Št. 18. Fožtno tekočl račun št. 24. V Gorici, dne 27. aprila 1921. Posamezna šteV. — 20 stotink. LetniklV. GO BISK A St Kl ZI lthaja v Gorici Tsak torek in petek opoidne do prcküca, Volja za' celo leto 12 L, m«>sečno 1 L, za inoeemsUo 16 L. Na naročilu biez dopiblaiie naiocnnio so ne Lomo ozirali. Pobaim-zne ätevilkc stanejo T razprodaji 20 stotink. Uredništvo: ulica Vettunni 9; uprava: ulica VeUurini 9. - Rokopißi se ne vračajo. N^frankirana phma se ne sprejemajo. Oglasi, katcre je treba vnaprej plačatf, s(- raßunajo po dogovoru. — Izdaja koriBorcij .Goriške Stražc". Odgororni urednik: Franc Novak Tiska: .Narodna Tiskarna* v Görici, ulica Vetturini gtev. 9. — — - — — — _____ Važna zahteva naših delavcev. Šesta točka programa našili »Kmet- skih in delavsküi zvez< se glasi: »Obča korist družbe zalitcva, da se mnoga j>od- jetja, ki se nahajajo v rokali posamezni- kov, podružabijo ali da pveidejo v rokc delavcev. Zivimo v easu in razinerali, kl so dozorele, da se socializirajo premogo- kopi, rndokopi in ninoge tovarne.« Po- skiisimo raztolmačiti prav poljuduo to zalitevo. Mislimo si tovarno s 300 delav- ci. Lastnik tovarue je popolen gospodar vse twvarne in njenega obratovanja. Go- spodar najuie delavce, se z njimi "pogodi za dnevno ali tcdensko plačo. Delavec dela določeno število ur, prejtne plačo in Bog z njim! Dobiček, ki se izkaže ob koncu Ieta pri tovarni, je gospodarjcv. Tako so tovarne, v katerih zaslužijo let- no na primer 10 inilijonov lir, gospodar sam pa užepi 50 ali vcč niilijonov. V ta- kili razmerali se godi, da skuša gospodar kar sc da izkorisčati delavce, da si zago- tovf sebi čimvečji dobiček, delavci pa " skušajo doseči čimvečjo liiezdo pri naj- nianjšern delu. Ako sc gosnodar upira zadovoljiti delavcc, nastopi stavka, ki škodiijc celokupnosti. Da pridemo temu zlu v .okom, bi bilo treba tipeljati sistem, ki bi 1. omejil ali celo oncmogočil stavkc, 2. podžigal djß- lavce k pridnemu deln in 2. uravnal pre- napeto razinerje ined prebogatim podjet- nikoni in revnini* delavcem. Taki posknsi so se že delali v Italiji, \' Belgiji, na Angležkern in drugod in si- cer večinoma s prav dobrim uspcliotn. Izmed mnogih sisteinov se ini zdi sledečl za današnje razmere ugoden. Delavec naj nc prcjenia le dnevno mčzdo, ki zadostuj za prelirano in izo- brazbo drnžinc, ampak naj ob koncu Ie- ta prejnie še del eistcga dobička. Dobi- | ček, ki je letoma sel doslej v žep gospo- darja, naj se razdeli nicj gospodarjcm in delavci. Na ta način bo dclavceni nmogo na tein, da ne stavkajo, ainpak da omo- goaijejo razvoj tovarne, ker vcdo: čim več delani, tcmveč zaslTižmh Ta sistcni, ki bi ga lahko nazivali »sodeležnost«, bo ublažil ])ronapcto rnzinerjc inej delom in kapitalom in bo prvi korak v prihodnjo socializacijo tovarn, rudo- in prcmogo- kopov/ko bo šel ves dobiqek v roke de- lavnega Ijudstva. Pri nas na Primorskem ))ridejo v poštev zlast^ rndokop v Idriji, premogokopi v lstri in nad sto tovarn, ki so raztrcsene po vsej deželi. (Nadalje- vanje sledi.) Virgilij Šček. Naša narodna zavest. Vse govori o narodnosti in o nacio- nalizmu, rekli bi: narodnjaštvu. Tu misli- mo v prvi vrsti uacionalizcm. Kaj je to? To je ona struja, ki lioče na vsak način in z vsemi sredstvi uveljaviti zaliteve svojega, prenapetega narodnega čustvo- vanja. Le premnogokrat pa se udejstvuje tudi brez zahtev in trosi energijo za nič, v trdni veri, da dela za iiarod in to je še bolj žalostno. Le poglejmo laški nacionalizein. Ko beremo dan za dn»iM' noročila o pobojih V Italiji, o požigih, ki bi se jih sratnoval vsak knlturen narod. '"oramo pomisliti, da ti Ijudje delajo to v polni zavesti, da so storili dobro delo za svoj narod in da se bojujejo zanj. Mi, ki smo liladni nio- trilci tega početja, mislimo drugače. Iz vsega tega je jasno razvidno. da je na- cionalizem družabna bolczcn, nekaj ne- iiormalncga in slabega. In v tistem Iiipu ko fašisti rnšijo v ^namcnju tega nacionalizma nase napra- ve in napadajo nase Ijudi, očitajo nacio- Halizein nain. In kaj smo napravili mi? Ali smo razrušili v znamenju jngoslovan- skega nacionalizma le eno tiskarno, po- žgali le eno hišo, pobili le encga člove- ^a? Ne, vsega tcßii nismo storili' Naš nacionalizem ne obstoji niti v kričanjuin v dcmonstracijab, ampak v tern, da ni- snio bežali čez mejo, da obdclujv.i»io zem- ^io, da izvršujcmo državljanske praviče in da zahtevamq, da tudi država vrši do nas svoje dolžnosti. Nacionalizem je, če pišemo proti krivicam, če se branimo, če se borimo za svoj obstanek. Le umreti in iz^initi- s teh roduih tui bi ne foil n::Cio nalizeni. To je dvojna mcra, ki nam jo deli javnost. In če pomislimo, da stoji za naj- IiujšiiTi nacionalizinom vedno in povsodi krvoses človeške družbe, kapitalizem, poteiu se ne smemo čuditi, če se je trpe- či in delavni čl,ovek obrnil. likrati proti kapitalistu in proti nacionalizinu, le da sta se tu žalibog zainenjala pojma narodnost in nacionalizem in so šli posebno neuki ljudjc pogosto predaleč ter so zašli v tuje močncjše vplive in se potujčili. In kakor je nacionalizein v državi kakor je italijanska, kjer narod ni v ne- varnosti, ker jja ščitita ogronina premoč in zakon, nekaj ncnaravnega, nakovalo, na katerem sc kujejo razni interesi, tako je živa narodna zavest v narodu, ki je podvržen na milost in nemilost tujemu Ijudstvu, nekaj sanio ob sebi uniljivega in ni nacionalizem, ker bi se nacionalizem v danih razmcrali sploh ne nio^el javljati in je tedaj nespametno govoriti o tern. I Narodna zavest ]>a je vse nekaj dru- gega. Ona ne narekuje človeku zla, am- pak plemenita dejanja. Ona izvira iz naj- tišje globine človcškega srca in ostane kot spomin na mater. Le vprašajtc na- šcga koiiuinista ali socialista, ki je že prisegal na rdečo zastavo, če bi pustil, da bi kdo zasramoval njega kot Sloven- ca? (lioboko v srcn se niu bo vzbudil vrias, ki bo dejal, da ne. Ce naši ljudje vse i/gubijo, narodnega čuta ne morejo iz- gubiti. Mnogoteri je dejal: Od same narod- nosti ne bom sit. Od narodnjaštva je ho- tel reči. Prav je iniel. Tudi mi sino tega liinenja. Ali narodna zavest pa mora biti tista, ki l)o glasno zalitevala, da morajo ' n a š i ljudje na n a š i zemlji dobiti zado- sti kruha. In našc ljudstvo ni slepo. da bi ne videlo, kako prijeniljejo tuji ljudje za delo,'ki so k'a dolgo vrsto let opravljali | saini. Ljudje vcdo danes, da sta narodno i in socialno vprašanje tesno združena med , seboj in se brez cncga izmed teh ne mo- j re rešiti drugega. I Narodna zavest zahteva sloveitsklb sol, ona lioče, da dobimo najširjšo avto- nomijo, da bomo sami vodili one upravne poslc, ki jih le sami razumemo, narodna zavest lioče za nas dela, kruha in napred- ka in v6, da homo to dosegli s svojiml postavno izvoljenimi zastopniki v ita- lijansko zbornico. Ista narodna - zavest zahteva od nas nujno, da grcmo na bin- koštno nedeljo vsi do zadnjcga na voli-- šče, da dokažcino, da smo politično zreli ljudjc in vredni boljše bodočnosti. To ni nacionalizem. Te narod nc za- vesti ne bi smpli zameriti nikomur. V tern oziru smo narodni mi Jugosloveni do zadnjega moža in bomo to narodnost tu- . I di dokazali, bodi gospod, kmet ali dela- vec, v prcpričanju, da je le v ti trdni in I enotni zavesti naša rešitev. Volilni Katekizem. 15. Kdo naj odločuje glede ugovorov, ki so predloženi volilnemu uradu? Koučno odločitev glede vseh ugovo- rov in reklamacij iina izkljuciio le držav- ni zbor. 16. Kaj so to volilni /aupniki? Volilni zaupniki so postavljeni od političnili strank in imajo pravico, da p\cd volitvami pazijo na delovanje volil- *ne komisije. Za vsako voiilno komisijo, tedaj za vsako volišče lahko imenuje straiikino vodstvo po enega volilnega za- upniKa in po enega na' "*»iika. Volilni zaupniki imajo pravico, da napravijo v tcin ali oneni slučaju protokol in javijo na pristojno mesto. 