvih minutah ir. razvidno je bilo, da jim ne bo težko remizirati. Približno na sredini polčasa so nato podvojili, nekaj minut pred koncem pa so brežani zakrivili avtogol in tako so morali poraženi z igrišča. SMI K ' Piilaf f Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) /9 46 72 (4 linije] Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ Žiro račun 50101 603-45361 »ADITj DZS 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/II nad , telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st„ viš 43 mm| 22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlamie Jurske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druqih dežel v Italiji pri SPI. Stran 6 23. januarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I zn ITrst Član italijanskem *veze časopisnih |H založnikov FIEG u MEDTEM K0 DOŽIVLJA SACDOVA ARABIJA GOSPODARSKI «BOOM» BENEŠKI DNEVNIK SENCA AFERE ENI > OVIRA NA POTI ™beneških'slovesih Avtor knjige dokazal veliko ljubezen do ljudi in kulture K VKLJUČEVANJU PODJETIJ IZ ITALIJE Velikopotezni načrti z ogromnimi dohodki iz prodaje nafte - Popolna razjasnitev sumov o posrednini pogoj za obnovitev zaupanja V Sinceleju ne bo več bikoborb RIM — Predsednik proračunske komisije poslanske zbornice La Log-gia bo predložil osnutek poročila o preiskavi giade «afera ENI» po vsej verjetnosti jutri. Po zaključku zasliševanj prič, ki naj bi razjasnile o-zadje pogajanj med italijanskim državnim podjetjem za petrolej in saudskim o dobavi 12,5 milijona ton nafte s posrednino, ki naj bi presegla 100 milijard lir, je La Loggia potreboval cel teden, da je prebral okrog 600 strani zapisnikov s sedmih sej komisije, ki so skupaj trajale več kot 90 ur. Medtem ko v Italiji vse pričakuje odgovorov na vprašanja o istovetnosti zagonetnega posredovalca, o u- dogajanjih in sprejetih ukrepih, saj je to pogoj za njihovo zavestno o-predelitev in usmeritev k reševanju zastavljenih nalog. Še posebno pozornost bo v prihodnje treba nameniti obveščanju jugoslovanskih delavcev v tujini, da bi tako pre prečili morebitno napačno obveščanje- (jp) , Razstava ob 35-letnici PPZ Srečko Kosovel ra Srečko Kosovel, so v avli koprskega gledališča v Verdijevi u lici, odprli razstavo razvojne poti zbora. Številne fotografije, zapisi in drugi dokumenti ponazorujejo dolgo pot jugoslovanskih pevcev, iz daljne Afrike, pa prek begunskih taborišč, vse do spremljanja JLA na zmagoviti poti od Visa in Kročule. prek Bosne, hrvatske Istre in Slovenskega Primorja do Trsta Razni dokumenti tuli izpričujejo veliko priljubljenost primorskih partizanskih pevcev, tako v par tozanskih enotah kot med civilnim prebivalstvom. Razstava prikazuje tudi bogato povojno delovanje. Nadiških dolin . Nekateri govorniki ne poznajo stvarnih problemov Slovencev v videmski pokrajini VIDEM — Na pobudo krajevnega krožka »Laurenziano* je bilo prejšnjo soboto v Buii prijetno in zanimivo srečanje, na katerem so uradno predstavili knjigo msgr. Angela Cracine »Slovenci iz Nadi-ške doline* in ki so se ga udeležili številni ugledni predstavniki političnega življenja, med temi podtajnik v predsedstvu vlade Bressa-ni, senatoi Bartulo ter deželna svetovalca Specogna in Varisco. Razveseljivo dejstvo pa je, da se je srečanja udeležilo mnogo ljudi, Furlanov, ki se zanimajo za vpra sanja Slovencev v videmski pokrajini, s katerimi živijo v prijateljstvu in sožitju. Knjiga msgr. Cra cine zgovorno dokazuje, kako se lahko srečujeta dve različni kui- KOPER, — Ob 35-letnici ustano vitve partizanskega, pevskega