Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling V. b. b GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE S LOVE n S KI OlATELJEM nešega lista sporočamo, da izide prihodnja številka „Slovenskega vestnika" v prvem tednu novega leta. UREDNIŠTVO LETNIK IV DUNAJ, V PETEK, 23. XII. 1949 ŠTEV. 88 (273) Avstrijski delavci se odločno borijo za svoje pravice §1 ... in mir ljudem na zemlji I'' J|j Ok U Spet zvonijo zvonovi po slovenski zemlji na Koroškem v tiho božično noč, ono malo število zvonov, ki so še ostali, ker tudi zvonove so v pretekli vojni že drugič pobrali in delali iz posvečenega brona morilno orožje, topove. In sinove mater vseh narodov so pošiljali v klavnico, v strelske jarke, kot krmo za topove. Božična noč, božični prazniki — simbol miru in mirnega sožitja med vsemi narodi! Kako prijetno bi bilo na svetu, če bi se vsi ljudje ljubili in spoštovali, če bi bili vsi narodi prijatelji. Mir ljudem na zemlji se glasi že skoro dvatisoč let od one prve božične noči med zemljani. Krasne besede, ki bi jih človeštvo ponavljalo iz dneva v dan, veličastna setev mirovne misli, a kako malo žetve tega poslanstva je spravilo človeštvo v preteklih stoletjih in posebno v ,,kulturnem“ in ,,civiliziranem “ dvajsetem stoletju, v dobi napredka in • velikanskega razvoja tehnike. Kako so množice vzklikale po prvi'svetovni vojni ,,nikdar več voj-ne“, ,,vojno vojni11, a kako kmalu so ustvarili novo razpoloženje za vojno, kako kmalu so razpihali sovraštvo in strast po uničevanju in upanje na mir je utonilo v morju krvi in solza. In komaj so utihnile bombe in granate, komaj so onemeli! vzdihi umirajočih in ranjenih, še skelijo rane po razmetanih mrličih na vseh koncili in krajih in že so spet na delu sile, ki pripravljajo nov krvavi ples. Monopolni kapitalisti upajo z novo vojno spremeniti razvoj zgodovine. Zavojevati in podrediti si hočejo narode ter izvojevati in utrditi svetovno gospostvo. Zato sejejo divjo jezo in sovraštvo in ideološko pripravljajo množice na novo vojno. Ogromne vsote v državnih proračunih so namenjene oboroževanju, iz katerih na eni strani vtaknejo velikanske dobičke v svoje nenasitne žepe vojni industrijalci, na drugi strani pa raste obubožanje ljudstva. Neznosna davčna bremena, umetno povzročena brezposelnost, lakota, skrb in strah pred jutrišnjim dnem, splošna gospodarska kriza, zaviranje demokratičnih svoboščin — vsega tega se poslužujejo in ustvarjajo v masah razpoloženje za novo vojno. Umetno ustvarjajo sovraštvo do izmišljenega sovražnika, kažejo na njega in pravijo, ta je kriv težkač, v katere smo zašli, čeprav so jih sami umetno ustvarili, da morejo kričati: rešitev je samo v vojni, zmagali bomo in človeštvo bo imelo samo enega gospodarja in to smo mi. To bo zadnja vojna, tako pravijo, potem bo dobro. Ta vojna bi bila res zadnja vojna in gorje človeštvu, če izbruhne. In vse to v imenu člbivečanstva, pod plaščem borbe za mir. V teh dneh tekmujejo politiki in publicisti voj-nohujskaških sil in pišejo v listih lepo doneče članke o miru. Govorijo o miru in gradijo vsepovsod vojaška oporišča. Močne so sile, ki ogrožajo mir in proti tem moramo postaviti združene sile vseh, ki so dobre volje. Delovni človek v Avstriji dnevno bolj občuti vso težo gospodarske krize, ki se pojavlja v vedno ostrejših oblikah. Razmere, v katerih je prisiljen živeti, postajajo iz dneva v dan neznosnejše. Pomanjkanje, beda, lakota, to so pojavi, ki jih dnevno lahko zasledimo prav tani, v tistih stanovanjih, kjer živijo delovni ljudje in njihove družine, številni niti najvažnejših življenjskih potrebščin, živil, obleke, obutve, kaj šele, daJii si oh gotovih priložnostih, kakor zdaj pred božičem, privoščili kakšen priboljšek in napravili svoji družini, svojim otrokom, majhno veselje. Zaslužek je zelo pičel, cene pa so visoke in poleg tega še dnevno naraščajo. To je predvsem v zadnjih tednih in mesecih, od zadnjih volitev sem. Posamezni veletrgovci, industrialci, podjetniki, neprenehoma samovoljno nabijajo cene zlasti pri onih potrebščinah, ki so nujno potrebne za vsakdanje življenje. Samo v zadnjih mesecih — od septembra — so cene narasle za približno 11 odstotkov, dočim pa so mezde in plače ostale iste. Toda vse kože. da bodo cene še naraščale, kar je zlasti, povzročilo razvrednotenje šilinga. Sicer so vladni predstavniki govorili in govorijo, da se cene zaradi tega prav nič ne bodo zvišale, toda vsakemu količkaj razsodnemu človeku je in mora biti jasno, da je tako govorjenje prazno in ima samo namen, da bi potolažilo razjarjeno delovno ljudstvo. Jasno in samoumevno je če je Avstrija doslej dala za en dolar 10 šilingov, odslej pa bo morala dati 14,40 šilingov, da se bo tisto uvoženo blago, ki ga mora plačati z dolarji, nujno podražilo. Jasno in samoumevno je tudi, da se s tem in ob takih razmerah življenjski pogoji za delovnega človeka nikakor ne bodo zboljšali, ker ni nikakih izgledov, da bi se mezde in plače izenačile z obstoječimi cenami. Zahtevi delavcev: izenačenje mezd in plač s cenami Prav zaradi teh neznosnih razmer je v zadnjih tednih zavzelo delavsko gibanje po vsej Avstriji vedno večji obseg. Skoraj ni bilo industrijskega središča in ne podjetja, kjer 'delavci in nameščenci ne bi stopili v stavko, da podkrepijo svoje pravične in Nemirni zemlji kličejo nocoj božični zvonovi in valbijo vse dobro misleče ljudi, ki nočejo pogina človeštva, k (združitvi v borbi za mir. Da, mir hočemo izbojevati, trajen, pravičen mir in odstranjti vzroke, ki ga ogrožajo. Množice, ki stremijo za visokim ciljem trajnega miru, za bratskim, prijateljskim sožitjem med narodi in državami so sil -nejše, močnejše, če se bodo svojih sil zavedale in jih uveljavile v pravem času. Slovenci na Koroškem, slovenske družine, stariši, mladina in otroci, ki se zbiramo nocoj okoli okrašenega in razsvetljenega božičnega drevesca in globoko občutimo vso veličino in pomembnost božične no- vsekakor utemeljene zahteve. Po različnih obratih so bila protestna zborovanja, na katerih so zbrani delavci in nameščenci odločno protestirali proti sedanji protiljudski politiki vladnih krogov, ki je povzročila vse pomanjkanje in vso bedo, v kateri morajo živeti in zahtevali, da se jim zagotovi človeka vredno življenje. Kakšne so zahteve, ki jih postavljajo delavci? — Izenačenje mezd irijplač z obstoječimi cenami ter enkratno doklado za premostitev trenutnih gospodarskih težkoč in ovir, tako imenovana ,,Ueberbriickungs-hilfe“. S tem bi delovno ljudstvo končno prišlo do boljšega življenja, do znosnejših razmer, omenjena enkratna doklada — višino te doklade postavljajo delavci v posameznih obratih različno, od 200 do <500 šilingov — pa hi trenutno pomagala delavcem in njihovim družinam, da premostijo največje težkoče. Stavkovno gibanje po vsej Avstriji V začetku novembra so stopili v stavko dojnvej in nameščenci vseh obru ov s.adkorne industrije. Za njimi so začeli stavkati delavci številnih drugih industrijskih panog, zlasti pa delavci kovinske in rudniške industrije na Nižjem Avstrijskem in Štajerskem. Sploh se je zlasti novembra razširila borba za zboljšanje življenjskih pogojev po vsej Avstriji. Železničarji v Floridsdorlu pri Dunaju in delavci tamkajšnjih kovinskih obratov, Iželezničarji v št. Vidu ob Glini itd., delavci različnih podjetij v Linzu na Gornjem Avstrijskem, delavci v pekarnah in mesarijah, delavci lesne in petrolejske industrije ter industrije papirja, graški občinski uslužbenci, privatni nameščenci, pač vsi, ki delajo in si z lastnimi rokami služijo svoj kruh, so glasno povzdignili svoj glas, da nočejo več mirno gledali, kako njihove družine stradajo, kako padajo v vedno večjo bedo in revščino, čeprav sami delajo in bi ob