17. Kaksne lastnosti mora imeti vo- lilni zaupnik? 1. Biti mora volilec v istem volilnem okraju, četudi ne na istem volišču. I 2. Biti mora vpisan v listo porotni- kov, ali član izvršilnega odbora kake po- ljedelskc zadrugc ali druzbe, ali najmanj eno leto občinski svetnik, ali najmanj eno leto državni ali ob- činski nameščcnec. ali dobro izvršiti najmanj tretji raz- rcd kake avstrijske ljudskc Sole. 18. Kje voHjo volilni zaupniki? Na onem voliscu, na katerem izvršu- jejo svojo službo; tudi tedaj, če spadajo k drugemu volišču. 3. VOLILNA 1ZKAZNICA. * 19. Kaj je to volilna izkaznica? To je bel list, ki ga izda župan volil- cem v teku desctih dni po razpisu volitev in ki osebuje sledeče podatkc: 1. Volilni okraj; 2. voliščc, na katerem voli volilec; 3. volilni lokal, v katerem naj voli; 4. dan in lira volitve. Voiilno izkaznico morajo dostaviti v hišo, prejemnik mora prejem potrditi s podpisom. 20. Ceiuu je volilna izkazuica? 1. Ona pouči volilca o volilnem toka- lu, dnevu volitve in o volišču. da ve, kje in kdaj naj kdo voli; 2. na dan volitve mil služi kot legiti- macija. Saino oni, ki se lahko izkaiejo z voiilno izkaznico, smejo prcstopitt prag volišča. 21. Kaj je treba storitl, če kateremu volilcu ui bila dostavljena volilna iegiti- macija? V tern slučaju se mora sam potruditl radi nje. Tri dni pred volitvami ali na dan volitev jo lahko dobi osebno na župan- stvu. Prejem mora biti potrjen. 22. Kaj je treba storiti, če ic kdo it- gubil voiilno izkaznico? V tern slučaju lahko zahteva na dan volitev ali dan prej nadomestno izkazni- co. Ta je iz zelcnega i>opirja in zaznamo- vana kot duplikat. Prejem mora biti po- trjen na posebnem izkazu. 23. Kdaj se lahko zahteva na župao- tvu volino izkaznico? 1. Če je kdo še sploh ni prcjel na dan volitve in v teku prešnjih treh dni\ 2. Kdor je svojo izkaznico izgubil cjo- bi lahko na dan volitve ali prešnji dan zeleno izkaznico. Da se lahko to izvrši mora biti ob- činski urad na dan volitve in skozi tri dni preje odprt po šest tir na dan. 4. GLASOVNICA. 14. Kakšna je glasovnica? Ta je napravljena iz kosa trdega, be- lega papirja, je 12 centimetrov široka in 12 centimetrov dolga in iina na vsakl strani ravno v sredini vtisnjen krog, ki je s črto razdeljen na dva dela; v zgornji in spodnji. Spodnji del kroga je prazen. Y zgornjem delu je vtisnjeno znamenje, ki K Boter. ^H Spistil Lev. N. Tolstoi. Hf 8- ^K Ko je potoval dalje, je prišel v vas. f V prvi hiši je prosil za dovoljenje, I ^a bi smel tarn prenočiti. I Gospodinja urn je dovolila. I V izbi ni bHo nobenega, le gospodi- I Jlia je pomivala hišo, kot jo pomivajo I ^nietje pred velikimi prazniki. I ^v Krščenec je vstopil in zlezel na leži- I s^e, ki je bilo na peči in začel opazovati I jfospodinjo pri njenem delu. Videl je, ka- I *^() jc gospodinja poniila pod in začela po- I inivati mizo. r Ko jo je poniila, jo jc začela brisati z Uniazano cunjo. Brisala jo je na eni stra- ¦ **»> miza pa ni hotela postati čista. I Umazana cunja je zapustila na mizi I blata na debelo. I Začela jo je brisati na eni strani, to- I ^a kakor hitro je obrisala eno blato, je I ^anesla nanjo drugo. I . * Krščenec jo je gledal dolgo, -potem ^ dejal: »Kaj pa delate, gospodinja?« I , ¦¦ »Ali ne vidiš,« je dejala. »Cistim so- r ö° pred prazniki. Toda mize nc morem ^titi, polna je nesnage, naj se mučini ko- »ikor se liočem.« »Izplaknite cunjo, potcm obrišite mi- ^^IL^ je deial krscenec. Gospodinja je storila, kar ji je sveto- val in z Iahkoto očistila mizo. »Hvala,« je dejala, »da si me poučil.« Zjutraj je vzel krščenec slovo od go- spodinje in je potoval dalje. Med potoma je prišel v gozd. Tain jc videl kmcte, ki so obroče vpogibali. Stopil je bližje in vi- del, da se kinetje sučejo v krogu, les pa se ne vpognc. »Kaj delate, možje?« »Obroče vpogibljemo. Dvakrat smo jih oniečili in se potrudili z vso močjo, toda ne vpognejo se.« »Da, možje, vi inorate spodnji konec pritrditi, saj se sučete ž njimi vred.« Kmetje so ubogali, pritrdili spodnji konec in šlo je. Krščenec je preuočil pri njih in sel je dalje. Potoval je dolgo pot ves dan in pri- šel k živinskim prckupcein. Pridružil se jini jc in je videl, kako so segnali živino skupaj in delali ogenj. Zakurili so z suliim dračjeni, nato so takoj naložili surovega lesa. Zacvrčalo je in ogenj je takoj vgasnil. Prekupci so zopet vzeli suhega dračja, vžgali ga in vrgli surovega lesa na vrh. Zopet se jc ogenj vdušil. Dolgo so se mučili, toda zagoreti ni hotelo. Tedaj se je oglasil krščenec: »Ne položitc tako naglo surovega lesa na ogenj. Šcle ko popolnoma gori, tcda^tontcto^^^^^^^^^^^^^^^^ Prekupci so ubogali: vneli so lriočan ogenj in naložili surovega lesa. Zdaj je gorelo. Krščenec je bil nekaj časa pri njili, nato je potoval dalje. Pomislil je, kaj pomenijo ti trije slu- čaji, ki jih je videl in se nl mogel domisliti. 9. Potoval je dalje, potoval je ves dan in prišel v gozd. V g-ozdu je zagtedal pu- ščavnikovo kočo. Krščenec je sei in je potrkal na vrata. »Kdo je?« »Veliki grešnik! PriSel sein, da sc pokorim za tujc grehe.-< Starček je izstopil in vprašal: »Kakšni tuji grchi te težijo?« Krščenec um je povedal vse; o botru, o medvedu z mladiči, o tronu in zapeca- teni dvorani in to, kar mu je bil boter za- povedal in kako je videl na polju kniete, ki so teptali žetev, in kako je potem tcli- ček sam letel k ženici. »Videl sem,« je dejal, »da zlä ni mo- goče pregnati z zlom,- toda ne morem spoznati, s čim naj ga preženem. Pouči me!« •In starec je govoril: »Povej mi, kaj si še videl med po- toma.« \ Krščenec mu je povedal o ženi, ki je • Liiniviila mizo, o kmetih, ki so vpogibali obroče in o prekupcih, ki so delali ogenj. Ko je starec vse to slišal, je šel v kočo in prinesel sekiro. »Pojmo,« je dejal. Šcl je malo dalje in pokazal na drevo. »Posekaj ga!« je dejal. Krščonec ga je posekal. »Sesekaj ga v tri dele!« Krščenec ga je sesekal v tri dele. Starček je stopil zopet v kočo in pri- nesel ogenj. »Scžgi te tri panje.« Krščenec je zanctil ogenj. užgai vse tri panje, da so ostali samo trije ogorki. »Zakoplji jih napol v zemljo!« Krščenec jih jc zakopal. »Glej, ob vznožju te gore je rei\.i, od tarn prinašaj vode v ustih in zalivaj jih. Ta očrneli ogorek zalivaj tako, kot si poučil žcno, tega tako, kot si poučil kme- te, a tega tako kot si poučil prekupce. Kakor Intro bodo pognali vsi trije in rodi- li jabolčni sad, boš spoznal, kako je ino- goče pregnati zlö med ljudmi. Tedaj se boš_tudi svojih grehov spokoril!