zbo- praviČenOSti tako visoke posrednine | iiilii,iiiiti,,iiiii,Ili,ii,,i„l„l,,ilii|ln„,li„,,,„|l„„,l,„ii,,iiil|,,i„„„„i„iiim„iiiiiiiiiiiim,iiiiHiiiiiiiuiiiimiiiiiiiTiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii in o resničnih namembnostih tako | velikih denarnih sredstev ter o odločitvah političnih sil s tem v zvezi (javna razprava v parlamentarnih | skupščinah ali ustanovitev nove pre- j is kovalne parlamentarne komisije z j večjimi pristojnostmi, za kar bi! bil potreben zakon), v uradnih krogih Saudove Arabije dajejo razumeti, da ne bodo preklicali prekinitve dobav dokler se škandal popolnoma ne razčisti. Saudske ob'asti bi bile namreč pripravljene, kot poročajo iz dobro I sSeSovknogodnovseRgjfede PX Sedanji predsednik premagal svojega tekmeca Edwarda Kennedyja lejskih dobav Italiji le potem, ko bi prejele javne in uradne izraze obžalovanja in opravičevanja rimske v5ade. V primeru pa (kar v Rijadu sicer izključujejo), da bi se doka zalo, da je bil v škandal vmešan kak PO ZASLUGI TEŽKEGA MEDNARODNEGA POLOŽAJA Prepričljiva Carterjeva zmaga na predhodnih volitvah v Iowi Sedanji predsednik premagal svojega tekmeca Edwarda Kennedyja Pri republikancih vodi bivši direktor CIA Bush pred Reaganom WASHINGTON - Ameriški pred sednik Jimmy Carter je prepričljivo zmagal na predhodnih volit- terjevih pobud in so dali svojemu predsedniku «patriotsko podporo*. «r*“ * rrr,v,i0 sr SlZdil "'jr,“ njev “ud-! ?v“ni *!*" lo*a' «bj‘ b=dcče potopil« va odvečni- koli- sluh Oblastvenih togih, saj je oši-1 ca-n.ega „ te!™eca’ .senalorja ,Ed ....... bil njihovo pogajalno moč ravno j "ard® Kennedyja je premagal z pred zadnjim vrhom OPEČ v Ca-11 Protl 1 . , racasu. Saudska vlada tudi ne skri- . ZmaSa * toliko pomemonejsa. va suma. da so glede pogodbe z ENI i ker J° -le Carter lzboJeval v Pred namenoma vsilile škandal vsemogočne multinacionalne petrolejske družbe, da onemogočijo načrte Saudove Arabije in nekaterih drugih petrolejskih držav, da sklepajo neposredne pogodbe o dobavah z državnimi podjetji uvoznic nafte, s čimer bi odpravili njihovo posredovalno vlogo in špekulacije. Afera ENI - Petromin je vsekakor povzročila Italiji že veliko škodo in močno oslabila njen ugled v državi, ki je največja proizvajalka in izvoznica nafte. Saudova Arabija doživlja prav sedaj pravi gospodarski «boom*. z ogromnimi javnimi naložbami, ki jih omogočajo veliki dohodki iz prodaje petroleja. V teku so vlaganja milijard dolarjev za vpeljavo najmodernejše tehnologije in velikopotezna javna dela. Povsod , odpirajo ogromna gradbišča za iz- i gradnjo cest. stanovani. šolskih in j športnih središč, električnih central, ! letališč, naprav za razsoljevanie vo- j de, industrijskih con in velikih razvojnih polov s tovarnami, infrastrukturami in stanovanjskimi naselji. i Za prevzem teh «fara»nskih* del se potegujejo podjetja z vsega sveta. Njihovi zastopniki se vrstijo na pristojnih ministrstvih Saudove Arabije, da ponujajo svoje storitve in svojo delovno silo. Italijanska podjetja sicer še ne občutijo kakega posebnega zapiranja saudskih uradnih krogov do njihovih prizadevanj za vključevanje v «zlati tok* uresničevanja velikih razvojnih načrtov te bogate države v prihodnjem desetletju. Nad uspehom teh prizadevanj pa lebdita vsekakor senca »afere ENI» in ohladitev odnosov med Italijo in Saudovo Arabijo, ki ji je ned vomno sledila, (iv) vsem kmetijski državi, ki bo še na'bolj trpela zaradi Carterjeve pobude, da ukine izvoz žitaric v Sovjetsko zvezo. Kot kaže so ame riški farmarji razumeli pomen