urejenih razmerah morali imeti zagotovljeno človeka vredno življenje. V tej borbi tudi niso zaostajali delavci na Koroškem. V skorajda vseh obratih, v obratu Kestag v BoroVljah, v Pod-kloštru, v tovarni kovinskih izdelkov v Seebachu, v Celovcu in ostalih krajih, so do skrajnosti izkoriščani delavci dali duška svojemu ogorčenju nad sedanjimi neznosnimi raz- či, zgodovinsko in življenjsko pomembnost v Betlehemu rojenega deteta, smo na strani tistih, ki nismo nikdar ogrožali miru, tudi ne miru na naši zemlji in v naši vasi. Vedno smo pripravljeni na složno sožitje z nemško govorečim sosedom, nikdar pa na račun okrnjenih naših življenjskih, to je narodnih in socialnih pravic. V tem smislu nam je brez izjeme ta praznik nekaj velikega, svetega in pomembnega. V miru hočemo živeti, a ne v takem miru, kakršnega si želi duh narodne nestrpnosti, da bi zasužnjil nas narodno in gospodarsko slabejše, ampak mir, ki mu bo za podlago bratstvo in enakopravnost. — k merami in odločno povedali, da so sili praznih obljub in lepo donečih fraz in da zdaj končno hočejo videti dejanja. Na Koroškem so se delavcem pridružili tudi javni nameščenci, ki so na svojem zborovanju dne 4. novembra postavili svoje zahteve: izenačenje mezd in plač z obstoječimi cenami. V borbi za boljše življenjske pogoje nikakor niso zaostajale tudi žene — gospodinje, ki so nedvomno med tistimi, ki najbolj občutijo čedalje bolj naraščajočo' krizo, pomanjkanje in bedo. žene — gospodinje so tudi med tistimi, ki opravljajo dvojno delo, ki delajo povprečno 17 do 18 ur dnevno, ker morajo poleg dela v tovarni ali kjer koli drugje opraviti še delo v gospodinjstvu. Kakor v vsej Avstriji, so dne 5. decembra imele svoje zborovanje tudi celovške žene, ki so kakor vsi delovni ljudje v Avstriji, zahtevale, naj se končno enkrat napravi red, da bo vsak, ki dela, tudi lahko živel. Svoje zahteve pa so predložili tudi vajenci, katerih zaslužek je vsekakor naj slabši in kdor nič ne dobi od doma, od staršev, je brezpogojno obsojen na stradanje. Zastopniki vajencev iz 14 dunajskih obratov so se zglasili pri ihestnem svetniku Exlu in mladinskemu sekretarju avstrijske sindikalne zveze Koniču in zahtevali zvišanje vajeniške odškodnine za 10 šilingov ter vozni listek za šolarje za vožnjo vajencev od doma na mesto, kjer se učijo. V podkrepitev te zahteve so predložili nad 2000 podpisov vajencev različnih obratov in nadaljevalnih šol. Solzilni plin proti delavcem Končno so v borbo za izenačenje mezd in plač s cenami in za doklado za premostitev posegli tudi gradbeni delavci. Kako je bilo na Koroškem, oziroma v Celovcu, smo v našem listu že obširno poročali. Na Štajerskem je prišlo do mogočnih demonstracij zlasti v Gradcu, kjer je ob tej priložnosti korakalo po mestu 10.000 gradbenih delavcev. Tudi na Tirolskem, v Innsbrucku, so bile velike demonstracije gradbenih delavcev. Medtem, ko je bila delegacija gradbenih delavcev v trgovski zbornici v Innsbrucku in tam predložila zahteve delavcev po dokladi za premostitev, je množica gradbenih delavcev demonstrirala pred poslopjem delavske zbornice. Kar naenkrat pa je priletela iz nekega okna trgovske zbornice med demonstrante bomba s solzilnim plinom. Kdo jo je vrgel, bo verjetno ostola tajnost. Oblasti so sicer obljubile, da bodo zadevo preiskale, toda imamo izkušnje! Pa to še ni bilo dovolj:. Kar naenkrat se je pojavilo 150 policistov, ki so planili nad delavce, jih razgnali in pretepali. To je zelo značilno za današnje oblasti, zlasti še, ko je notranji minister, ki je hkrati šef eksekutive, ,,socialist11 Helmer. Uspeh borbe avstrijskega delavstva za doklado za premostitev pa le ni izostal. Sicer niso dobili vsega, kar so zahtevali, s svojo odločnostjo pa so le pokazali, da je njihovega potrpljenja konec, da so se naveličali lepih obljub, da hočejo videti (Dalje na 9. strani) Ob dnevu Jugoslovanske armade Danes — 22. decembra — proslavljajo vsi jugoslovanski narodi dan svoje armade — dan herojske Jugoslovanske armade, ki je v zadnjih letih izvršila tako velika dejanja kot redko katera armada v svetu. Pregnala je iz Jugoslavije fašistične okupatorje, osvobodila je jugoslovansko ljudstvo izpod kapitalističnega izkoriščanja in imperialističnega zasužnjevanja, danes pa zvesto-čuva te velike pridobitve junaške narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Skupno z bratskimi jugoslovanskimi narodi proslavljamo ta veliki dan tudi mi koroški Slovenci. Ponosni smo, da smo se v sklopu Jugoslovanske armade borili tudi mi in ramo ob rami z jugoslovanskimi vojaki preganjali okupatorja z naše zemlje in ga tudi pregnali. Prav dobro se še spominjamo prvih partizanskih pušk, katerih streli so odmevali daleč naokoli po naših hribih in gmajnah in naznanjali veliki trenutek: Koroški Slovenci nočemo več hlapčevati, hočemo biti svobodni! Ti prvi streli partizanskih pušk so nam bili poziv, da smo se uprli nacističnim oblastnikom, zgrabili za orožje in šli v borbo proti nasilju in krivici za svobodo in pravico. Živo se še spominjamo, ko so na vrata slovenskih hiš potrkali prvi partizani, s Titovko na glavi in z belo — modro — rdečo narodno zastavo, ki jo je krasila rdeča peterokraka zvezda, simbol svobode in zaklicali: ,,Odprite, slovenska vojska, Na praznik sv. Štefana, dne 26. decembra t. 1. ob 14. uri gostujejo Brnčani s Klinarjevo opereto „MIKLOVA ZALA« v Narodnem domu v Dobrli vesi. narodna vojska je prišla"! Da, bila je to prva slovenska narodna vojska. In v tem času se je začel porajati nov človek. Jugoslovanski narodi, in z njimi seve tudi slovenski narod to in onstran Karavank, so začeli pisati novo stran v svoji zgodovini. Srbi, Hrvatje, Slovenci, Makedonci, Črnogorci, vsi jugoslovanski delavci in kmetje so odločno zgrabili za orožje, prežeti z eno mislijo: V borbo proti fašističnim okupatorjem, v borbo za Jugoslavijo. Nočemo pa stare Jugoslavije, v kateri smo bili izkoriščani in zatirani, v kateri smo delali le za drugega, ki se je bogatil na račun našega trudapolnega dela in naših žuljev; hočemo novo Jugoslavijo, v kateri ne bo izkoriščanja in zatiranja naroda po narodu, v kateri bomo združeni in enotni vsi jugoslovanski narodi, v kateri si bomo vladali sami in tudi delali zase, za skupni blagor nas vseh. Delavci v rudnikih in tovarnah so zgrabili za orožje, da si priborijo boljšo bodočnost, da bodo nekoč o svoji usodi odločali sami, da si bodo skupno z delovnimi kmeti, ki so se prav tako vključili v ta veliki boj, delili skupne pridelke. Razprostile so se one ne premagljive sile, ki jih nosi v sebi skrite delovno ljudstvo, dokler ne pride do zavesti: ,,Mi delavci in kmetje ter delovna inteligenca smo resnični narod, mi ustvarjamo vse dobrine sveta. Zato proč z gospodo, ki nas le izkorišča, ki nas zatira, zato oblast ljudstvu, ki dela in ustvarja, ker le to je pravično, le to je kulturno. “ Kakor se je spremenila notranja državna ureditev v Jugoslaviji in se je rodila država novega kova, Federativna ljudska republika Jugoslavija, ljudska država, kjer si delavec in kmet svobodno režeta svoj s svojimi rokami pridelani kruh in ne živita več °d drobtinic, ki padajo z bogatinove mize, kakor je bilo prej, tako se je bistveno spremenil tudi značaj jugoslovanske vojske. Vojska stare Jugoslavije ni bila 'judska, ščitila je le interese gospode, interese izkoriščevalcev in zatiralcev delovnih ljudi. Vojska nove Jugoslavije, današnja Jugoslovanska armada, kateri na čelu stoji delavec in največji sin jugoslovanskih narodov maršal Tito, je ljudska vojska, ki ščiti neodvisnost in samostojnost države delovnega ljudstva, ki danes z istim junaštvom, kot se je za časa narodno osvobodilne borbe borilo proti okupatorjem, gradi socializem. Bivša