« lako je dejal starČek in odšel v svo- jo kočo. Krščenec je razmišljal dolgo in ni mogel razume'ti, kaj mu je starček po- vedal. Storil je, kar mu je zapov.edal. (Dalje.) znači stranko. za katero sc glasovnica i glasi. Znamenje je laliko čisto poljubno: ' križ, ptič, stol, tri not i. t. d. Imcua kau- dldatov sc ne sme tiskati na glasovnice, sicer so te neveljavne. (Dalje.) Volilna izkaznka in glasovanje. Ko je hil voiilni imenik popravljen in je bil izdan razzias, s katerim se sklicuje volilni zbor, j)ripravi župan tckojn dese- tili dni volilnc izkaznicc in preskrbi tudi, da se iste izroče volilceni v Tiaslednjili diieh. Ižkaznica mora biti na belem pa- pirju tcr vsebovati: volilno okrožje, vo- lilno skupino, li katcri spada volilcc, vo- liščc.tcr dan in uro volitvc. Prcjcin izkaz- nice se niora polrditi tcr stori nicsto vo- lilca laliko to tudi oscba iz njegovc rodbi- ne ali pa oscba, ki je pri njein uslužbcna. Tudi volilccui, ki bivajo izven občine, sc mora ta izkazniea vročiti in sicer potom županstva, ki pošlje izkaznico v kraj, v katereiii volilec biva., -- seveda ako je kraj županstvu znan. Oni volilci, ki . pa do srede zvečer prcd volitvami ne prej- mejo izkaznicc, lahko isto od četrtka pred volitvami naprej in dan volitev o- sebno dvignejo pri županstvu tor se njili ime vpiše v poseben zapisnik. Ako se iz- kaznica zgubi ali postane sploh na kak- šen drugi način nevporabna, se niora vo- lilec oscbno zglasiti v soboto pred volit- vijo pri županstvu, katero niu izda proti vpisu v poseben seznam zeieno izkaznico, na katcri je pripoiniijeno, da je duplikat v to svrho niora biti občinski urad od če- trtka pred volitvami daljc odprt vsaj 6 ur na dan. Izkaznico mora inieti vsak vo- lilec! Dobro je tudi, da inia vsak volilec s seboj tako od javne oblasti izdano po- trdilo o istovetnosti, najbolje potni list s sliko. Ako pa volilcc tega niiiia, naj si preskrbi posebno izkaznico (tessera spe- ciale), katero mn izda žnpanstvo proti plačilu režijskili stroškov. lzdajanjc iz- kaznic se konča v petek pred volitvami. Izkaznica mora biti opremljena s fotogra- fijo in mora volilcc v to svrlio predložiti 2 sliki, katerill ena ostanc pri žiipanstvu. Vsak naš volilec naj si preskrbi, če nima potnega lista s sliko, to izkaznico, da ne bo imel sitnosti pri glasovaniu ali da ne bo celo izključen od glasovanja! O ßlasovanju. V ncdcljo, za katero so dolocene vo- litye, vstoliči ob 7. uri predsednik komi- sijo. Ko se je določil pečat komisije in so j se opravilc druse formalnosti, otvori predsednik glasovanje ter ukaže skrutl- natorju ali tajniku, da pozove po abeced- neni redu vsakega volilca k glasovanju. Zastopmk strankc potrdi istovctnost (i- dentiteto) volilčcvo. Ako pa on in noben drug clan komisije ne pozna volilca, mo- ra ta pripeljati drugega volilca, katercga pozna volilna komisija in ki njega pozna. Ta potrdi nato. njegovo idenliteto s tcui, da pristavi k njegovemu imenu v volil- nem zapisniku svoj podpis. Pripustiti pa se niorajo k volitvi tudi taki volilci, ka- terih sicer niliče ne pozna, a so pravilno vpisani v volilnein imenikn in imajo iden- titetno knjižico ali pa izkaznico s fotogra- fijo, izclano od javne<:a oblastva, ki je iz- daio omenjeno legitimäcijo. | Ko je bila osebno po predseniku u- gotovljemi identitcta volilčeva, izvleče predsednik iz prve skrinjicc voliini zavi- tck (kuverto) ter ga izroči glasno izgo- varjajoč številko, ki je zapisana na pri- vesku kuverte, volilcu. Mcd tern pa mora skrutinator ali tajnik vpisati številko v volilni zapisnik in se laliko volilec pre- priča o pravilnosti . vpisa. Nato pouei j predsednik volilca. Dovoljeno je zapisni- | ku strankc, da izroei volilcu eno ali več giasovnic svoje stranke. Nc sme pa pri tern nikakor vpiivati na katerikoli način nänj. Na vsaki kuverti, katero prcjmc vo- lilac mora biti: 1. tekoča številka na pri- vesku; 2. podpis skrutinatorja na desni strani kuverte; 3. pečat volilne sekeije (bollo) na levi strani kuverte. Volilec mo- : ra na to paziti, ker drugačc je kuverta i neveljavna. Nato' odide volilec v kabino, ki je' nalašč postavljena za to na volišču in kjer volilca nibxe ne vidi, ter vloži glasovnico v zavitek. Olasovnica ne sme biti pripognjena ali zlomljena na pol. Preden volilec zapu- sti kabino mora kuverto zalepiti. Nato jo odda zaprto predsedniku, ki jo dene po- tcin v drugo r.kriujico. Med tem. niora skruiinator v zapisniku zravem volilče- vega iniena pristaviti svoj podpis v ziia- | menje, da je ta žc volil. 0 pristavi pod- \ pisa naj se zustopnik strankc vsakokrat I prepriča. Kdor ne vrne kuverte, bo kaz- j novan z globo 100 lir. i Ako bi volilec prejel pokvarjeno ku- verto ali pa bi jo sain pokvaril, naj zahte- va od predsednika drugo. Seyeda mora pokvarjeno vrniti, Nikakor ,pa vie more volilec zahtevati.se tretjo kuverto. Klicanjc volilccv po redu, kakor so zapisani v volihiein im.cniku se knncV ob V. i'.ri Ob toi uri zakljuci predsednik po- zivanje do abecednem redu-tcr sc začnc pozivanie še prisotnih volilcev neodvis- no od abecednega reda. Volilec, ki se ocW j zove, prejme kuverto in glasujc kakor drugi. Volitev traja do 17. ure. Ako bi bi- j lo sc volilcev, ki še niso glasovali, sc po- : daljša ta termin do 22. ure. — Nikakor ! pa se ne sme to podaljšati čez to uro. Ob tej uri zaključi predsednik glaso- vanje. Volilci se niorajo odstraniti, spisi j se zaključijo tcr sc s skrinjicami vred za- i pečaiijo. Skrinjicc se mora jo nato tako j zaslražiti, da nima ii.iliče dostopa do njili. Drugi-dan se začne ob 7. uri skrutinij all stetje glasov. Kandidati Jugoslovanske narodne stranke. Centralni volilni odbor (Odbor Poll- 1 tičnega društva »Edinost«) nam na/iia- j nja, da so se določfSe za predstoječe vo- j litve sledeče liste kandidatov Jugoslo- j venske narodne stranke: I. G o r 3 š k o: ! 1. dr. Josip Wilfan pok. Josipa v Trstu; 2. Virgtlij §ček od Josipa v Trstu; 3. dr. Karol Podgornik od Ludovika v Gorici ; 4. .Josip Lavrenčič pok. Andreja v Po- j stojni; j 5. Franc Poljanec od Franca v Idriji. ? II. Istra: | 1. dr. Jcslp Wiifan pok. .Josipa v Trsžu; i 2. dr. Ulikse Stanger pok. Autoua na j Voloskem; i 3. Ivan Stari od Alojza y Puli; 4. dr. Stojan Brajša od Maieja v Gorici; j 5. France Flego pok. Boštiana v Buzetu; j 6. Tomo Herak pok. Toniaža v Vrsaru. III. Trst: 1. dr. Edvard Slavik pok. Karsa v Trstu; j 2. Matej Josip ZIobec od Mateia pri Sv. M. M. Spodnji-; 3. Ivan Kjuder pok. Andreja v Trstu; 4. Hittko Pertot pok. Jakoba v Trstu- Barkovljah. Znak stranke je »I i p o v a v e j i c a«. ' Volilno gibanje. v Volilno gibanje na Cerkljanskem. j Prvi volivni shod se je vršil v ncdcljo j dne 17. aprila v Novakih. Vdeležba je bila ! kljub slabcimt vremenu ogromna. Prvi je j govoril dr. Oruntar. Podal je kratko | zgodovino našega trpljenja in prestanih ! krivic in izvajal posledico, da smo dolžni • do zadnjega moža vsi na volišče. Drugi | govornik kaplan Stanic je v glaviiili po- tezali razvil naš program: pravicc jezika, pravice šol, pravico avtonomije, pravice j cerkvc in njenih služa^'-;'^ov, ]>ravice ! liar, gospodarstva in splošne socialne ) pravičnosti. Mncnjc ljudstva jc bilo: vsi ! na volišče! Drugi shod se je vrsil dne 24. aprila pop. vrh Zakriža za vasi Zakriž, Ravnc, Orehek, .lescnica. i v. Volilni shodi so se vršili to ne- j deljo po ecu naši deželi in posebno po ¦ naših gorah in sicer v Podbrdu, v Pod- melcu, Ponikvah, Pečinah, Volčali, Sv. Luciji, Tolminu, Dcsklali, Kanalu, Boycu, Kobaridu in Logu. Povsod je bila vde- ležba našega ljudstva ogromna. Ljudstvo je navdušeno in povsod ene niisli: iti v sklenjenih vrstali v boj za kandidatno listo Jugoslovenske narodne stranke. v. Nečeden boj so začeli Italijani. Za-, čeli bodo tudi s podkupovanjem. O tem' nam jasno priča dcjslvo, o katcrcm po- roča »Edinost«. »Od povsem zancsljivc osebe smo doznali, da je lastnik neke ve- like tukajsnje trgovinc ponudil nekemu našemu človeku 4Ü.U00 lir in mu zagoto- vil vse inogočc udob'""\sti iz Riina, če bi hotel iti na Kras in tani vpiivati na ljudi, da bi glasovali za italijansko listo. Naš človek je seveda z vso odločnostjo od- klonil to ponudbo, ki je zanj kot zaved- nega slovenskega človeka naravnost ža- ljiva. Ko je oni trgovec in politik videl, da je slabo naletel in se nerodno zaletel, je prišel z zmernejšo zahtevo: pa naj vsaj deluje pri Ijudch na Krasu, da se ne udeleže volitveü Tudi to zahtevo je naš človek odbil z vso odločnostjo.