Car- čine žitaric. V Kennedyjevem taboru skušajo zmanjševati pomen poraza, a vseeno priznavajo, da jih do predsedniških volitev 4. novembra čaka težak boj. Med drugim ugotavljajo. da sedanii mednarodni zapleti koristijo predvsem Carterju. Predsednik naj bi po njihovem mnenju s pridom vnovčil sebi v prid te- MIIIIIIIIMHHHIIIItlltltltllMIIIIIIItllllllllltlllll iiiniinitiHiiiiiiMiiiliiiifiMitHilimiiimiiiiimiiUMiiiMiiiiiiv - * Hi ** ■ Bourges v Italiji žave v Teheranu in invazijo v Afganistanu Ugotovitve Kennedyjevih privržencev so upravičene. Carterjeva priljubljenost je lani poleti zdrkni la na 19 odstotkov, kar je bil na.j-nižji rezultat proučevanja javnega mnenja, še nikoli po drugi svetovni vojni ni kak predsedujoči kan didat zdrknil tako nizko. Od tedaj je Carter postopoma utrjeval svojo priljubljenost. Iz zornega kota ameriških volilnih potreb je tudi razumljiv dobršen del Carterjevili pobud proti Sovjetski zvezi. Vsem daje ameriško časopisje in televizijsko omrežje velik ptmdarek. -V 'ameriškem «predvolilnem golažu* je tudi rožljanje z orožjem, obujanje hladne vojne izredno pomembno propagandno orožje, ki približuje predsednika širšim množicam. Pred vsem v zvezi s teheransko krizo je Carter z izredno režijo poskrbel, da je Američane prepričal v svojo sposobnost in treznost v kriznih položajih. Politični opazovalci nimajo dvoma, da sedanja zmaga v zvezni državi Iowa predstavlja ključ za ! nadaljnje zmage. Leta 1976 je bil . Carter skoraj neznan izven svoje j drdžave, a po zmagi v Iowi se je I iz neznanosti povzpel na predsedniško mesto. Iz tega je razumlji vo. da sta oba kandidata demokratične stranke Carter in Kennedy napela vse svoje sile, ali bolje rečeno finančna sredstva, da bi zmagala v Iowi. Po prvih ocenah so razni demokratski in republikanski kandidati v Iowi porabili ogromne vsote. Širijo se govorice, da so skupno porabili kar tri milijone in pol dolarjev. V republikanskih vrstah je razlika med kandidatoma, bivšim direktorjem ameriške tajne obveščevalne službe CIA Georgejem Bus-hom in bivšim guvernerjem Kalifornije Ronaldom Reaganom manjša. Iz dosedanjih preštetih glasov (približno polovico) vodi Bush s 33 odstotki pred Reaganom, ki jih ima 28. (voc) turi na omejenem ozemlju ter tako prispevata k splošnemu razvoju teh krajev. Po pozdravnem nagovoru furlanskega zgodovinarja in arheologa prof. Menisa je spregovoril prof. Mor s padovske univerze, ki je analiziral zgodovinske in juridične aspekte knjige msgr. Cracine. O splošnem pojmu in vlogi kulture pa je govoril proi. Gri, ki poučuje na tržaški univerzi in ki je podčrtal. da je kultura globalnost, ki izpričuje življenje in zgodovino ne kega naroda, poleg čustev in borbe za obstoj, med katero je treba omeniti tudi prizadevanja za ohranjevanje in valorizacijo lastne jezikovne in etnične identitete. V ta namen je govornik citiral msgr. Cracino, kjer opisuje potovanje v Rim duhovnika Cramara in njegov poseg pri cerkvenih oblasteh, potem ko so leta 1933 prepovedali rabo slovenskega jezika v liturgiji. Prof. Zanier pa je omenil duhovnost beneških Slovencev, ki s simbolizmom in čustvenostjo izraža bogate tradicije ljudi Nadiške doline, ki jo msgr. Cracina. kot je dokazal v svoji knjigi, zelo ljubi in spoštuje. Pripomniti pa je treba, da so kljub dobri volji, govorniki dokazali, da premalo poznajo realna vprašanja beneških Slovencev, ki so v tem trenutku predmet razprave. V mislih imamo predvsem pravno globalno zaščito slovenske manjšine in prizadevanja naših ljudi, ki zahtevajo ukrepe