jugoslovanska vojska, ki je jugoslovanske narode stala milijone in milijone dinarjev, od katerih je bila vsaka para prepojena z znojem in solzami izkoriščanih delovnih množic, je aprila 1941. leta v dvanajstih dneh kapitulirala pred fašističnimi zavojevalci in sramotno prepustila jugoslovansko ljudstvo fašističnemu nasilju. Današnja Jugoslovanska armada, ki je nastala v težki borbi proti fašizmu, si je 1945. leta, ko je zmagoslavno zaključila štiriletno narodno revolucijo, zadala veliko in odgovorno nalogo, da bo skrbno čuvala in branila vse, kar so si in si bodo jugoslovanski narodi ustvarili, vse kar je njihova last, vse kar so si priborili v težki narodnoosvobodilni borbi in za kar je padlo 1,700.000 najboljših jugoslovanskih sinov in hčera, pred slehernim, ki bi se kdaj koli predrznil motiti svobodoljubne narode FLR Jugoslavije v njihovem ustvarjalnem življenju. Naloga herojske Jugoslovanske armade je večja kot si marši kdo misli. Danes ne čuva samo veličastnih pridobitev narodno-osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, ne samo časti, slave in svobode svojega ljudstva, ne samo neodvisnosti in miru svoje socialistične domovine FLR Jugoslavije, temveč je prevzela še veličastnejšo nalogo. Titova armada danes čuva in brani tudi pridobitve Velike oktobrske socialistične revolucije, ona brani in čuva. načela genialnega voditelja in učitelja delovnih množic Lenina, ki jih danes s svojo izdajalsko informbirojevsko politiko ogrožajo voditelji Sovjetske zveze, ki so pozabili vso kri in vse žrtve, ki so padle v borbi za zmago delovnega ljudstva proti izkoriščevalski gospodi, v borbi za zmago pravice nad krivico. Koroški Slovenci, ki smo v Parizu ponovno, postali žrtev imperialistične politike, kljub temu, da so velesile na najnesramnejši način poteptale načela o svobodi in enakopravnosti malih narodov in pljunile na vse naše žetve, ki smo jih doprinesli v borbi proti fašizmu, smelo in s polnim zaupanjem zremo v bodočnost, s polnim zaupanjem tudi v bratsko Jugoslavijo in njeno herojsko armado, ki nam daje pogum v naši veliki borbi za popolno svobodo in enakopravnost slovenskega naroda na Koroškem. =. Dragi Slovenski vestnik! Da ne pozabim, ti takoj v zadetku sporočim veselo novico. V borbi, ki jo vodimo proti sovražnikom Jugoslavije, smo na praznik republike 29. novembra pripravili neprijetno presenečenje vsem tistim, ki bi se radi igrali z nami kot mačka z mišjo. Ker se zavedamo, kako važne so močne radijske postaje, smo na državni praznik slovesno izročili svojemu namenu dve močni radijski postaji, ki spadata med največje srednjevalovpe postaje v Evropi. Radio Beograd dela odslej z jakostjo 150 kilovatov, radio Zagreb pa z jakostjo 135 kw. V bližnjih mesecih pride na vrsto tudi radio Ljubljana, ki bo prav tako imela 135 kw. Vsak prijatelj Jugoslavije bo tega vesel, saj ve, da bodo te postaje z vso svojo močjo prenašale v svet resnico o naši državi in o naših ljudeh. Radijska vojna, ki jo vodi In-formbiro proti nam in ki ima pri naših ljudeh ravno nasproten učinek od zaželjenega, pa se bo prej ali slej zadušila v lastnem trušču. Jugoslovanske radijske postaje so dosegle po vojni velikanski razmah. Danes imajo skupno moč nad 680 kw. in do izpolnitve petletnega načrta manjka samo še 163 kw. Tega velikega napredka jugoslovanske radio-fonije se veselimo še posebno zato, ker smo ga ustvarili z lastnimi silami in kljub sabotažam Sovjetov in Madžarov, ki bi nam morali te postaje dobaviti. Poleg resnice o Jugoslaviji pa bodo naše postaje prenašale v svet tudi našo pesem in našo glasbo, ki ne spada med zadnje v Evropi in si pridobiva vedno več spoštovalcev in častilcev med najbolj izbranimi glasbenimi strokovnjaki Pariza, Londona in drugih glasbenih središč Evrope. Na letošnji 29. november smo praznovali šesti rojstni dan nove Jugoslavije. Kaj malo 3Umo h Jugoslavije iiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.tffliiiiiiiiiiiiiN ................................................................................................ let je minilo od zgodovinskega dneva v bosanskem mestecu Jajcu, ko so zastopniki vseh jugoslovanskih narodov sredi bojnega meteža, obdani krog in krog od sovražnikovih zased, sklenili na II. zasedanju AVNOJ-a, da hočejo novo, demokratično, federativno,, ljudsko in popolnoma neodvisno Jugoslavijo. Na tem zasedanju je bil seveda tudi maršal Tito, ki je tedaj kakor danes užival in uživa brezpogojno zaupanje jugoslovanskih narodov. Sest let je minilo od tistega znamenitega dne. Nova Jugoslavija je šele v otroški dobi, če jo merimo po letih njenega obstoja, pa vendar si je v tem kratkem času priborila ugled in spoštovanje vsega resnično demokratičnega in svobodoljubnega sveta. Nekateri pravijo, da smo sami, toda to ne drži. Za nas je mnogo ljudi, za nas so vsi narodi, čeprav si danes morda tega še ne upajo povedati. Od kod črpamo mi to moč, da kljubujemo vsemu svetu, je danes pogosto vprašanje. Najboljši odgovor: Pridite v Jugoslavijo in si nas oglejte, kako delamo in ustvarjamo. Pri tem nočem zanikati, da nimamo težav. Imamo jih in še velike. Toda premagujemo jih trdno prepričani, da si bomo ustvarili tako državo, na katero bodo lahko ponosni vsi delovni ljudje sveta. Skoda, ker nisi bil na državni praznik 29. novembra v Ljubljani. Če bi videl tisto slav- nostno razpoloženje, ki je odjeknilo v najbolj skrite kotičke naše domovine, bi gotovo občutil z nami vred neko nedopovedljivo sproščenost, ki jo lahko občuti človek, ki ima pred seboj svetel cilj, ve kako ga bo dosegel in se zato zanj trmasto in vztrajno bori, čeprav nima na mizi vsak dan čokolade in pomaranč. Nekateri sicer pravijo, da smo lačni in raztrgani, toda vsak naš delovni človek poje vsaj toliko mesa, kot delavec v Avstriji in tudi to j,e res, da pri nas je meso mnogo več ljudi kot v Avstriji, ker si ga pač vsakdo lahko kupi in je vsakemu zagotovljen njegov delež. Težave imamo tudi v preskrbi s tekstilnim blagom, čeprav delajo naše tovarne s polno paro in čeprav v Jugoslaviji še nikoli ni bilo potrošenega toliko blaga kot danes. Kupna moč prebivalstva je mnogo večja in potrebe mnogo prehitro rastejo, da bi jih mogla dohiteti naša naglo se razvijajoča tekstilna industrija. Toda že je blizu dan, ko bodo potrebe krite. Mi vemo, da smo krizo že prestali, vidimo pa, da drugod kljub ,,pomoči" velikih držav drsijo navzdol. Iz te zavesti smo letošnji praznik 29. novembra proslavljali tako kot še nikoli. Imeli pa smo ga tudi za kaj slaviti. „Slo-vjenski poročevalec" je ta dan označil kot zgodovinski dan v naši graditvi socializma. Zakaj zgodovinski? Zato ker je v enem dneva začelo pri nas obratovati 'toliko novih tovarniških in drugih industrijskih naprav kot jih v štirih povojnih letih ni pričelo obratovati v vsej Srednji Evropi. Ker mi je prostor odmerjen, se bom omenil samo na naštevanje. V Sisku je zagorel ob navzočnosti 30.000 ljudi velik plavž kot prvi del bodočega meta-lurgičncga kombinata s plavži, jeklarno ra valjarno brezšivnih cevi. Predsednik slovenske vlade Miha Marinko je isti dan izročil v pogon novo velikansko valjarno za debelo pločevino na Javorniku pri Jesenicah. Santo glavna dvorana te valjarne je dolga 240 metrov. V Kostolcu ob Donavi je isti dan stekel prvi agregat velike kalorične centrale z zmogljivostjo 10.500 kw. To pa je šele prvi agregat. Ko bo centrala drugo leto dograjena, bo ena največjih kaloričnih central pri nas. Trije agregati te elektrarne bodo dajali na leto 150 milijonov kilovatnih ur električne energije. Mimogrede omenim, da je ta elektrarna že deseta velika elektrarna, zgrajena od začetka borbe za petletko v Jugoslaviji. V Kaštelu Su-čurcu pri Splitu je na Dan republike začela