« Preprl- čani smo, da bo vsak naš človek z vso odločnostjo zavrnil take poizkuse. Naro- dova cast 'zahteva to. Uopisi. -- Pcuikve. Pri nas se je vrsil pre- : tečeno iiedeljo volilni shod. Prišla sta dva govornikLi iz Goricc, ki sta nam pojasni- la politični položaj in orisala velik po- men tch volitev za nas. Posebno sta : povdarjala one točke naših zalitev, ki jih j bodo morali uasi bodoči zastopniki izvo- i jevati v bodoči zbornici za nas. Omcnjala ! sta tudi pomen zadružništva, o katerem : smo že malo sJišalj pri "nas. Med ljud- ; stvom je vladajo riavdušenje. Vsi so enih misli, da morajo na dan volitev vsi do • zadnjega inoza na volišče, da s tem do- j kaženio, da se zavedamo pomena tell vo- i litev ter da dokažemo, da smo politično j zrel narod, vreden boljše bodočnosti. ; — Pečine. Že dolgo ni bilo pri nas . nobenega shoda. Zdaj smo ga imeli to j nedeljo v znamenju cdinosti proti skup- | ncinu nasprotnikti. Oba govornika, ki sta I IM'isla iz Goricc, kakor tudi č. g. Bele iz l3onikcv, so nam povcdali obilo lepega in nas vneli, da nc ostanc niliče doma, četudi so nekateri malo oddaljeai od vo- j lišča, ki je na Ponikvah. Ta dan ne bo j med nami niti encga. ki bi ne šel na vo- j lišče; če ne pojde drugacc; ga homo vie- j kli, pa naj bi bilo šc delj. Saj so nam go- vorniki )epo opisali, da gre za našo lej)šo bodočnost, teh razmer smo itak siti. j — V Zakojici si bo par posestnikov i zgradilo nov vodovod. da bodo imeli vo- ! do v hiši. Tudi napredek! i — Bukovo. Tukaj sedaj pridno dela- j jo na novi cesti ]iod robom, katero so že j ruski ujeiniki začeli graditi, a je niso i končali. — | V društvu se fantje in dekleta vslraj- j no vcžbajo za novo predstavo in veseli- j co. ki se bodo vršila okrog binkoštih. Tudi v gospodarskem oziru napre- diljemo, v kratkem času se bo namreč odprla mlekarna oziroma sirarna, kotli | so žc naročeni. Vreme je pa prccej mrzlo. — Lokve. Tukaj pri nas se res u'(>de grajevredne stvari. Po drugih občinah se ustanavljajo pewska, bralna, izobraže- I valna društva in se prircjajo veselice, da | se niladina vzbuja za pravo naroclno živ- ijenje. Ali tu pri nas se noee nihče zganiti čeravno je j)ar oseb sposobnih za vod- stvo. Srce me boli, ko gledam, kam plove naša mladina. Gostilne so vedno polne pivcev ob dclavnikili kot ob ncdeljah. Zravcntega se g-odc prcpiri in pretcpi in največkrat zaradi dol^ih las in kratke pameti. Potctu imajo oprnvila sodnije in odvetniki. Zraven se pa praznijo žepi. Srain me je, ko si mislim kakšen utis mo- ra narediti to na mimoidočeira tuica, ko slisi iz gostiln rjovenje in prcklinjevanjc. To je res grajc vredijo, ker jc znak nizke ; omikc. V gostilnah pri polncm kozarcu ¦ sc človek ne "izobrazuje, ampak pri knji- 1 gah in pri pevskih^ in izobraževalnili dm- j štvih. Fantje, na noge ker časi so resni in | pokazite svetu, da se je tudi na Lokvah j začelo.pravo narodno življenje. Lc z u-,.j mom in duhom se moramo postaviti na- | šemu sovražniku v bran. Zato proč z al- koholoin. ker ta nam le škoduje in zave- s dajmo se, kaj je naša narodna dolžnost. J --- Faran, ki ga srce boli, ko vidi, kaj sc i godi. —- Cepovan. V I. številki novega so- cijalist. časnika »Proletarec« je dopis iz Cepovana, v katerem so napadli p.rcvzw nadskota goriskega. ker ni hote[ privoliti 1 v prodajo ccrkv. zcmljišča v Cepovanu j .f.^oriski okrajni bolniški blagajni v svrho { zgradbc zdravilišča za jcticne. Seveda sc j pozna dop[su na prvi hip, da ni bil nikdar ] pisan od Cepovanecv. 'ampak od crospo- ! dov pri okr. bohiiški blngajni, ker le ti I poznajo^tako iiatanko vso zadevo. Da nc | dovoli nadškof prodati eerkv. zer.iljisča, I ima zato ^jotovo važne in tehtne vzrokc. Mi smo l>ili poprej* res za zgradbo, ker se nam jc zatrjevalo, da se bo zidal sa- natorij, to jc zdravilišče za rekonvalc- scente to je za take, ki so od kake tezkc bolczni že ozdravili in potrehujejo samn okrepitve svojega zdravja. Iz omenjenc- ga dot^isa pa zvoino, da se je nameravalo zidati pri mis zdraviliščc ali bolnišnico za jetici'C, kar je vse kaj drnzega, kakor zci rekon\alescentc! KiuM vsakdo lahko u- vidi, kolika nevarnost bi nam pretila v I zdravstvenem oziru, ko bi se to res zgo- dilo! 7,0, sedaj se dobe sem na tja med nami jetični bolniki; kako bi se pa ta strašna in nalczljiva bolezen šele razpa- sla, ako bi prišlo v naso sredo in dotiko \ na stoiine jetičnih ljudi! Taka zdravilišča za jetičnc so zidana drugod. naprimer v Svici. na kaki gori,- odduljeni nd mest in vasi, ne pa sredi obijudenih krajev. l-^o pravici se jc" zato izrazil ncki goriSki ital. zdravnik, da bi !>ili Čepovanci neumn!, čc bi dovolilt zidati kaj takega v svoji sredi. Zato sn:o sedaj prevzv, nadškofu livaležui, da ni dovolil prodati cerkv. sve- ta v omenjeno svrho! Kar se pa tiče vc- like koristi, ki bi jo imeli od take bolni- šnice, naj omenimo. da tudi sedaj laliko prodajamo svoje pridelke; da bi jih le veiiko imeli! Glede -druzega pa smo pre- pričani, da bi prvi in glavni dobicek od bolnišnicc imeli in odnesli tujci, kakor sc žal Kodi skoro povsod v Julijski Be- j nečiji.. kjer tujci izpodrivajo domačine pri raznili zgradbah in n.aprav:ih. Sicer pa je naša prva in poglavitna dolžnost. \vy^- \ vati -nai-e tüko dragoceno zdravjci . Iz drugih listov. 1. O nanllis v Sstri piše »Edinost« in j r«rinašt\ mcd drugini: Dokler ne izroči j država svoje obkisti -fasistom, moramo sniatvati po obstcječih zakonih pač faši-- ste za navadne držp.vljane, s katerimi smo pred zakonom cnakopravni. Zato nimajo oni ne po bivših avstrijskih zako- nih, ki tukaj še veljajo, in ne po italijan- skih zakonih pravice strahovati naše ¦ ljudstvo. Vsa njinova dejanja proti nam I so potemtakem nczakonita. \se pritožbe j proti fašistom nič nc pomagajo. Nikjer 1 ni oblastva ki bi nam poinagalo, nikjer mesta, kjcr bi se uveljavljal zakon v na- šo obrambo. Omejitev osebne svobode. javno nasilstvo, požig, poškodba tujc hist- nine. telesna poškocjjia, nevapie grožnje: vse to je po za}(onu-'prepovedano, a rni zakona jie nioremo k|icati na pomoč, za nas ga- ni, za nas ne pbstoja in ne velja. Mi moreruo potemtakein le ugntoviti, je naše ljudstvo izven zakona. Politični pregled. ~ Ncmci so se obrnili do umcriškcga predsednika, naj on odloči v sponi med njimi in zavezniki, Amerika je odklonila vsako posredovanje, vendar bo resne neinške predloge sporočila zaveznikom. — Spopad med fašisti in komunisti v Pavijli. Pred sinočnjim so se spopadli v Paviji fasisti in komunisti. Obe stranki sta streljali z rcvolverji. Ena oscba jc bi- la ubrta in Stiri so bile ran jene. Ubit je glavni urednik i)avijskcga komuuistične- kra lista »Idea Nostra«, Ferruccio Gina- glia. — . swi -- Mesto Erivan gori? I/ leherana poročajo: Mesto Erivan je v plamenu. ' Boljševiki so bajc postreljali vse najvid- nejše predstavnike armenske vlade. Mnogo poslancev je bilo ubitih. Prcbival- stvo bcži proti Gangazarju. -= Stavka na Aiigleškem traja dalje Lloyd George jc oz:iačil stalisčc vlade tako-Ic: 1. Nckatcre place, ki jih ponu- jajo lastniki, so premajhne, 2. place po posamezni'n rudniskih okrajih bo določil državnili urad za place, 3. združitev do- bičkov v en državni sklad pa je nemogo- ča stvar, ker hi v tem slučaju morala vlada vzpostaviti državno nadzorstvo nad 'premogarsko ohrtjo. Tcga pogoja pa vlada ne bo nikakor sprcjela. Danes so se lastniki že pri'^-avljeni udati. ker se tičc plač. K tcmu jih sili o- groiuna škoda, ki jim grozi nidi uvoza v inozemstvo. Ogromni pnor se nahaja v odlocilni dobi. Zveza rudarje\' K'> izšla iz .tei.ra boja z ncuspchom, če že to nc bo naraviiost poraz. — Nemška nota angleški vladi o po- vračilih. Nemčija