za družbeni razvoj in ekonomski tega dela videmske pokrajine. Emarginacija Slovencev Nadiške doline ni odvisna samo od določenega negativnega odnosa državnih in krajevnih političnih organov, ampak tudi od nepoznavanja stvarnih problemov beneških Slovencev. Škoda torej, da o teh vprašanjih ni bil govor na srečanju v Buii, kljub temu, da je predstavljalo lepo priliko za resno in učinkovito razpravo o tem, kar resnično so in hočejo Slovenci v videmski pokrajini. m > -j BOGOTA — Pod ruševinami lesene tribune v kolumbijskem mestu Sinceleju so po zadnjih podatkih reševalci prešteli 220 trupel, 500 pa je ranjencev. Tudi ti podatki niso popolnoma verodostojni, kajti veliko družin je trupla svojih sorodnikov kar samih izkopalo izpod ruševin. Po tragični nesreči so oblasti proglasile tridnevno žalovanje in napovedale, da v Sinceleju ne bo več vsakoletne bikoborske fieste. (Telefoto AP) .........................................................................iiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiniimniiiiiiiiiiiMiiiiimiuiiiiiiiiiiimiHiiMiiiiiiiiuiiiiiiitiiiliiii* BLISKOVITA POLICIJSKA AKCIJA V RIMU Preiskovalci aretirali štiri avtonomiste ter zaplenili naprave radia «0nda rossa» Aretiranci so obtoženi sodelovanja v prevratniške namene in protidržavnega hujskanja - Zasebna radijska postaja v večernih urah ponovno začela oddajati - Preiskava je še v teku RIM — V bliskoviti in gotovo dolgo časa načrtovani akciji je policija včeraj v Rimu aretirala štiri znane voditelje tako imenovane delavske avtonomije ter zaplenila vse naprave zasebne radijske postaje «Onda rossa*, ki se sklicuje na stališča skrajnolevičarske organizacije in je bila v preteklosti glasnik zloglasnega kolektiva, ki ima sedež v Ul. dei Volsci. Obtožbe za aretirance so precej ude in zadevajo delovanje v pravratniške namene in hujskanje k nepokoroščini zakonom. Policijska akcija je stekla v zgodnjih jutranjih urah, ko so agenti Digosa preiskali sedež osebne radijske postaje ter zaplenili vse naprave, kar je povzročilo takojšnjo pre- KOPER — Na obalnem območju se nadaljujejo prizadevanja, da bi vse vasi in zaselki slovenske Istre dobili zdravo, pitno vodo iz višinskega vodovoda. Doslej se je ta želja uresničila že 30 odstotkom krajanov. Letos pa bodo organizirali vrsto akcij, da se stvari hitreje pomaknejo naprej. Tu gre v prvi vrsti za mladinske delovne ak-ciie in za pomoč JLA, precej sredstev pa bodo pridobili s povišanjem Francoski minister Yvon Bourges s soprogo pred stolpom v Pizi (AP) ........n,m,,,,..,i,...........m.u.n,i«.mi...................milili,mm.mirni V VELIKI BRITANIJI MATI TOŽI AMERIŠKO FARMACEVTSKO TOVARNO Spet nevarnost rojstva tokomeličnih otrok? LONDON — Ostra polemika in vodarine in z enodnevnim osebnim dvomi o škodljivosti nekega zdra-prispevkom, ki ga kolektivi odsto vila proti slabosti in bruhanju med pajo v ta namen. nosečnostjo, ki se je že sprožila v ZDA, je v teh dneh močno od jeknila tudi v britanskem parla mentu. Laburistični poslanec je namreč od ministra za zdravstvo zahteval jasno oceno o morebitnih škodljivih posledicah uživanja a meriškega zdravila «Benedictin*. ki ga v Veliki Britaniji prodajajo pod imenom «Debendox», proizva ja pa ga ameriška družba «Mer ril national laboratories*. Parlamentarno zahtevo je podprla tudi skupina britanskih združenj, k: skrbijo za telesno prizadete otroke . . , Zadevo je sprožila Elizabeth Mek nika Franceta Popita obravnavalo • ki je pred petimi ,eti rodila družbenopolitične razmere^ preti- j novorojenčka