obratovati tovarna plastičnih mas — kemični kombinat ,,Jugovinil“.Polvitiil je posebna masa, važna za industrijo in elektrifikacijo, za radijsko industrijo in elektroinštalacijski material, za proizvodnjo podplatov in obutve, dežnih plaščev, umetnega galanterijskega usnja in najrazličnejših drugih potrošnih predmetov. Tovarna ,,Jugovimi" ima okoli 30 velikih tovarniških zgradb ter lastno kalorično centralo. — V Zenici je začela delati tretja doma zgrajena Siemens-Martinova peč z zmogljivostjo 60 ton jekla na dan in prva globinska peč v valjarni. O radijskih postajah sem povedal že zgoraj, pa to še ni vse. Isti dan je bila izročena prometu 80 km dolga železniška proga Sabas-Koviljača-Zvornik, ki predstavlja del železniške povezave središč* države po dolini Drine in reke I ima čez Črno goro z Jadranskim morjem. Isti dan je zaplavala v morje četrta doma zgrajena prekooceanska ladja ,,Titograd", splovljena v re-ški ladjedelnici. Ladja ima 4.000 ton nosilnosti. — Tudi slovenski tisk je ta dan dosegel pomemben rekord. Glavno glasilo Osvobodilne fronte — ,,Slovenski poročevalec" je dosegel povprečno dnevno naklado 100.000 izvodov, kar je za list majhnega naroda doslej nezaslišan uspeh. Ge upoštevamo majhno zaledje, ki ga ima ta Ust, spada ..Slovenski poročevalec" mod najbolj razširjene liste sveta. Marsikaj bi še moral povedati, pa mi zmanjkuje prostora. V mestu Rankovičevo so na primer izdelali prvo serijo 20 tonskih tovornih vagonov, smo tik pred dograditvijo prve hidrocentrale v črni gori, v Novem Sadu so odprli radijsko postajo, v Nišu so otvo-rilii novo livarno, v Splitu novo tovarno cementa, samo v Sloveniji je bilo v dveh zadnjih mesecih popolnoma dograjenih in izročenih svojemu namenu 43 novih zadružnih domov, tako da jih je danes v vsej Sloveniji že 94. Tudi na avto-cesto Beograd-Zagreb ne smemo pozabiti. Letos je bilo že zgrajenih 200 km in do dokončne dograditve manjka le še 60 km. Lepo napreduje tudi gradnja Nove Gorice, velik uspeh pa smo dosegli pri gradnji Novega Beograda. Toda o tem bi moral napisati posebno pismo, tako veliko je to delo. Če si to pazljivo prebral, boš razumel, zakaj smo ponosni in zakaj smo tako svečano praznovali naš praznik republike. Povedati pa moramo tudi, da s tem ne mislimo prenehati in da nam je odpiranje novih tovarn prešlo že kar v meso in kri, tako da se kar slabo počutimo, če kak dan ničesar ne dogradimo. Na takih temeljih bomo zgradili svojo državo in blaginjo naših delovnih ljudi, vsem sovražnikom navkljub. Petletka naša teče. Vse gradnje in objekti, ki sem jih naštel, pa so na največjo jezo vseh informbirojevcev nastali lz naših lastnih sil, z našim delom in s sodelovanjem že obratujočih gigantov petletke. To je razlog več, da verujemo vase. Naš primer govori vsemu svetu, kaj zmorejo majhni narodi, če so resnično svobodni. Povedati bi moral še, da se pripravljamo na volitve v ljudske odbore in to temeljito. Kaj več o item pa bom prihranil za drugo pismo. Bojim se namTeč, da mi boš kaj črtal, č« bom predolg. Lepo pozdravljam tebe, dragi Vestnik, in preko tebe vse koroške Slovence. Tvoj France Vičan. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr, Fran« Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometengasse 10. telefon 1624-4.; Z« vsebino odgovarja: France Kosutnik. Hiška: Robitsckek u. Co„ Wien Vlil.. Hemalsergortel 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: KI* genfnrt 2, Poateohliefifneh 11. ZARJA NAD MfSTOPI Odlomek, ki ga priobčujemo, je vzet iz romana Viktorja Jana ,,Zarja nad mestom “, enega najlepših leposlovnih del v svetovni literaturi, ki je izšlo dobrih deset let pred drugo svetovno vojno. Viktorja Jana, poljskega pisatelja, odlikujeta zlasti preprostost in neizmaliče-nost življenja, vprav čaroben pa je njegov slog, globoko izviren, kar potrjuje samo po sebi tudi razkošno bogastvo njegovega jezika. Ves ta roman je pesnitev, porojena iz nepokvarjene vere v nikoli usahli vrelec človeške dobrote, v zarjo nad mestom, ki ji daje ves pomen našega dela in nehanja ljubezen. * Počasi se je bližal Božični večer. Mesto se je potapljalo v valujoče prepade teme in snežnega meteža. Iz kamenjanega neba ali iz kleti preplavljenih z viharjem maščevalnih vzkrikov in kletev je prihajal cvilež, planil na obcestne pločnike, vzkrikal, bičal kamen, ga majal, sto-kaje šinil kvišku, se zvijal pod kapelo, se nemočno vpil v materine prsi in v neutolažljivem ihtenju ‘ob mrzlih sunkih vetra poljubil usmiljene noge. Z droga zastave odtrgana vetrnica je frfotala zdolž vojašnicam podobnih stanovanjskih hiš. Vihar je divjal po odprti cesti, trgal snežne zasipe, jih gručil in podil okoli cestnih svetilk, ki so stale kakor prosjaki. Vsak trenutek se je sapa zagnala v ^dajneire, tedaj je svetilka zastokala, kakor bi hotela iz doline solz poslati v megleno nebo svetel vzdih. Snežni kosmi so rojili okoli svetilk kakor čebele, ki hite k cvetlicam, prekipevajočim od medu svetlobe. Sklonjena, bita, od vsepovsod suvana stara ženska j<» vztrajala ob svoji stojnici, na križpotu vseh zlobnih, piskajočih vetrov. Sapa ji je v gube obleke zaganjala trde, mrzle kepe prsti, jo belila in zalijala, da je bila podobna postavi, izklesani iz zledenelega snega. ,,Pozno je že, pojdite rajši spat“ — ji je zaklical eden mimoidočih. ,,Tu mi je topleje.11 ,,Kje stanujete?11 ,,Pod nekim stopniščem, nimam ne peči ne okna.11 ,,A1 i ne boste zmrznili?11 ,,Hvala bogu, imam vsaj toliko, da morem kam položiti glavo, nočem se pritoževati. A veste, gospod,11 — pridušita je glas — ,,a ne povejte nikomur, časih je življenje samo zategadelj na svetu tako težko, ker ne morem imeti kokoši. človeku bi bilo bolj veselo pri duši, lahko bi kramljal.11 Sicer pa zdaj ni mogla oditi, ker je v skritem kotičku ležalo v cunje zavito dete. Mati je šla po zaslužku — kdo ve, kdaj se vrne? Morda se plazi skozi zapuščene ceste prav kakor ta sapa in kolne in joče . . . Iz raztrganega snežnega meteža se je prikazal deček z deklico. Ugledala ju je. K meni prihajata ta dva siromač-ka. —- V tem trenutku je vihar iznova zahrumel kakor bi hotel iztrgati kletnim stanovanjem, z ustnic umirajočih potepuhov, od kletev in mraza poginjajočih in od pogledov brezupnih ljudi iznemoglo najstrašnejšo pesem maščevanja. ,,I'»/A V V tv PRIŠEL ČAS JE OKROG Mrzla polja, so gozdovi, mraz ta mrak v deželo gre, snega polni so vrhovi, zvečer poti so težke. (Murn) Čas nekega, recimo veselega pričakovanja, čas priprave za nekaj izrednega in slovesnega, kj ima še priti, je vedno lep, poln blagodejnih občutkov, poln vere in prijetnega razpoloženja. Taki smo v adventu. Veselimo se božiča, počitnic, potovanja, izletov, obiskov, silvestrovanja, smučanja . . . Kakor v temi smo, ki čakamo luči razodetja. Zasmučajmo dve beli črti in mimo bele smrti pokonci glave; naprej v višave. Vsi načrti so lepi. Mladi planinci se pripravljajo za smučarski tečaj. Žareči ogenj plamti v očeh, na svežih zornih ilicih jim igra živa radost. Mladinci so dvignili glave. Zasanjani že letijo po bregeh in livadah, jim že šumijo smreke visoko pesem sonca in zraka. V zimskem času bele opojnosti si krepijo telo in duha za zdravje, moč in lepoto novega rodu. Med božičem in novim letom pojdejo tja, kjer so poleti pri planšaricah delali pušelce, a bodo zdaj pričarali pravljično, snežno kristalno majko zimo. Se starejši mladeniči se jim pridružujejo, da se pomladijo ta se sprostijo stare vlake. Smučarski učitelj bo domačin, izvežban trener, svetovalec ta učitelj na belih poljanah. Smuk! Prišel čas je okTog božiča bele naokrog gore, k dvorom bliža se lisica, v snegu zajčje so steze. (Murn) Lovci po ravninah in po brdih lazijo za redko divjačino, ves dan vztrajajo na čaka-Iiščih, a psi braki se z visoko povzdignjenim, pretrganim lajanjem podijo za divjimi zajci in lisicami. Jager gre na jago v to zeleno drago. Hajli, hajlo, zajček dober bo. Ni velikega plena kakor nekdaj, zajci ule-tajo na ono svobodno stran, kjer so zaščiteni in tudi zavarovani. Padajo morda zadnji fazani v rdečem blesku širokih peruti, divje race in gosi pribežijo samo mimo, pa če so ranjene, se skrivajo v dračje ali pod vodo, še zvitorepke ukanejo brake ta jim zabrišejo »led. Včasih pridejo uharice ,,na muho" — po pomoti kakor pravijo nedeljski lovci, tudi kragulji, če zletijo tja, kamor gmajno pade strel. Brinovke so pa neumne, se v belih jatah kar ponujajo. Uboge brinovke — božične poslanke ptičjega zbora! 