naglaša zopet svnfc» do- bro voljo. Nemški minister za zunanje za- devc je poslal nemskemu poslaniku v Londonu sledečo noto, da jo nemudoma izroči auglcški vladi: N-^^ska vlada jc popolnoma prepričana, da je radi vzpo- .stavitvc gospodarskega mint na svetu potrebno, da sc po vojni razdejan^ krajl popravijo. Dokler se to tie' zgodi, se bo vedno bati, da bi sovražno razpoloženje mcd przadctinii državami nc hotelo prc- nchati. Nemčija iziavlja zopct, da je pri- pravljcna, sodelovati pri tej popravi z vsemi srestvi in vsemi močmi, ki so ji na razpobgo, tcr da bo pri tern upoštevala vse posamezne slučaje ''• v"(> želje pri- zadetih držav, v kolikor ^ to niogočc. Ta nota je bila duties izročena ai'.Rleski vladi. Nernška vlada bo v kratkem po- siala reparacijski komisiji. svoje nove predloge. — Cičerin o Karlovem poizkusu. Iz Rusije poročajo, da je ruski komisar za zunanje zadeve Cičerin izjavil, da ima nekaj dokumentov, kl. pojasnjujcjo poiz- kus Karola habsburskega, da se vposta- vi pgrska krona. Baje goje zelo vplivni francoski krogi misel restavracije podo- navskc monarliije, ki naz bi v zvezi z Bavarsko stvorila alianso. naperjeno pro- ti Rusiji, kar je bi! nckoč žc projekt Na- poleona III. Cičcrin dolži v prvi vrsti generala Focha in Francheta d'Esperay, ki da je. odkar je bil poveljnik zavezni- škili čet mi Ogrskem, v stalnem stiku s (Mi'.r.i ii:.. . huvske rodovine in bivšimi av- sirijskimi politiki. Čičcrin upa, da bi mo- gii francoski mičrti povzročili razdor mod cntcnto. Na vsak način se Čičerinu zdi, da Karlova avantura kaže, da notra- nja nasprotstva mcd zapadnimi velerÜa- i;ii čediilje bolj silijo na površje. -— Cičc- rin bo imel najbrze prav. Zakon proti Habsbuižanom od klonjen. Zakon. s katerim naj bi bilo Habsburžanom -prepovedano prebivati na avstrijskih tleh, je bil odklonjcn s 95 giasovi proti 94. Proli temu zakonu so glasovali predvseni krščanski socialci. Po tem zakonu bi se ne smel noben Habsburzan povrniti v Aystrijo brez po- sebnega dovoljenja vlade. Prestopi proti temu ziikor-u, so sc imeli kaznovati z jc- General Vrangel je organiziral v Larigriidu rckako rnsko vlado in hoče četarn. ki jih je nripcljal s Krit'ria vhraniti značaj armade. Proti temu pa se je od- locno uprla Francija in je ta zapustUa njegove biv.se vojake, tako da jih ne bo vec podpirala .in preskrbljevala s živc- žem. == japÄnska «asnerava progbsiti Via- ; divosiok za prosto mesto. Nek a vest ru- sice aji'oncije »Union« pTayi,''da je glasoni ¦. vesti .hiporiska sklenila pröglasiti Vladi- vostok za presto mesto. Ta svoj sklep. , opfavičuje Japonska-, češ da mora rešiti imetjci tui^ev. kateremu grozi nerarnost da ga boljševiki podržavijo. One I maja ob 10 uri predpoldne i !. odda občirm Avfe pašo na LaVMI za eno dobo v najem potom javne dražbe na lieu mestu pri obč. koči na planiui Pogoje se lahko ogleda pred dražbo. Županstvo Avče, DOBRO OHRÄN.jLNO POHiŠTVO, ob- stoječe iz kuhinje in spalne sobe: štiri PQstelje. oma.'c.'ponocne oinarice, mize, stolice in posoda. ^c cuno pioda radi se- litve. V Stračicah (niagazin uasproti re- stavracije Al Isonzo«), Pfrtsla Ctf* enonadstropna 1 R%ß*M.CM. öw nova moderno zidana hiša s štirimi slanovanji, hlevam ; in (1 r u g i m gospodarskim poslopjem z vsem inventarjem. Njive. Iravniki 5. oralov. vse iepo obdelano. Cena K. 400.000-¦- s. n. s. - X;.ulaljna pojasnila dobi kupec pri UsfnikuJOS. NOVAK, Slov. Bistrica. Sp. Šlajer. S. II. S. l^d |f lUUdl stvo vsakc vrste, kakor spa)ne ^obe za porocence i. t. d. Cene znierno. Zucchiatti, Via Formica 27. Najboljše šivaine stroie nemških izdelkov kupite po ceni pn stari tvrdki J. SuligoK urarju in trgovcu Gosposka ul. 19 NflllPn^fl farislIn ZA BIRMANCE imam v zaBogi po nizki ceni. Ijakob Suligoi, * urar in liatar Gosposka uiica 19. 1ZURJEN MESARSKI POMOCNIK, vešč slovenščine, nemščine ter nckoliko laščitie, išoe primerne službe. Naslov po- ve uprava lista. Dae ^5. aprlla't I. otvorijo sestre Ursulinke ¦ ^ v.i^ic irimcscčni K<>s|)()diiijski tcčaj, v katurcin se poucujc raznn prcdpisanili prccimctov nidi kroj oblek in ncrila lur vsii druga /enska ročna dela. Lepo posestvo okoli 35 oralov pri Rogaški-Slatini, J liišc. Kosp. poslopjc, vin- sk'a tr.vrovina, vrelec za kislo vodo na stro- ie. pollištvo živi in mrtvi fundiis za K l.GlHuH'Hi. Na prodaj še drujra velika in mala posestva, liiše, vile, tovarne, trgovina in jjostilna. Karpl Hreznik, Cel.ie nl. Pol- tfopoije 3. Knüoarna Kat. Tisk. dross va :: GORICA :: MONTOVA HIŠA Bogata zaloga papirja in vseh pisarniških potrebščin. Sloven- ske leposlovie, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnoževalne aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus) za stavbene nrojstre, tuši iz tovarne Günther Wagner, svinčniki Koh-i-nor in drugi iz tovarne Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja na drobno in na debelo. — • Sprejemamo naročila pečatov. Trgovina v ulici Carducci 2. Zaslavljawnica (THont) v Qorici. KAZGLAS. Lastniki oziroina irnejite'ji zastavnih listkov navadmh /astavil (perila), obleke i. t. d.), ki so se izdali v drtigem polletju leta 1913 ter v letih 1914 in 1915 so va- bljeni, da jih predlozijo našeinu uradu v svrho vpisa najpozneje do 15. maja 1921. RAVNATEIJSTVO. Na prodaj v Sloveniji je lep grad z veliko vodomočjo pri Celju žajca na vol- Kater, elektrarna, 24 oral zemlje, noliiš- tvo. živi in mrtvi fnndns za K 5 liiilijonov za lesno industrijo ali tr^ovino priprav-* ljeno. REDKA PRILIKA! Veliko. lepo obT delanct posestvo (zelo rodovitno skupaj ležeče. njive in travniki, zaraščeni ^oz- dovi, 2 liiši z Kospodarskimi poslopji — vsc na ravnini v ])iijazni vasi tik Kanmika v Jugslaviji) se resneinu knpcu le vsled rodb. raziner takoj proda. Cena zaradi trenotne visokostoječe Lire samo 110.CMX) Lir. — V lastno dobro interesentov je, da si kar hitreje pridejo posestvo oirledat. Naslov in podrobnosti se zvedo v lioteiu (.iržina, Št. Peter na Krasu. ČEBELARJI! Uißetöo satje po 20 lir It Podelava umetnega satja 8 lir. Eksportni panji, rabljeni s 7 satniki racijonalne mire, z na- lepljenimi začetki iz umetnega satja od 20 do 26 lir oddaia Anton Znideršič, Ilirska Bistrica. u Gorici prodaja umetno satje kg po 22 iii gosp. A. Sfiligoj v knjigarni K. T. 1). (Montova hi$a). dostilna : -: : -: pri „BELEM ZAJCÜ" ===== v Gorici ¦- - Shajališče okoličanov in meŠČa- nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnini vipavfem. bricem in s črnino. ~ Za obilen obisk. se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. Edina slovenska zaloga kmetijskih strojev in ¦ zastopnika francoske zavarovalnc druzbe proti škodam po požaru in streli "LA FRANCE,, Ustanovl. v Parizu 1. 1837 M. Brezigar in sin - Gorica ul. Carducci (nekdauja Gosp. ul. št. 19 (v dvorišču) Potüvalna /astopnika Kr apex Alojzij in Konjedic Anton iz Gorice. Velilia /alcga piugov, bran, slamoreznic, mlatilnic in čistiinikov za zi!o, iskropilnic za trie in vse potreb- ščine za iste, stiskalnice in mline za grozdje in sadje iz najboljSih Čeških lovarn. -------—gr^r s v oj i k#§s vojim; i i Via Car due ei (Gosposka ulica) BRUNO SAUNIG Via Carducci (Gosposkp ulica) priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega usnja, nadplatov, črevljarskih levo - GORIGA. Priporoča svojo bogato zalogo sedaj doslih Šivalnih strojev i/. inozemskih svetovno znanih tovurn. „Pfaff Gritzner". „Kaiser" „Köhler', „Neuman", „Diirkopp" in I)u najskib proizvod „Rast & Gasser". Tvrdka nudi odjemalki šivalnega stroja brez plačen po- duk v umetnem vezenju (rikaniiranju) na stroj. Hogata zaloga dvokoles „Puch", „Stadt", „Styria" in „Regent", gramofonov. Naj- večja i/bera vseh za gori imenovanc stroje nadomestnih delov. Pneumalike „Dun- lop1' „Pirelli**. Najbolje urejena delav- nica in popravljalnica. Starakolesa eniaj- iira, in ponikla v vsaki poljubni barvi Priporoča se najtopleje Elija Čuk sodni izvedenec. Zaluga manufakturnega blaga in izgotovijenih obi ok ANDREJ MAVRIČ GORICA ul. CARDUCCI St. 11. Velika zaloga manufakturnega blaga sukna za moške in ženske obleke. Velika izbera perila, odej, blazin, štramacov i. t. d. Vse po konkurenčnih cenah. — Potrebsčine za krojače in šivilje^ — Opo/.arjam si. obcinstvu, da sem preselil svojo moško in žensko krojačnico v lastno hiso ulica Carducci §t. 3 (prej na Travniku St. 22.) Se priporoča za obilen obisk. ANDREJ MAVRIČ. TBGOVINA TEOP. HRIBÄR - ^^.