s hudimi poškodba <—-> ~~ rji, tako kot so se rodili Usti o troci, katerih matere so pred pri Predsedstvo ZKS o prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva LJUBLJANA — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je pod vodstvom predsed vsem prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva. Ugotovilo je, da so v Sloveniji razmere ugodne in da se zastavljene naloge uresničujejo uspešno. Pomembna je tudi ugotovitev, da pripravljenost in odgovornost za u-veljavljanje stabilizacijskih prizadevanj nenehno rasteta, kar se je še posebej pokazalo pri nekaterih pomembnih nalogah, med drugim tudi v naporih za izboljšanje organizacije dela, za večjo produktivnost in krepitev delovne discipline. Predsedstvo se je posebej zavzelo za to. da bi bili delovni ljudje in občani dobro obveščeni o vseh bližno dvajsetimi leti užile od ta krat naprej svetovno znano škod ljivo zdravilo, ki je vsebovalo ta lidomid. Gospa Mekdeci je ugoto vila. da je prav ameriško zdravi lo povzročilo hude poškodbe pri njenem otroku. Zato se je odloči la. da toži ameriško družbo in zah teva 8 milijard lir odškodnine. Čer dva dni bi se moral v Londonu začeti proces, ki pa bo po vsej verjetnosti trajal dolgo, ker ima ta obe stranki mnogo pričevanj v zalogi. Znanstveni izvedenci ameriške družbe so namreč izvedeli, da je gospa Mekdenci med svojo nosečnostjo užila več vrst zdravil proti slabosti in bruhanju. Ona pa trdi, da je prav v prvih mesecih, ko še plod izoblikuje, jemala sa mo tablete «Debendox». Ameriška vladna ustanova, ki kontrolira hrano in zdravila pa je s svoje strani izjavila, da je zdra vilo neškodljivo, saj se ga poslužuje več kot dvajset milijonov žensk na svetu. Britanski minister za zdravstvo pa je temu dodal, da ne misli prepovedati prodaje zdravila na britanskem tržišču, čeprav je znano, da se ga že dve leti težko dobi. ker so oblasti prav »iz previdnostnih razlogov* omejile njegovo prodajo. Vsekakor sledi britansko javno mnenje izredno budno temu problemu. saj je v vseh še zelo živ spomin na tragedijo, ki jo ie povzro čil talidomid. Takrat, bilo je med 1950 in 1960, je več tisoč noseč nic rodilo otroke brez rok ali brez nog preden so odgovorne oblasti ugotovile vzrok za prizadetost nn vorojenčkov. V zadnjih petih letih pa so se v Veliki Britaniji rodili trije taki otroci in dva zdravnika pišeta v glasilu svoje bolnišnice, da je težko natanko ugotoviti povezavo med zdravilom «Debendox* in prizadetostjo treb novorojene kov, istočasno pa doda lata. da je že znanstveno dokazano da povzroča posebna snov v zdravilu, v primeru uživanja v začetku nosečnosti, fizično deformiranost. Podobno zdravilo je v prodaji tudi v Italiji, zato je že v preteklih mesecih minister za zdravstvo zahteval od posebnega zdravstvenega sveta za oceno, istočasno pa je sprožil to vprašanje tudi pri odboru za zdravila držav članic EGS, ki se bo prav danes ukvarjal s tem. (nf) PROCES PIFANO Sodniki zavrnili zahteve branilcev CHIETI — V tem mestu se je včeraj nadaljevala sodna obravnava proti rimskim avtonomistom Pifanu, Nieriju in Baumgartnerju ter Palestincu Abu Salehu, ki so kot znano obtoženi posesti in prekupčevanja dveh raketometalcev, ki so ju zaplenili v Ortoni. Sodni zbor je po krajšem posve tovanju v celoti zavrnil vse zahteve branilcev obtožencev, ki so bili po dokumentu neke palestinske organizacije mnenja, da bi morali sodniki zaslišati predsednika vlade Cossigo, bivšega načelnika SID Mi celija ter predstavnika italijanskega veleposlaništva v Libanonu. Poleg