'Bil pa je sklican zbor vseh zverjadi, ki je obsodil jagra na smrt: Medvedje ga dobili, na tla so ga pobiti. Hajli, hajlo, zdaj jagra več ne bo. So se pogrebci zbrali da b‘ jagra pokopali. Hajli, hajlo, zdaj jagra več ne bo. Medved se je tresel, pred jagrom križ je nesel. Rogovilež jelen je krancelj nosil zeljen, Zajci se zmenili, da bodo vsi zvonili. Lisica se smejala, pred jagrom libre brala. Se jazbeci smejali, za trebuh se držali. Merjasci pa so kleli, tako so bili veseli. Žerjavi in jerebci so biti prj pogrebi. Volk pa je zatulil k‘ je bil pogreb zamudil Hajli, hajlo, zdaj jagra več ne bo. Pred prazniki je treba skuhati tropine, že dolgo ležjjo v kadi ta čakajo ugodne prilike. Potem privlečejo od nekod bakreni kotel, naložijo kad, spojijo in zakurijo. Tropine pa na daleč diše, razširjajo vonj. Mrzla burja vije, vije, Brice brije . . . Pri Martinčevih kuhajo žganje. Kako se prileže, kako nas ogreje in nam popček namaže močni, lepo dišečj in zdravi tropinovec. Bolj ko ga hvalimo, Več ga nalivajo, da se razvozljajo jeziki,da se odprejo zagrljena grla in da je vsa notranjost razkužena pred influencami m mrščalicami. Na zdravje! Po zornicah zavreščj na vasi. Pri Ščurkovih koljejo prašiča, pomagajo sosedje, kopica otrok se gnete okrog, pa jim prase uide, lovijo ga po dvorišču, mesar mu zaveže rilec, da komaj hrope, a ta najmanjši po stari (Nadaljevanje s sprednje strani) Ne boj se, ona ni taka kakor drugi ljudje. Dala ti bo kruha in usmiljeno besedo, to je boljše nego prekajena slanina. Kako dolgo ti bom še eno in isto lajal. Vonj njenega srca je edinstven: čista dobrota. Oh, neumnež • • oh, neumnež, ... je ječal ranjenec. Planil je v snežni zasip. Veter je žvižgal, se zaganjal v dlako in silil, da bi ubožec vstal. Že prav vseeno mi je, če bi le mogel hitreje poginiti — je ječal. Spet se je dvignil. Zdelo se je, kakor bi bila noč zasadila svoje ledene zobe v shujšane boke in kakor bi vlekel breme vseh temin. Mestni potepuh se je vlekel in obležal negiben kakor s tlakom zrasla črna, v strašni bolečini krvajveča rana. čez dolgo časa se je privlekel v svetlobni pramen. Z največjo težavo mu je uspelo priti v tesni prostor in brez moči je obležal ob nogah prodajalke časopisov. Starka je stopicala sem ter tja. Kaj ti je? Ves odgovor je bil ta, da je pes z zadnjim naporom pritisnil glavo na dobrotni glas in na cunje stare reve. Hotel je, da bi ga še enkrat nagovorila. Iskal je njene oči, ti v prepadih neusmiljene noči izgubljeni zvezdi, da bi na njegove oslepele zenice padel žarek človeškega srca in mu zad- pravici krepko drži za rep, potem položijo mrtvaka na vinklo ta mu v kropu ostrgajo dlako, ga še stehtajo, dva centa ima, končno ga postavijo podolž čepečega na oder, mesar mu na čelo vreže križec. Možje posedqo k prvi južini. Pri ščurkovih imajo domač praznik. Zvečer natlačijo v čreva zmešano in ,,ste-cano" svinjino za klobase, salame, na koncu napravijo iz ulovljenega ,,krev,esa" še sladke krvavice. Tudi že poskušajo. V ponvi skuhajo klobase, še malo tropinovca za navrh in mesar se po polnočj veselo zibaje spravlja domov. Drugi dan po zornicah spet zavrešči na vasi. In tako cel advent . . . Otroci spravljajo brinje za kres svetih treh kraljev. Vsi sedijo okrog ognja, zunaj pa hoče veter ponočnjak odnesti kamin in streho. Nekaj čakajo . . . Prišel čas je okrog božiča, bele naokrog gore . . . njo uro razsvetil z milostjo, ki je skrivala v sebi ječanje pohojenega življenja. Spet so se oglasile besede, ki so lajšale bolečino. Kdo prav za prav je bil tako maščevalen, psi ali ljudje? Saj je brezvestno takole do smrti koga pretepsti. Bodi tiho, ne jokaj, poskrbela bom zale. Takole ubogo bitje se potika po mestnih smetiščih in vsak ga bije in ga lačnega odpodi. Bog, dobri gospodar, ljubi psa. Zakaj bi kdo sicer v nebesih stražil kmetijo. Tudi tam se kdaj pa kdaj pojavi tat. Ali bi ljubi Jezus sicer mogel sam stražiti tolikšno premoženje? Vsak bi rad kaj odtrgal od posestva in si zaoral njivo. Takale pasja duša pomaga človeku, pa ti tega božjega pomočnika tako zmlatijo. Na svetu zbira človek samo kletvice in solze, namesto da bi zbiral denar in si kupil večno življenje. Ljubega boga ne smeš krmiti s tujimi solzami, ampak z lastnim srcem. Kajne, Sultan? Sultan je zmajal z glavo, potem razumno pokimal. Stara mamica, kar ste bili zdajle povedali, to je vse tako, kakor če bi kdo odrezal od velikega kosa pošten zalogaj slanine. Le s čim naj ga pokrijem, je zaskrbljeno vprašala starka. Raztrgano ruto sem dala detetu. Črviček ti tamle leži in niti ne joče. Dete te ne bo umorilo. Položila je psa na ležišče in ga pokrila z istimi cunjami. Sultan se je ves čas sukal okoli nje, neprenehoma silil vanjo in veselo lajal. Naj vas ljubi bog poplača z najlepšim nebom. Ubožcu ste pošteno pomagali — in z gobčkom in repom je izražal najvišjo hvaležnost. Nato se je ustopil nad zmrcvarjenca in prisrčno mrmral: Nisi me hotel poslušati. Zdaj mi verjameš; še se boš tega spominjal, da je to, kar pravi Sultan, tako, kakor če bi v skledi ležala cela klobasa. Zdrvel je spet k starki, jo božal s taco in ji lizal roko. Ležal je ob njenih nogah na tlaku. Globoko ganjen je gledal starkino obličje svetlobe. Dobrotljivi ste, stara mati, zmerom pravim to. Kako bi mogla ubogega vraga od-podili. Saj je tako lahko dati, kar odpade od ust. Ce moreš z eno žlico prehraniti več lačnih ubožcev, šele tedaj vidi to bog. Tudi vaši psi in ptice prosijo, kako bi jim tedaj ne dal? Zrnce dam in povrnjeno mi bo s celim hlebom kruha. Ce siromaku zakrpam obleko, tedaj je tako, kakor če bi to Jezusu samemu storila. Jaz sem uboga podnajemnica. Sultan! Nisem dobra jaz, ne daje stara mati, ampak Jezušček s svojimi rokami — je mrmrala sama pri sebi in psu, ki ni bil o tem prav nič prepričan in je neverno godrnjal. Govorite kakor hočete, jaz vem, kar vem. Snežni metež je divjal s prejšnjo močjo. Iz močno razvetih krp snežnega meteža so se prikazovala pročelja hiš. Vihar je spremenil gole krošnje dreves v fantastične prikazni, ki so stopale iz prepadov mraka kakor privlečene, se vlekle za lase in ječale od mrzlih sunkov vetra. Na puščobnih cestah so se borile tuleč, roteč ‘n preklinjajoč pobesnele naravne sile, v viharju spremenjene, nora nevoščljivost in človeška zioba. V njih žarišču je stala brezdomna prodajalka časopisov in njena stara sestra, cestna svetilka, je nad vsemi mimoidočimi bedela z isto svetlobo. Iz ležišča je bilo slišati zdaj pa zdaj ihtenje. Starka je takoj stekla tja. Pes, stiskajoč se k detetu, je počival, in dete ga je v sanjah z drobnimi ročicami objelo. Diha dveh enako nesrečnih bitij sta se združila. Siroti . . . Popravila.je jima odejo, ju božala z usmiljenimi besedami. Dete se je ubogi starki nasmehnilo in počasi zaspalo. Pes je odprl oči, dvignil glavo in poljubil z vsem svojim ranjenim življenjem, z ječanjem od krivice prizadetega ves tisti izraz dobrote. Ganjeno gaje božala. Tudi iz oči psa gleda Jezušček — in vidi