^i 3MT eor5O Verdi St. 32. ^H Se preporočajo slavnemu občiristvu v rnestu in na d^z^W za ofoilen obisk. BLA30 S0LIÜNO. eENL ZMERNL. Novi muslimanski klub se je stvo- I v Belgradu, ki štejc 14 poslancev. i Amerikanci za mednarodna po- 'iaiiia razorožitvi na morjju. Clan odbo- | ¦'in zunanje zadeve Rogers jc predložil i watu rcsolucijo, s katero se predscdnik arding poziva, naj Anglijo, Francijo. l'ijo in .laponsko povabi v Washing- II na scstanek, da sc bodo pogajali o ^orožitvi na inorjii. j Domače vesti. i I(do je hotel vojuo? »Prolctarcc« *aed pridno opravljati svojo volilno Jlo, ki bo trajalo skozi pet tednov. Vzel svoj najljubsi predmet: vojno. Scvcda erikalna strauka in druge mcščanskc 'anke so lioteli vöjno in jo podp'irale. er Kovori list v slovenščini. jc jasiio. da eni s tern tndi slovenske stranke. All )s<)letarec« spi, da no vidi, da pri nas I nol nj nobenc stranke, ampak je samo -'!>kupen primorski jugosiovauski narod Jd eno zastavo narodnili in socialnih l*'tev z izjein par izdajalcev. ki jim pra- 111l> socialist! ali komunisti? Da je ka- tolizem za vojno. to vemo tndi mi do- °> morda bolje kot socialists saj so na- I'udje vojno dovolj bridko občntili. Ka- j so bili socialisti proti vojni, to pa tndi ;!ll(>. če i>oniisliino, da so vrgli svojo ^tiniilitaristično korajžo prvi dan v kot ¦^aceli kričati:_ »Živel cesar!« Spomi- a?'io se tndi nemških socialistov, ki so 3sovali vedno za vojnc kredite in jim ., cesar Viljcm stiskal rokc od same ra- j teti. da ima toliko vrednih bratcev. Jjio tndi. da so bili francoski socialisti ^ji nacionolisti kot Clemenccau sain. ] k tedaj tisti širokoustni mednarodni ^¦-ilizoni, ki je posodil '" • svojili siro- II «st tudi »Proletareu«, da fT'^i lajno, ]}]u da hi pokril grehc, ki so jih sto- '• socialisti. Čc hi lioteli govoriti o kriv- vojno s socialisti, H ~falo poglavje lc'ii lako dolgo in tako vroče za socia- *te> da je zato bolje, da o teni moleijo. .. Fašistovski ultimat G. Lavrenčiču. l'& fašisti so poskali v ponedeljek biv- *& poslanea Lavrenčiča in ga našli v )sWni v Tihi dolini. Povedali so mi, da 1 dobili od fašistovskc zveze v Trstu ;'°L, da nui sporočc ultimat, po katerem l^a. on in njegov sin oditi v Jugoslavijo *om 48 ur. Ako ne, ju izžcncjo s silo. ' J-avrenčič jc šel k civilncmu komisar- j 1 ki jc*takoj posredoval pri fašistih, da j Y-n scdaj preklicali ultimat. Deželna komisija za pregledo- *1Ui zadrug in konsumnih društev v r^u. Ocneralni civilni komisarijat za lllisko Benečijo naznanja: Vsa društva. kar jili je v deželi in se tiče, zlasti 1. konsumnc zadruge, 2. ^nonini konsnmni zavodi in 3. zveze ^onsorciji konsumnih zaurug in dril- ls se vdrugie pozivajo, naj vložijo do ; aprila pri tajništvu komisijc v apro- ?ytf jskem uradu kr. gen. civ. komisa- i|lUii v Trstu prosnjo, da se jim povcri |P°sredno preskrbovanjc z živili, ki jih avlja in nadzoruje država. Prošnji sc ] ^iopredložiti sledečc listine: 1. Usta- l*a listina in vse listine, iz katerih jc ,4vidna kakršnakoli izprememba do eva, ko se vloži prošnja; dalje pravila j . toorebitni poslovnik za udejstvitev ! jvij; razen tega dokaz, da se jc gledc j "rclitvc izpolnilo vse, kar zahteva za- j ?1; 2. Seznam imen in priimkov čla- | LV' ki jih je imclo društvo onega due, i | Se vloži ])rošnja; v seznamu mora bi- j L ^veden tudi poklic ali obrt ali trgj- -j LU' ki jo Cian izvršuje, dalje priimek in L.l'PraviteIjev in ravnateljev tcr onih Jix * ki so pooblaščene, pogajati se na «fi* zavoda. Zadrugam, ki imajo voč j ^1 (;r tisoč članov, se lahko, ako za to | ^10 prosijo, dovoli, da predložijo na- ' l^'1'-' seznanra knjigo svojih članov; 3. j ¦j5a''im zadnjega leta in pri zadrugah, | ?c ° se ravnokar ustanovile, položaj del- jjj!,'^ikor jc razvidno iz kujige članov. ^''Ha se, da se neposredno preskrbo- '. \^ z živiii onim, ki se pričujočemu po- 011 Ur: določenega dne ne odzovejo, ne ' Lji^vsrilo. — V Trstu. - - Dcžeinu. l;o- ; L*u za pregledovanje zadrug in kon- Ln.nih društev. Predsednik: inž. Er- [ Mn Colicn. hf}\-K Tiskärno »Edinost« so zopet na- fcjjj'1 ^ašisti; bilo jih je sto. Napad se j ^ iiiočnc straže v tiskarni ni posrečil. Lj .^ V Postojni je zaukazal okr. civ. |rir '^Jiat, da naj imajo vsi obrtniki in i\\ vci dvojezdčen napis in sicer italijan- fcj^lla pr'vem mestu. Drugačc bodo na- I "c ^iiplenili. Sino pač v deželi fašistov. r^r.t ^ nasilju v Istri poročajo listi. , e];e^ desetimi dnevi so dali fašisti uči- H v Sv. Petru v Šunii ultimat, da itio- V^|s °-sinih dneh zapustiti Sv. Petar. %y frozen] je učitclj to tudi storil. Po- tj .'jca tega jc, da so otroci brez učitelja, ^cd T-noi*a' ratii "«isilstva kršiti obstoječc Bfj ])'^e in zapustiti svoje mesto« »Dne m\ ^r^'d so fašisti učitelju v Tinjami vr- Ptr rSe Pohištvo iz stanovanja na ulico pj^? sežgali. Učitelj trpi ogromno ško- k in • .srecl()' 20- *• m- so fašisti napadli f<\ jjj11!1^11 šolsko mladino, ko se ie vrača- • " Sf)]e. Onim otrokom, ki niso mogli pobegniti so vzeli knjige in njih sežgali. , Fašisti so iztirali g. župnika iz Kanfanara. Vsled tega so župljani brez dušnega pa- ; stir ja. --• Iz Pazina: »V sredo 20. t. in. je 51a trojica fašistov od hiše do hišc ter zahtevala od starišev da morajo vse svo- jc otroke, ki hodijo v 1., 2. in 3. razred, vpisati 1. maja t. 1. v italijansko solo. Fa- šisti so zagrožili, da bodo vsem onim, ki se nc bodo pokorili tcinu ukazu, za/.gali i hiše.« Drugo poročilo se glasi: »V sredo 20. t. in. so prišle v Pazin tri učiteljicc iz Zmiuja, odkoder so jih prepodili fašisti. Ena izmed učiteljic jc rojena v Žminju in ima tarn tudi svoje starišc. Drugi dvc sta iz otoka Krka. Vsled preganjanja učiteljic jc ljudska šola v Žminju zaprta. Rekli so jim, da morajo uvesti popolno italijansko šolo, t. j. kršiti službenc predpise, ali pa takoj zapustiti Žminj.« ¦ Poročilo iz Žminja se glasi: »V sre- do, 20. t. ni. so fašisti napadli v Žininju šolsko mladino, ko se je vračala iz sole. Onim otrokom, ki niso mogli pobegniti, so vzeli knjige in jih sežgali.« I Zavezniki izgotovili načrt za za- sedbo novih nemških pokrajin. Vojaški in finančni izvedenci so imeli pred krat- kim sejo. Listi pravijo, da so na tej seji določili podrobnosti organizaeije nemških pokrajin, ki se bodo zasedle, ako Neinčija ne bo hotela izpolniti svojih ob- j vez. —- ¦ ( -f Iz Lzubinja: Šolska mladina na Ljubinju priredi dne 1. maja ob 2. uri po- poludne v prostoru ljudske šole, šolsko veselico in vabi k obilni udeležbi. + Zadružni shod v Hudijjužni. Kakor že naznanjeiio, jc domača hranilnica pri- I redila zadružni tečaj dne 10. aprila. To je bil prvi kurz te vrste v gorah. Štiri predavanja so bila na dnevnem redu. 1. »Kako povzdigniti našo živinorejo?« Iz- vrstno je rešil svojo nalogo gospod živi- nozdravnik Josip Ocrbic iz Solkana. 