tega pa so odvetniki zahtevali tudi dodatno poMcijsko preiskavo, ki bi dokončno razjasnila vse še nepojasnjene ozadje celotne afere in pa predvsem domnevne stike med italijanskimi oblastmi in nekaterimi palestinskimi organizacijami tako imenovane fronte zavračanja, ki jo vodi znani Robert Habbash. Tudi teh zahtev sodniki niso sprejeli ter ta sklep utemeljili z dejstvom, da se odvija pro ces po hitrem postopku in bi bila še dodatna preiskava sploh nepotrebna. Sodna obravnava se je tako nadaljevala s posegom javnega tožilca, nato pa bodo spregovorili branilci, razsodba pa bo morda znana že v začetku prihodnjega tedna. V večernih urah smo prejeli vest, da Je na procesu v Chietiju javni tožilec Abrugiati zahteval za Pitana, Baumgartnerja, Nierija in Abu Saleha deset let zaporne kazni in dva milijona lir globe, isto kazen Je zahteval tudi za Libanonca Kad-douro, ki o« je še vedno na prostosti. MILAN — V neki večji podruž niči «Volkswagen» v Milanu je včeraj ponoči eksplodirala bomba, ki je poškodovala več avtomobilov v izložbi ter tudi nekatera vozila, ki so bila parkirana v bližini. V Genovi pa so terorist' rdečih brigad zažgali avtomobil delavca, ki je član tovarniškega sveta ladje delnice Ansaldo. kinitev oddaj. Aretirani so bili glavni urednik «Onda rossa* ,Gior-gio Trentin, sodelavec iste posta jp Osvaldo Miniero, eden najbolj znanih liderjev avtonomije Vincenzo Miliucci ter Claudio Rotondi, ki ga je policija aretirala v Chietiju pred začetkom procesa proti Pifanu in ostalim avtonomistom. Zaporne naloge in zaplembo radijskih naprav je odredil preiskovalni sodnik Prio-re, ki je tako prevzel preiskavo o delovanju avtonomije v Rimu, ki jo je leta 1978 začel namestnik državnega pravdnika Armati. Takrat je sodnik Armati obtožil odgovornega urednika »Onda rosga* Trentina ter urednika druge zasebne radijske postaje delavske avtonomije «Radio citta futura* Renza Rossellinija (sina pokojnega režiserja Roberta), da njuni postaji stalno hujskata poslušalce k nepokorščini zakonom in celo k oboroženi vstaji. Po mnenju sodstva sta. radijski postaji med ugrabitvijo predsednika KD Alda Mora simpatizirali s teroristi ter nato bili večkrat v središču budili polemik zaradi manifestacij avtonomistov, ki so se skoraj vedno končale s spopadi s policijo in z nasilnimi dejanji. Predvsem pa «Onda rossa* in kolektiv iz Ul. dei Volsci sta bila v zadnjih letih kot nekakšna katalizatorja najbolj skrajnega sektorja delavske avtonomije, ki ima v Rimu največ privržencev med univerzitetnimi študenti in med nekaterimi delavci javnih ustanov, kot je na primer bolnica. Vsekakor je treba včerajšnjo preiskavo in aretacije tesno povezati z obtožbami izpred dveh let, saj tudi tokrat zaporni nalogi ter odloki za zaplembo izrecno govorijo o delovanju v prevratniške namene in o protidržavnem hujskanju. Zadnje obtožbe pa se brez dvoma nanašajo na nedavno kampanjo, ki jo je «Onda rossa* sprožila proti zadnjim vladnim odlokom za boj proti terorizmu in prevratništvu, zaporni nalogi pa govorijo tudi o hujskanju na sovraštvo med družbenimi sloji, kar je vsekakor nenavaden zločin, ki se nanaša še na fašistično zakonodajo. Med aretiranci je' gotovo najbolj znana osebnost 37-letni Vincenzo Miliucci, bivši član KPI in skupine Manifesto, eden izmed ustanoviteljev skupno s Pifanom delavske avtonomije v Rimu in ki je trenutno voditelj kolektiva ENEL skrajnolevičarske organizacije. Pred leti je bil eden izmed pobudnikov ustanovitve zasebne- radijske posta- je »Onda rossa* in je lastnik poslopja, kjer ima omenjeni radio svoj sedež. 