krivico. Spet je sedla sključena v dve >i-be, potem je vstala in stopicala po pločniku, mahala z rokami, da bi se ogrela, in se spet skrila v svoj kot. Zeblo jo je do kosti. Ledeni veter jo je grizel v kožo kakor udarci z bičem. Sultan se je plazil okoli nje. Ali*vas zebe? Ni čuda, — brez obleke. Kaj govoriš? Ali me ne bo sam Jezus pokril s svojim plaščem? V tem trenutku se je razplamenel plamen svetega navdušenja na tresočih se posinelih ustnicah. Ce so v tej sveti noči angeiom na nebeških potih ugasnile plamenice, tedaj so odhiteli k stojnici prodajalke časopisov, da so na ognjišču človeškega srca prižgali smolnice dobrote in ljubezni. ZARIS USD 1I1ESTOKI nnnss VESEL BOZlC IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO Družina Gabriel Janko gostilna Leše Družina Olipic Urh Trnje-Svetna ves Družina VVeis Janez krojaštvo Št. Janž v Rožu Družina Kos c Šmarjeta pri Pliberku P Družina Pipan mežnar Kapla ob Dravi Družina Janšič Gregor Dole-Podravlje Družina Rajhman Jaka — Jesenik Lipa Dersola Janko g kmet P Dole — Rožek C Družina Kucher Lepena Galob Janez kmet Brnca Družina Kropivnik Valentin žganj apna Bilčovs Družina Male c gostilna 5 Sele — Zg. Kot q Družina Cvitnik Št. Jakob v Rožu Družina Gros šiman kmet Št. Peter na Vašinjah Družina Zima Jurij — Kobanova Deščice — §t. Ilj 01 ip Marija § Sele — občina C Družina Kokot kmet Kostanje Družina Schvveiger Janez Št. Janž v Rožu Družina Hartman Zdravko in Rezika Korte Pristovnik Ferd. c Sele — cerkev P Družina Rutar Št. Gandolf-Kotmara ves Družina Krasnik Matevž pd. Blatnik Št. Janž v Rožu Druž. Einspieler — črnijeva Zgornja Vesca Maks Trunk pd. Onnič 5 kmet P žužalče — Mlinare g Šmonova družina Št. Gandolf-Kotmara ves Družina Ojcl Janko Poljana-Bistrica v Rožu Družina Mohor šiman zidarski mojster Skocijan Josip Lesjak c občinski tajnik v. p. 5 Himmelberg P Družina Ropač pd. Hanzelnova Loče-St. Ilj Družina Janežič Jakob Leše-št. Jakob v Rožu Družina Franc Uršič kmet Loče Milka VVieser ^ Celovec C Urban Joško poslovodja Kmet. zadr. Železna Kapla Družina Košat Florijan Velika ves — Št. Jakob v Rožu Družina Groblacher Vinko kmet Deščice — St. Ilj Družina VVieser — Šešelj d Slovenji Plajberk P Šušu Anton cestar Rute-Hodiše Družina Sablatnik Joško kovač Rožek Tomaž in Matilda Košutnik •' Globasnica Družina Mirko Miškulnik b mizar P Podjerberg C Picej France Žamanje-Škocijan Družina Stroj Janez čevljar Št. Ilj Družina dr. Franc Petek zdravnik Velikovec Družina Nolti Miškulnik q zidar 5 Škofiče q Gabriel Anton Družina Lapuš Florijan Družina Sabotnik Franc kolar št. Janž v Rožu kmet Podsinja ves v Rožu Kočuha — Celovec kmet 5 Dobajna — Hodiše g Butej Janez — Luc kmet Št .Vid v Podjuni Angela in Nace Spendir št. Ilj Gabriel Franc mizarstvo Št. Janž v Rožu France Košutnik g urednik ..Slovenskega vestnika" C Celovec 5 Mohor Alojz — Srečko šofer Podsinja ves Družina Borovnik pužkarna Borovlje Gabriel Miha gostilna Št. Janž v Rožu Kolenik Lipej P šmarjeta pri Pliberku g Rutar Franc papirnica Železna Kapla Družina Zima Pavl gozdni delavec Škofiče VVeber Miha ' gostilna Želuče Piček Joško g Sekira p Vošpernik Jože kmet Kostanje Družina Ogris Franci slikar Žihpolje Kaki Maks uradnik Loga ves Joško Pak pd. Keznar P kmet q Sveče S Humnik Matevž kmet Goriče-škofiže Družina čimžar Jožef trgovec Kotmara ves Družina Sluga Korpiče — Brnca Bruno Blaznik b okrajni sekretar r Borovlje C Kumer Pavle Št. Peter na Vašinjah Družina Jagovec Franc kmet Apače Baumgartner Lojze št. Janž v Rožu Tevži Kompoš p Plašišče — Hodiše b Hauptman Andrej uradnik Celovec Družina Miki Janez kmet Pečnica Inž- Marko Polcer drevesničar št. Vid v Podjuni Franci Stesel b Pinja ves — Škofiče d Pomočeva družina kmet Bilčovs Pružina Primož Miha slikar št. Ilj Družina Mlečnik kolarstvo Kožentavru Filip Martič 5 trgovina z mešanim blagom C Bilčovs b Sumper Joža pd. Hobjan LoCe-St. Ilj Dr. Luka Sienčnlk živinozdravnik Dobrla ves Abujeva družina Zahomc v Zilji Družina Bauer P Tresna ves g Groblacher Janko in Milena Celovec-škocijan Martinova družina na Trebinji — št. Ilj Družina Pečnik pd. Bicelj Bistrica pri Pliberku Družina inž. Danilo Kuper Podravlje b Jank Janez lesni manipulant Loga ves Družina Kunčič Tomaž Spodnja Kneža — Grebinj Družina Robinik Franc Šmarjeta pri Velikovcu Družina Lipej § Jerberk C Hofer Lojzka nastavljenka Celovec Druž. Pogiič — Požarni kova Breg pri Bmci Družina Tratnikova kmet Ledenice Janko Ogris p trgovina in gostilna G Bilčovs b Družina Scharvvitzl kmet Prosoviže-Beljak Družina Vert|£ Zdravko Borovlje Inž- čistimir Bauer Tresna ves v Zilji Družina Wjsek Janez Drevlje — Ziljska Bistrica g Uršič Tone strelni opekar Loče-Baško jezero Pppžina Štolf — Irglnova Trebinja — St. Ilj Pesernik Marica Celovec Černič Maks trgovina S Loga ves P £ Družina Arnold Černič 5 lesna trgovina in prenočišče za tujce P Loga ves Cvitnik Franci Celovec Franci Rehsmann stavec Dunaj Družina Lapuševa Podsinja ves 5 Jože Kofier u mizarstvo 5 St. Peter — št. Jakob v Rožu Lužnik Frici Celovec Hubert Lužnik stavec Dunaj Petrova družina Zahomc P Tomaž Koban pd. gmon P St. Gandolf-Kotmara ves Čer ni Berta St. Lipš Mička Košat nastavljenka Dunaj Družina Andrej VVieser Borovlje C Hanin Franc P kmet C Cirkovče Družina Kernjak Pavle Trebinja pri St. liju Valentin Miiller Bače Družina Petjak pd. Kajžrova v štebnu pri Globasnici Andrej Lajčaher pd. Habner 3 umetni mlin 3 Rodica — Kotmara ves Družina Smrtnikova Korte pri Železni Kapli Družina žele Martin zidar v Dobu Maks Kancijan pd. Kocijan Rožek 5 Družina Karl Prusnik — 3 Gašper 3 Celovec Družina Kropivnik Franc Rute pri Pliberku Drago in Špela Krebs Borovlje Janko Paul trgovec Rožek Družina Blaž Singer 3 Celovec Družina Sienčnik Andrej kmet Mokrije Blaž Kropivnik lesni trgovec Borovlje Jakob Ropač kmet Dole pri Rožeku Družina Janko Ulbing 3 pd. Jur£ ^ Loče ob Baškem jezeru Družina Rezaj Filip mlinar Rove pri St. liju Ivan Male kmet Kožen tavra Štefej Breznik gostilna Pliberk ^ Družina Urban Lipej } pd. Blažej J Garješe — Grebinj Lomšek /Ivan zaloga strojev Zagorje — Dobrla ves Družina šaši — čemer Ždrovlje — Glinje Stanko Srienc trgovina in gostilna Žvabek Družina dr. Mirt Zw!tter Celovec Družina Keuschnik — Strele Svatne — Podroščica Marija in Tonči čelesnlk Loka — Glinje Dr. Matko Scharvvitzl odvetnik •' Dunaj Družina Ciril Martlnak 1 Obirska Družina Strauss Joža — Režic Dob —Loga ves Družina Pošinger Glinje Družina Anton gtober kovač Konatiče — Vernberk Družina Janko čuden 1 lesna trgovina St. Jakob v Rožu Družina Anderwald — Oži Suha — Škofiče Družina Januš Sele — Zg. Kot Družina Ferdo Ošovnik pd. gpavk Lihpolje — Vernberk Silvester Rutar kmet in čebelar Malčape Družina Bister — Hauptmanova Otož pri St. liju Družina Jaka Mlečnik Sele — Zg. Kot Koschir Hanzi Logaves Kropivnik Franc Sele — Zg. Kot — Borovlje Anica in Flori Košat Goselna ves Janko in Pepca Ogris Sele —cerkev Družina gimen Martinjak gostilničar §t. Jakob v Rožu —Sreje Družina Kropivnik Janko — Gašper Sele — Kot Družina Franjo Ogris Celovec Družina Maks Nachtigal Celovec Družina Hartman Libuče galer Janko upravnik „Slov. vestnik" Celovec Lovro Potočnik Pliberk — Celovec Družina Oraš v Kajžah pri dinjah Družina Milač Alojzij Bela Družina Tomo Kuper Velikovec Družina dr. Franci Zwitter Dunaj Franc Abruč Brnca Družina Kolenik Janez Borovlje Družina Kramer — Jan še j Holbiče — Škofiče Micka Jurič hišna pomočnica Dunaj Slov. pros. društvo „Dobrač“ na Brnci Sgiarovello Albin pd. Drzovec kmet Semislavče pri Rožeku Kori Perč Celovec Rado Janežič urednik „Slov. vestnika" Dunaj Slov. pros. društvo „Drava(( v Glinjah Vsem dijakom Kranja in Radovljice kakor tudi profesorjem in upravniku želi,)0 srečno novo