2. »Pomen zadružništva v r^'lerni socialnl reformi« g. dr. Josip Bitcžnik. 3. »Važ- nost zadružništva z ozirom na spreme- njene politične in gospodarske razmere v naši deželi« g. Virgilij Šček. Četrto predavanjc: »Smernicc gospodarske po- IItike na Primorskem« je rnorala zaradl bolezni predavatelja izostati. Predavanja so bila kratka, jedrnata in so žela splošno odobravanje od poslušalccv, ki so prihl- teli od vseh strani v Hudajužno. + Fašisti med domačini? - Zadnji čas so začelc krožiti po Vrtojbi govorice, da se nahajajo tudi mcd domačiini fanti takozvani »fašisti«. Imenovala sc se celo imena dotičnikov Radi zadnjih dogodkov jih je ljudstvo kaj nerado videlo. Fantje sami so bili začudcni, ko so izvedeli za te govorice in so dokazovali, da so neres- nične in da so oni ncdolžni. Prepričani sino, da so bile one vesti popolnoma ne- osnovane ter da imajo samo nameri, da !)i ljudstvo razburili. Zato svarimo vsa- kogar, naj obdrzi hladno kri, ter naj nc varuje vsaki ncdokazani govorici, o ka- tcri se niti ne ve, odkod pride. — VeČ občinarjcv. Glede predavanja o zadružnem knji- govotlstvu sporočamo da se radi neka- terih ovir prenesejo za nedoločen čas. Iz Jugoslavije. j Akademikl za Jugoslavijo. Na skup- ščini akademske omladine v Zagrebu je bila sprejeta resolucija, naslovljcna na predsednika konstituante, v kateri pozi- va akademska omladina vsch zagrebških 'visokili šol narodnc zastopnike, naj se zavzamejo proti trojnemu imenu naše dr- žave, ki naj se imenuje »Jugoslavija«, ker bolj odgovarja značaju države kakor naziv država Srbov, Hrvatov in Sloven- cev. — j. Gradba slovenskih železnic. Dne 20. je bila seja ministerskega sveta, ki je razpravljal mcd drugim tudi o potrebi posojila 300 milijonov dinarjev, ki se je najelo kot prvi obrok velikega zeležnl- Skega posojila. Minister dr. Kukovec jc zahteval, da se pri tcj priliki izvrši obve- za, dana Slovenccm o priliki sklepanja rapallske pogodbe in da se izpopolni že- lczniško omrcžjc, da se nadomesti go- spodarska izguba, katero trpi Slovenija vsled razmesarjenja na zapadu. Nato je bil odpbren kredit za, izgradbo proge Ko- čevje-Brod, Rogatcc'-Krapina in železni- ška zveza s Prekmurjem. | .j. Skandal v Ijiiblianskem «ledališču. 1 Ko so pri predstavi »Tosca« hoteli i)oda- riti pevcu Kovaču venec in ga aplavdirati ljudje, ki so zato dobili zastonj vstopnicc, j je ostalo občinstvo, ki je razumelo to de- \ monstracijo protestiralo z žvižgi, da so j morali predstavo prekiniti. Aretiranih je ] bilo radi tega 18 ljudi, med njimi tudi par I slovenskih pesnikov in pisateljev in en 1 slikar. j j. Eksistcnčni minimum. Demokrat- ski klub je za proračunski zakon predla- gal, da se eksistenčni minimum glede o- | sebne dohodnine v Sloveniji in Dalmaciji j dvigne od 4800 na 12.000 kron. Finančni : minister Kumanudl je pristal na zvišanje minima na 10.000 kron. S tern je doscže- no znatno olajšanje; zlasti pride v dobro kmetovalcem in malim obtrnikom. V fi- nančnem odboru in v plcnumu bo demo- kratska stranka skušala eksistcneni mi- nimum še zvišati. Razne vesti. ; Antanta in slovanstvo. Pod tern naslovom piše med drugim »Hrvat«: An- tantina politika napram Slovanstvu ni bila nikdar taka, da bi mogla računati na našo brezmejno livaležnost. Zavezniki so podpirali slovanstvo le v toliko, v koli- kor jc to bilo v njihovih interesih. V naj- novejšem času imamo za to dva ekla- tantna dokaza: Vprasanje habsburške rcstavracije in usoda Vranglove vojske. Da je bilo odvisno izključno le od volje antante, bi sedel dancs Karel na Dunaju in v Budimpcsti in koval načrte za vzpo- stavitcv intcgritetete štefanove krone. Francosko časopisje koinaj da ne joka, ker ni uspcla Kaiiova akcija in ker se z vzpostavitvijo habsburškega režima ni preprečila združitev Avstrije z Nemčijo. Usoda Vranglove vojske na postaja ev- ropski Skandal. :: Neverjjeten dogodek. Pri Sv. Petru na Medvcdovem Selu blizu Rogaške Sla- tine so pred tedni na ponedeljek pokopa- li SOletnega užitkarja Corbeka. Položili so ga v jaino in povrsno zagrebli. Ko so opoldne šli učenci in žole niimo pokopa- lišča, so slišali iz jame milo ječanje in sto- kanje. Obvcstili so o tern župana, učitelja in žtipnika. Ljudje od blizu in daleč so dril na pokopališče in poslušali ječanje, ki je prihajajo iz groba, nihče ni hotel živopoko- panega siromaka izkopati, češ, da že »tr- pi v vicah« in da sc ga zaradi tega ne sine rešiti iz jame. Župan ni ničesar u- krcnil, župnik pa se je baje izgovarjal na oglednika mrlieev, ki je napisal mrtvaški list in katerega dolžnost je, da stori, kar se mil zdi potrebno. Siromak pa je klical na ])omoč in ječal ves ponedeljek in to- rek in šcle po 30urnih neizrečenih mukah končno utilniil__ Beležimo ta dogodek, ki sc nam zdi skoraj neverjeten, da ga preiščejo poklicane oblasti. Ali si je mo- goče misliti takšno surovost ali prazno- vcrnost, da ljudje nečejo i)omagati živo- pokopanemu človeku? * Bolgarska kiilturna društva za sporazum z Jugoslavijo. Praški »Narodni Listy« javljajo, da se je zbralo na posve- ovanjc nekoliko bolgarskih društev — Slovansko društvo, Slovanska beseda, Društvo slovanskih književnikov in pu- blicistov, Društvo bolgarskih pacifistov in Društvo za naroc]4io samoodločbo. Na teni posvetovanju so razkravljali o od- nošajih med bolgarsko državo in Jugo- slavijo. Vseučiliščni profesor Kiros, S. Bobčev in pisatelj D. Misev so naglašali, da je potrebno čini večje zbližanje z Ju- goslavijo. Po raznih govorih je bila spre- jeta resolucija: Interesi obeli soscdnjih slovanskih držav, kraljestva Srbov, Hr- vatov in Slovencev ter bolgarskega kra- Ijcstva zahtevajo zbližanje na irospodar- skem in političnem ])olju. Tako zbližanje je inožno samo na podlagi demokratske fedcracije, v kateri bo zajamčena popol- na narodna svoboda in ncodvisnost. — Profesor Kiros je izjavil: če bi ideja ju- goslovanstva kedaj propadla v Jugosla- viji, morala bi jo Bolgarska zopet oživi- ti. Čas je, da sc uresničijo sanje vseh juž- nih Siovenov in se osnujc jugoslovenska zvezna država, v katero bi vstopila tudi sedanja Bolgarska. Koneeno je naglaSal profesor Kiros, da je treba z semi tnocmi delati za to, da se vpostavijo mcd Bolga- ri in Srbi prijatcljski odnošaji. :: Herman Wendel o Jugoslavijji. Iz Frankfurta ob Mcni poročajo: 14. t. m. je imela Zveza nemških gospodarskih in- terescntov v inozemstvu zborovanje v tukajšnji trgovski zbornici. Zborovanja so se udelcžili odlični industrijski krogi. Največ zanimanja je vzbudil referat Her- niana Wendela, ki je referiral o gospo- darskih odnošajih med Jugoslavijo in Neinčijo. Wendel je izjavajal med dru- gim, da se more tvorba velike jugoslo- venske države primerjati le ustanovitvi nemške države 1. 