39-letni Claudio Rotondi je tudi aktiven član kolektiva ENEL in je imel v preteklosti že vgčkrat opravka s policijo, nekajkrat je bil tudi aretiran zaradi nedovoljene posesti orožja. Njegov 17-letni sin Roberto je bil pred kratkim obsojen na dve leti zapora ker je med neko manifestacijo odvrgel zažigalno bombo proti policijskemu avtu. Takoj po aretaciji je izjavil preiskovalnemu sodniku, da so ga policisti na kvesturi surovo pretepli, za kar je nato rejnik obtožil šest agentov, proti katerim bo po vsej verjetnosti v kratkem proces. Tudi 56-letni, Trentin je znan aktivist avtonomije, medtem ko je aretacija 23-letnega Os val' da Miniera še zavita v meglo jj zvedelo se je le, da je mladenič uslužbenec CNEN. Drugega o P1* teku policijske akcije ni bilo mogoče zvedeti, vsekakor je policij* v večernih urah preiskala še vrsto stanovanj avtonomistov in tudi radijska postaja «Onda rossa* je začela ponovno oddajati sicer n* valovih drugih postaj, ki se skli* cujejo na stališča skrajnolevičar' ske organizacije. V večernih urah so se tudi razširile vesti, da so v uredništvu «Onda rošsa* preiskn' valci zaplenili več dokumentov ne* katerih prevratniških organizacij* predvsem pa rdečih brigad in NAP-Teh okoliščin pa rimska kvestur* ni, potrdila. OBRAČUN DEJAVNOSTI V PRETEKLEM LETU Kulturno sodelovanje Jugoslavije s tujino V prihodnjem obdobju bodo posebno pozornost posve* titi poglobitvi sodelovanja s sosednimi državami BEOGRAD — Po uspešnem bogatem in raznovrstnem kulturnopro-svetnem sodelovanju s tujino v minulem letu bodo kulturni dosežki vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti predstavljeni svetu tudi letos. predstavniki drugih držav pa bodo Jugoslovanom predstavili svoje kulturno življenje. Tudi v letu 1980 bo to sodelovanje temeljilo na trajnih ciljih, opredelitvah in načelih politike SFRJ ob prizadevanjih za razvoj takšnih oblik sodelovanja, ki imajo trajnejši značaj in ki so v službi razvoja. Na vse te dejavnike je včeraj na tiskovni konferdhci v zveznem sekretariatu za informacije opozoril pomočnik direktorja zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, prosvetno - kulturno in tehnično sodelovanje Vlastmir Sta-tnenkovič, ko je govoril o rezultatih kulturnega sodelovanja Jugoslavije v minulem letu. O obširnih stikih s svetom priča tudi podatek, da je konec lanskega leta Jugoslavija imela sporazume o kulturnem sodelovanju s 76 državami, konkretne programe pa z 52. Za leto 1979 ni značilna le običajna dejavnost, kot je izmenjava in t°! stovanje umetniških ansamblov, h' kovne razstave in podobno, ampO* tudi dejstva, da je bila Jugosiavij* gostiteljica več mednarodnih srečanj-V Zagrebu je bil na primer jubil®J' ni 30. kongres mednarodne zve** glasbene mladine, v Beogradu J* bil svetovni kongres italijanistov. u' deleženci in obiskovalci sredozemski* iger v Splitu pa so si lahko ogleda11 različne kulturne prireditve. Medn*' rodni bienale grafike v Ljubljani J* predstavil dela umetnikov iz 58 drž*’ in naj omenimo le še dubrovnišk* poletne igre, mednarodni sejem knji' ge v Beogradu in ohridsko poletje’ radost Evrope. V prihodnjem obdobju bodo posej1' no pozornost namenili poglobitvi '. kakovostnemu sodelovanju s sosed n1' mi državami, še posebej pa bo P* zomost namenjena kulturnemu sod*" lovanju z neuvrščenimi državami, * čemer govori tudi sklepna dekla?*' cija 6. vrha neuvrščenih v Havan*-Zagotovljeno bo tudi sodelovanje ' vsemi evropskimi državami ter ' ZDA, Kanado in Avstralijo, (dd)