leto Ferdi, Emerich, Aleš Hafner Bistrica v Rožu Vsem čitateljem ,.Vestnika" in vsem našim znancem vesele praznike želi družina Smojova Sp. Borovlje — Ledenice Vsem prijateljem in znancem v Borovljah in okolici želi vesele božične praznike in srečno novo leto družina Martin VVieser Dunaj Veselo in srečno novo leto želi vsem koroškim Slovencem Lonca Bende z hčerko Marijo Elizabeto roj Srienc SomogY MegYe — Madžarska Zdrave in vesele božične praznike in uspeha-polno novo leto želi družina Janez Švajger St. Janž v Rožu Vesele božične praznike in srečno veselo novo leto želi vsem bralcem našega lista čeke Ludvig zidarski delavec, Celovec Vesel božič in uspehapolno novo leto želita vsem izseljencem in znancem Tone in Kati Umek Škofiče Vesele praznike in srečno novo leto vsem izseljencem, posebno iz taborišča Hesselberg, — vsem slovenskim čebelarjem in lovcem upapolno novo leto družina Razaj-eva Svojemu botru M i n k u Š m i e d in botrci v Mariboru v Jugoslaviji želi vesele praznike in srečno novo leto Ferdi Hafner iz Sin pri Bistrici v Rožu Vsem prijateljem in znancem onstran Karavank posebno pa družini Uršič France v Ljubljani želi vesele božične praznike in srečno novo leto družina Jože Trunk, Bače Vsem Čitateljem in prijateljem ,,Slovenskega vestnika" voščim vesele božične praznike in srečno novo leto Alojzij Mikula Peče — Podklošter Tov. Ludviku Simonič v Ljubljani želi vesele božične praznike in srečno Novo leto Truda Ravter Dunaj Vsem pionirjem in pionirkam želi vesele praznike, ter uspešno, borbeno novo leto Milka Wle8er Vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto vsem fizkulturnikom in prijateljem športa želi Slovenska fizkulturna zveza Vesele božične praznike ter zdravo — stečno novo leto vs*ra lueijtncšia žali Zveza slovenskih Izseljencev Celovec SalmstraBe Vsem pionirjem in pionirkam želi vse naj lepše za praznike in srečno novo leto Zdravko VVieser Borovlje jlSXS m lAf D ¥ A INI verz zraven . . . sam ga bom zložil, moje bodo besede, zato da jih bo slišala in da bo spoznala mojo ljubezen . . . Vsako nedeljo pojdeva z Honzo rožam prilivat . . . Anka, mamica, Bog nama je dodelil srečo, ker ,si prosila za naju! In ona se bo nasmehnila v grobu, listi obraz se bo nasmehnil,ki je bil žalosten še ob poslednji uri . . .“ V sladki, slasti polni bridkosti se je smehljal sam, legel je oblečen v vznožje, zavzdihnil je globoko in je zadremal. ..Tatinek!" — Začutil je drobno roko na licu. ,,Kaj bi rad Janjek?" ,,Vendarle mi povej, kaj mi misliš kupiti še nazadnje. Dolgo je še in rod bi vedel, ne morem čakati." ,,Nož ti bom kupil . . . tak majhen, svetel, ves gosposki nož!" ,,Tatinek, zdaj pa zaspiva obadva; in ko bova odprla oči, bo že svetel dan; in potem samo še en dan in samo še ena noč!" ,,Samo še en dan in ena noč!" Honza je zatisnil oči in je zaspal. Pavliček se je okrenil na postelji; v temo so se potopile sladke misli, kakor črn, težek oblak je viselo nad srcem, nad sanjami . . . II Zjutraj, ko je Honza še spal, je odprl Pavliček duri in je šel. Počasi po ozkih stopnicah, počasi preko dvorišča in pod drugimi, širokimi in svetlimi stopnicami je postal ter si oddahnil. Upognjen je stal in truden, kakor da mu je hrbet težko natovorjen. ,,Morda se bo razsrdil!" je pomislil. ,,No, naj se razsrdi; pravica je na njegovi strani! Mirno bom poslušal, nobene besede ne bom zinil . . . tiho sc bom priklonil in roko mu bom poljubil. On bo gledal za mano in bo mislil: Ni bilo prav, da sem se razsrdil nad njim, siromak je! — In me bo poklical nazaj: Nate, pan Pavliček, šc eno krono ... za Honzo!" Stopal je počasi po .svetlih stopnicah, nič lažji ni bil tovor na hrbtu. Skozi široko odprlo okno na koridorju je videl Pavliček na prostran vrt; duh cvetočih akacij mu je omoti! glavo, z dolgimi požirki je vdihaval opojni, sveži zrak. ,,Tam, pod tistim lepim drevjem bi se moral igrati Janjek in kmalu bi bila rdeča njegova lica. Zakaj mu gospodar ne bi odprl duri? Mnogo je svežega zraka tam, za vse ga je dovolj. Porečem mu . . . tako in tako . . . Monza je bolan . . . Naj pride na vrt! poreče gospodar. Vsak dan naj pride, ves dan naj ostane lam ... in tako ..." Pozvonil je; noge so se mu tresle in v lica mu je bilo mraz. Duri so se odprle, gospodar sam je stal pred njim. Ogrnjen je bil v dopetno pisano spalno suknjo, pisano čepico je imel na glavi; iz tolstega obraza so gledale drobne zalite, lene oči. ,,Kaj je, pan Pavliček? Dolgo vas ni bilo k meni, pan Pavliček!" Stopila sta v izbo, gospodar je sedel v naslanjač. Pavliček je stal ob durih. „Kako je torej, pan Pavliček? Kaj ste prinesli lepega?" Tiščalo ga je v grlu, govoril je z jecljajočim, komaj razumljivim glasom in se je priklanjal sunkoma z vsem životom. „Tako in tako, Janjek, moj mali Honza. . . njegov god je jutri . . .“ Nasmehniti se je hotel, toda smehljaj je bil joku podoben. Gospodar, ki si je prižgal dolgo turško pipo, je vzdignil visoko obrvi in je odstavil pipo ves osupel. „Ali se vam blede, pan Pavliček?" „Prugače bi moral začeti!" je pomislil Pavliček zelo prestrašen. ,,Saj veste, gospod, tako in tako .. . Ampak vse bo ee v redu, vsem bom poplačal ..." „Kdaj ?“ ,,Poskušal bom, vse bom poskusil .. . ne zamerite, gospod, ogibljejo se bolnega človeka . . . toda vse bom poskusil, še je nekaj malega moči v teh rokah ..." Iztegnil je roke, dolge, suhe, Koščene roke, ki so se mu tresle kakor starcu. „Kaj, to ste mi prišli povedat?" Gospodarjev obraz je bil nenadoma resen, Pavličku se je zdel še bolj tolst in rdeč nego prej. ,,Ne tako, gospod, nisem vam prišel tega povedat . . . Jutri je ledelja, praznik svetega Ivana Ev m čelista . . . in moj Janjek, moj Monza .. . tako in tako ..." Gospodar je molčal. ,,Sinoči je rekel moj Honza: Tatinek, kaj mi boš kupil za god? Srce mi je presunilo; kajti o gospod, jaz nimam, da bi mu kupil kruha . Eno samo krono da bi imel, prav nič več kakor eno krono!" Gospodar je odprl usta, ko je Pavliček še govoril; nato pa je nenadoma vstal, ves obraz mu je bil za-brekel, sopel je težko in je kričal sunkoma, s hripavim glasom: • „Kaj, kanalja? Beračit si prišel? Vgnezdil se je v moji hiši, vgnezdil se je vbogajme in zdaj pride še beračit! Ne pride kruha prosit — o, še žoge jim bom kupoval za pankrte, lesene konje, punčke iz cunj — o, še pestoval jih bom nazadnje . . . Stran!" Pavliček se je tresel, izba se je zibala pred njim. ,,Eno samo krono . . je zašepetal tako tiho, da mu je na ustnicah ostala beseda. Gospodar je odprl duri na stežaj. ,,Stran! S tega praga stran! Iz te hiše!" Kakor v omotici je šel Pavliček; hripav, utrujen, težko sopeč glas je kričal z njim nad stopnicami. Ko se je vrnil domov, je Janjek že sedel na postelji. ,,Kod si hodil, tatinek? Sedi zdaj k meni. da se bova pogovarjala o mojem godu!" ,,Ne morem zdaj, Janjek, moram stran! Lezi, zatisni oči in misli na svoj god!" ,,Tatinek, premislil sem se! Ne kupuj medene potice, kupi rajši rozinovo !“ ,,Rozinovo bom kupil!" „In žogo rdečo!" ,,Rdečo žogo bom kupil!" Vzel je iz iniznice kos kruha in ga je položil na posteljo. ,,Na, jej, Janjek, in čakaj name!" Ko je šel po ulici, je pogledal na oglu v mesarjevo okno in je videl strahoma, da kaže ura na steni že blizu poldne. ,,lvje sem se mudil, za Boga svetega, kod se potepal? Kdo vrli kazalce danes, meni v zasmeh in nesrečo?" Nenadoma je postal, spreletela ga je bila nova, vesela misel. ,,Precej bi se bil moral tja odpraviti! Kako da že včeraj nisem mislil nanj? Kramar je kramar, vendar živina ni! Radovoljno čaka, nikoli še ni rekel zle besede. Se sinoči mi je dal kave in sladkorja, tudi krono mi bo dal. Morda bo zagodrnjal, pogledal po strani pravica je njegova. Krono mi bo dal in še bonbonov za Honzo . . . nalašč bom skril bonbone, šele jutri mu jih bom dal: Na, Honza, kramar ti je poslal bonbonov, ker je tvoj god!" Odprl je steklene duri; kramar je bil sam v štaeuni, sedel je za široko mizo in bral časopis. Pavliček je ča-(Dalje, na prihodnji strani) PcuduUwa W( (Nadaljevanje s sprednje strani) kal, toda kramar, ves zatopljen, ni vzdignil glave in se ni ozrl nanj. ,,Jaz sem mislil, gospod . . . tako in tako, veliko ste mi že storili dobrega . . . in kadar bom mogel . . .“ Kramar je bral časopis; njegov obriti, sivopolti, brkati obraz je bil kakor iz kamna. ,,J utri namreč je praznik svetega Ivana Evangelista . . . Janj ek, moj mali Monza, je godov . . .“ Kramar je molčal in se ni ozrl. ,,Rad bi mn kupil police in žogo . . .“ je jecljal Pavliček; nenadoma pa je vzkliknil in globoko kakor iz zemlje je prikipel glas: ,,Eno samo krono bi rad imel, gospod, eno samo krono!“ Kramar je zamahnil z roko in je pokazal nroti durim, glave ni vzdignil. ,,Gospod!“ Duri so zazvonile, prišla je ženska v štacuno; kramar je vstal in se je začel z njo razgovarjati, kakor slučajno, je zamahnil vdrugič '/■ roko in Pavliček je šel. Hodil je od ulice do ulice, zabredel je daieč v mesto, naposled je postal, kakor da bi se bil vzdramil. Truden je bil, topo je bilo trpljenje v njegovem srcu, zato je mislil: ,,Kod hodim? čemu toliko bridkosti? Zgodaj je še, daleč je še do noči . . . Namesto da blodim brez pameti, bi moral vse natanko preudariti, dobro izračunati . . .“ Tlesknil se je z dlanjo po čelu, za- smejal se je in hitel z dolgimi koraki proti domu. ,,Seveda sem pozabil nanj! človek gleda, išče, a ozira.se neprenehoma v daljavo, namesto da bi včasih pogledal pred noge!“ Šel je in stopil naravnost v krčmo. Z veselim smehom je pozdravil krčmarja, s tistim smehom, ki se prikaže klavrn in grd na obrazu komedijanta, ki je jokal za kulisami. ,,I3og daj, krčmar! Nisem prišel pil, že zdavnaj so minili tisti časi! Glej, prosit sem te prišel, da mi posodiš krono, eno samo krono!“ ,,Ne bo nič!“ je odgovoril krčmar in se je smejal veselo. ,,Pij, če maraš, na upanje, toda s krono ne bo nič'.“ ,,Eno samo krono !" Krčmar je odmahnil z debelo roko in stopil h gostom. ,, Domov pojdem!“ je pomislil Pavliček v trudnem, topem miru. ,,Sedel bom in dobro premislil in se ne bom ganil iz hiše, dokler ne bo razločno in nezmotljivo zapisano: tam je krona zate!" — ,,Kod si hodil, tatinek?" ga je pozdravil Monza. ,,Dolgo sem čakal nate, lačen sem!“ Pavliček se je naslonil ob posteljo. ,,Zdaj sem bil pri kramarju, glej!" je pomislil, ,,in namesto da bi ga bil prosil kruha . . . zdaj mi pač ne bo dal ničesar več • • •“ Odprl je miznico. ,,Na kruha, Janjek, potrpi . . .“ ,,Krčmar bi mi bil dal kruha in vina . . .“ je pomislil. ,,Zakaj si jezen, tatinek?" je vprašal Monza. ,,Nisem jezen, Janjek, truden sem, legel bom k tebi in bom zaspal. Tudi ti zaspi ..." Meglilo se mu je pred očmi, držal se je z levico za posteljnjak, desnica je ležala na odeji. ,,Glej, jedel nisem!" ga je spreletelo. ,,že od včeraj zjutraj nisem jedel!" ,,Ti boš spal, tatinek, jaz pa bom mislil na svoj god . . . Ali bo žoga tako debela kakor moja pest!" ,,Ali bo rdeča?" ,,Zaspi, Janjek!" Legel je k njemu in ga objel z desnico okoli života. ,,Odpočil si bom, spal bom!" je mislil v omotici. ,,Zgodaj zjutraj bom vstal ... in bom šel ..." Zunaj se je mračilo. III Stopil je zjutraj na ulico, kakor da bi bil stopil iz mrtvašnice. Dolg, koščen, brez lic je bil njegov obraz, oči so ležale v globokih jamah, nič luči ni bilo v njih. ,,Samo da se ni vzdramil!" se je nasmehnil, kako se‘smehljajo lobanje. Zdi se mi, da ni šel daleč. Samo do ogla je šel, do pekove prodajal-niče. Morda je mislil, da bi stopil vanjo, da bi rekel trebušastemu peku: ,,Tako in tako . . . eno samo krono bi rad imel, eno samo krono! . . .“ Tako je morda mislil Pavliček, ko je šel mimo odprtih duri. Na stežaj odprte so bile duri in nikogar ni bilo v orodajalnici. Na široki mizi, komaj dva koraka od duri, je ležalo v vrsti troje velikih, lepih, rumeno pečenih kolačev. Na drugi mizi je ugledal Pavliček okroglo skledico, kakor jih imajo peki in §ta-cunarji za drobiž. S tal je pred durmi; njegov obraz se je nasmehnil z beraškim smehljajem, nato pa se je nenadoma čudno spačil. ,,Tako in tako . . . samo krono, o gospod, eno samo krono . . . vse bom poskusil . . .“ Kolena so se mu šibila, ko se je opotekel preko praga. Segel je v skledico in vzel krono; nato je vzdignil kolač in ga stisnil pod pazduho. "Mej!" Težka pest ga je udarila v obraz,, omahnil je preko izbe, kolač in krona sta se zakotalila po tleh. Pest je udarila vdrugič in Pavliček set je zgrudil na kolena. Hipoma je bila prodajalna polna. ,,Tat!" je kričal pek, zaripljen v obraz, z bleščečimi očmi. ,,čakal je zunaj, že prej sem ga videl. Komaj sem stopil korak iz prodajalnice, je že posegel z dolgo roko ... s pestjo, je zagrabil!" Pavliček se je vzdignil, otekel je bil pod očesom in na čelu. Oziral se je s praznim, topim pogledom, komaj je čutil, da so ga suvali s pestmi, bili ga po glavi in v prsi. ,,Za Monzo . . . godov; je danes, moj Janjek . . . ko je praznik svetega Ivana Evangelista ..." Stopil je k njemu stražnik in ga. prijel pod pazduho tako trdo, do se je opotekel. Nato se je napotila dolga procesija skozi ulico. Preden je zavila oh oglu, se je prikazal visoko ob okna droben otroški obraz z ogromnim izbočenim čelom. ,,Tatek! Kod hodiš, tatinek? Dolgo, te že čakam!" Utihnil je trušč, izginila je procesija. „Tatinek!" ■iiiniiinsiiniiinii!i3iiiniiiniiiiaiiiniiiiii>iiiniiinKiiniiiniiiiBiiiiazi!iaBii9iii!ifli!iiBB{MB3iii3ai!Biii!a£big2!iBi!inEiiiBif!niiiniii«iiiiiii»iiiiHiei!Biiiiiisii:«iiHiii>aiii Vodoravno: 6 kratica za konjsko silo, 9 starogrški bog ljubezni, 11 del obleke, 13 nočna ptica, 16 potočna riba, 18 rokodelec, 19 važno kmečko opravilo, 22 dolžinska mera (kratica), 24 obred pred poroko, 26 slovenska beseda za ,,program", 27 del voza, 28 znan slovenski pesnik, umrl šele pred kratkim, 31 kovaško orodje, 35 ime zobnega čistila, 38 vrsta zemlje, 41 kesanje, 42 sadno drevo vročih krajev, 44 druga beseda za ,,hitro", 47 predlog, 49 uničevalni dogodek v sv. pismu, tudi zgodovinski roman poljskega pisatelja Sienkiewisza, 52 svetopisemska oseba, 55 ???, 58 staroegipčansko božanstvo, 59 potna sraga, 61 oblika pomožnega glagola, 62 veznik, 64 tekočina, 66 vzklik pri bolečini, 69 leposlovna oblika, 71 zaporedni črki abecede, 72 naslov na neznanega (kratica), 73 pritrdilnica, 74 domača žival, 76 nastane po vojni, 77 darilo sv. treh kraljev Kristusu, 80 divjačina, 81 predlog, 82 dva ista soglasnika, 84 zli duh starih Slovanov, 85 čutilo vida, 86 priimek slovenskega pesnika (glej 28 vodoravno!), 87 členica, 88 kratica za ,,svojeročno",89 zaporedni črki abecede, 91 pevski glas, 92 ???, 103 osebni zaimek, 104 hudobija, 105 žensko krstno ime, 106 predlog, 107 krivica (drug izraz), 109 slovenska beseda za .demokracija", 111 jubilej važnega dogodka po enem letu, 113 znan ruski pisatelj, 116 prikuha, 117 ozek pas sukna, 118 skrajšano moško krstno ime, 119 kranjsko moško krstno ime, 120 žensko krstno ime, 121 sorodnica. Navpično: 1 gora v Grčiji, sedež starih grških bogov, 2 druga beseda za ,,strašno", 3 mož, ki težko nese, 4 slovenski pisatelj, 5 doba, 6 del parnega stroja, 7 priča, 8 kraj blizu Ljubljane, 9 slavospev, 10 slovenski mladinski pisatelj, 11 del noge, 12 zimsko prevozno sredstvo, 13, mesto v Rusiji, 14 isto kot 66 vodoravno, 15 služabnik, 17 del posode, 20 orožje starih Slovanov, 23 kravji glas, 25 stara slovenska členica, 26 oblika pomožnega glagola, 27 osebni zaimek, 29 opojna pijača, 30 moška oseba jz ,,Tisoč in ena noč", 32 kratica za ,,