1871. Politični edinosti v Jugoslaviji bo neobhodno sledila tudi gospodarska. Ker je industrija v jugoslo- venskih pokrajinah le malo razvita, sine Neinčija veliko upati od te nove države. Vojna, ki je v Jugoslaviji povzročila po- manjkanac vseh zalog. je napravila deze- lo zrelo za eksport, če tudi je mlada Ju- goslavija politično zapisana antanli, ki sc trudi, da jo^pridobi tudi gospodarsko, i Vendar zahteva Jugoslavija vzpostavitev trgovskih odnosajcv z Ncmčijo. Oospo- darski odnošaji z antanto so že radi sta- nja yalute problematični. Jugoslavija se je le pod pritiskom antante pridružila sankcijam. Interesi države pa so ^v po: polnoma drugi smeri. * Sirite iniše liste! Just Ušaj, dež. uradnik. Nedeljski kmetijski pogovori. O perutninstvu. (Nadaljevanje.) M 1 e č n e ž e v a: — Že nekaj let opažam, da so moje kokoši rod za rodom manjšc in njih jajca vedno drobnejša, da jih še branjevke noeejo kupovati. Kaj je temu vzrok? — R a z u in ni k o v a: — Temu je kri- va dolgotrajna plemenitev v sorodni krvi. Zato je liujno j)otrebno, da vsako drugo leto menjaš pctelina in sicer s pe- tclinom iz kake bolj oddaljene vasi. To je v razumnem perutninstvu od velike važnosti in nikdo naj ne opusti te zarnen- jave. Tudi moramo pri odbiranju jajc za valenje paziti na to, da plxllagamo le jaj- ca od dobrih jajčaric. — Mlačneževa: — Kako pa naj spoznam jajce, ako so od pridnc jajčaricc, ali ne? R a z u m n i k o v a: — To ni pri malem štcvilu perutninc tako težko! Vsa- ka gospodinja pozna vee ali manj svoje kokoši in za časa odbiranja jajc za vali- tev, pobcrc jajca za vsako kokošjo po- sebej in izbere le jajca dobrih jajčaric za podložitev. Tndi se ponavadi drži prc- majhno število petelinov in raditega mnogo podložcnih jajc niso oplojena in postanejo klopotci. Petelin je sicer. izvr- sten »kavalir«, ali več kot pctnajstim kokošiin, ne more popolnoma vspešno »dvoriti«. —- Starokopitncževa: — Da me ne varajo moje oči, Franca! Vsaka tvoja kokos ima, kakor da bi bila poročena s petelinom, prstan na nogi. Radovedna sem. kaj to pomeni? — R a z u m nikova: — Ne zbijaj sa- le, Pepa, s stvarjo, katerc ne poznaš! Tu- di tcbi je gotovo znano, da stare kokošl ne nesejo. Zato jaz vsako kokoš v četr- tem letu prodam, ali zakoljem. Ker pa i- mam veliko število perutnine in vsled tega ne bi mogla poznati starost posa- meznc kokoSi, jih zaznamujem z obročki na nogi. V enem letu dam rdeče, v dru- gem plave in v trctjem be!c obročkc. Ta- ko potem lahko po barvi ločim starost posaincznc kokoši. — Mlačncžcva: — Zdaj vidim, da je uporaba teh obročkov zelo pamctna in koristna stvar. Tudi jaz si jih mislirn na- baviti, čcravno se mi bode smejal moj mož. Zdaj pa, Franca, povedi mi, kako je to mogoče, da so naša mesta tudi po zimi še precej dobro preskrbljena z jajci, čeravno jih po vaseh ni niogoče dobiti? Razuin nikova: — To jc radi- tega mogočc, ker prihajajo v nasa mesta ])ozimi jajca h daljnih krajev. Poleg te- ga, da v toplih južnih krajih tudi po zimi kokoši dobro nesijo, znajo tarn polctna jajca shraniti za zamo. V to svrho po- močijo jajca v precej gostemu apnenemu mleku, jih nato brez obrisanja skrbno o- sušijo in jih potem v hladnih klctih hra- nijo. Dn pa ne bi rumenjak legel na eno stran, jajca večkrat obračajo. Kakovost takih jajc se ne da primerjati s svežimi, ali za kuhinjsko uporabo so dovolj clobra. Sosede sb Se v svoji gostobesed- nosti marsikaj modrovale, zlasti jc Ra- zumnikova Franca dajala koristne na- svete iz uninc prešičereje, ali o teni ho- čem napisati ob priliki. Cebelarstvo. Pri opazovanju panjev, se pojavijo nekega lej)ega, solnčnega popoldneva trotje. Ta spremeba je za čebeJarja nekaj zadovoljivega; a ravno ti prvi trotje so malovrcdni, ker izvirajo iz panja kake opesane matice, ki nima vec prvotne ži- vahnosti — čc niso morda iz trotovca. Vsak večji čebelar se lahko prepriča pri pregledovanju svojili panjev, da se nahaja prva trotova zalega v slabejše napredujočih panjih s kako postarano, ali pol ohromelo inatico, od katere ni mo- gočc pričakovati kaj dobrega. Tako so njeni prvi troti razmnoževalci njenega plemcna, ki so pa vsled oslabelosti, ali bolelinosti matice krvno oslabeli. Kakor se zboljšuje pasmo domačih živali z nabavo plemenitih bikov, žreb- cev itd. tako je treba delovati pri čebe- larstvu, da vsak po svoji moči gleda, da pusti razmnoževanje trotov le izmed krcpkcjsih panjev. Slabičem in slabo se razvijajočim se pa to zabrani z izrezo- vanjem trotove zalege. Tako se včasih naleti, da so v kakšnein panju prav male, čebelice. O tern me je že mnogi čebelar vprašal, kaj to pomeni? Umevno je, da ni inogoce stalnega izreči — da je pa tak pojav nekaj nenormalnega vsled narav- skih odnošajev, kar si ne želimo med svojimi čebelami, tu treba v kali zatreti trotovo zalego in na to o prvi priliki za- menjati matico z boljšo — mlado. Čebelarji, ki se pečajo že vee let s čebelami, so večkrat opazili. da so on- tomci najboljŠeKa panja nostali tu pa tarn manjvrcdni in slabi, kar je naravno. Mla- da niatica je bila oplojena po manjvred- nim trotu, kar je povzročilo takojšnjo o- peŠanjc. Kolik upliv imajo troti na čebel- no vrsto, nain najočitnejše pokaže iz- kušnja, ako prepeljemo naso kranjsko čebelo med čcbele italijanskc pasme ka- tera se odlikuje po jasnejših prvih obroč- kih zadka pri oprsju. 2e iz prvega rodu mladih matic se »am pokaže tu pa tain sprcinemba čebel z rumenkastinn obročki. Ista se nam pokaže pri nasprotnem vpeljanju druge vrste; kar se spreminja ravno vsled o- pleinenitve matic po drujrovrstnih trotih. Iz tega ozira je potrcbno vsem sla- bo naprediijočini panjcm izrezovati tro- tovo zalctfo ter jili bolj izkoristiti z do- bavo medu. J. V. Prosveta. Zdrava Marija! Marijine pcsmi za 3" goren je (ženske all deškc) glasove prire- dil Ivan Kokošar. Zbirka. katera izidc mogočc še tekom te^a tedna in se bode dobivala v prodajalni kat. tisk. drustva v Oorici za ceno 2 lir, obscjca 3.3 najpri- Ijubljenejših Marijinih pcsmi šmarničnih oziroina za šmarnice primernih, in siccr: (nezri. skladl)1 /j Spet kjliče nas venčani maj, Belaz: a) S cvetlicami zaljsamo, b) O Devica zvezd kraljica. FaJKclj: Že slavčki žvrjfolijo, Aiblinger: Že slavčki žvrjjolijo. Jereb: Že pada mrak v dolino, Hribar: a) Vcčerni zvon, o mili zvon, b) Pozdravljam te nebes Kraljica, c) Ti, o Marija, d) Kedo jc ona P'^a prcčastita, e) Čista Mati in Devica, Ferjančič: Ve- černi zvon. o mili zvon, Bernik: Glej, praznično okrašen, Gerden: Zopet v cvetju in zclcnju, Zupan: Ko zarja zjutraj se razgrinja. Sic. napev: () brezmadež- na, Foerster: a) Zdrava, morska zvezda, b) Zaupno glej prihajamo, c) Tebc Ma- ri jo, srca slavijo, d) Otrok sem tvoj, Sattncr: a) Z višav nebeških se ozri, b) O Devica pomočnica, Hladnik: Marija skoz življenje, Prenirl: a) Kdo bi tebe ne častil, b) Bodi pozdravljena, Pavčič: Marija jasna ti ^ospa, Laliarnar: K tebi, Marija, blažena Mati, Potočnik: VeŠ o Marija, Kimovec: Odprta so sveta nebe- sa, Rihar: a) Zdrava, zeinlje vse gospa, b) Marija, o sladko ime, Vavken: Vse prepeva, se raduje. Rečcna zbirka bode poscbno dobro- došla z ozirom na dejstvo, da se iz cnega ali drujjega vzroka moški člani cerkv. pevskih zborov (koder pri sličniii zborih niožki sploh sodelujejo) odtcKiijcjo sode- lovanja pri šmarničnih pobožnostih. tako da cerkv. petjc pri smarnicah po večiui fara oskrbujcjo ženske. Čr. prireditelj je zbral v navedeno zbirko pesmi vsebin- sko lepe in po večini lahko izvedljive, katerih pcsmi sc bodo naši cerkv. ženski zbori Kotovo z vcseljem in navdušenjem posluževali pri lepi šmarnični pobožno- sti, kakor tudi ob raznili prilikah med cerkv. letom. Pesmi so prircjene za 3-gIasno petje brez spremljevanja (za alt je vporabljcn basovski ključ, zato naj alt svojo partijo poje za oktavo višje.) Kdor bi vsekakor hotel spremlje- vanja. zamore vporabiti 4-glasni stavek dotičnib pesmi, kar je v kazalu zbirke navadeno, od kod je vsaka posamczna pesem povzeta. Zbirka je med Slovenci prva svoje vrste in ime eg. prireditelja jamči za nje- iio vrednost in praktično vporabnost. Naročila sprejema Knjigarna Kat. Tisk. Društva v Gorici, Montova hiša. Na binkoštno nedeijo : vsi na volišče. : Darovi. Za slovensko sirotišče darujeta no- voporočenca Pavla in Peter Neinec 100 L, da se s tem oddolžita domačim fantom Pevmnčanom za njihovo presrčno prire- ditev poslovitve. Za svetišče na Svetl Gori: — Kamno 40 — Senožeče 20 — Fiumi- celo 36 - Šturje 900 — Kanal 59 — Ru- da 200 Veliki dol 446 — Vicar v Gorici 100 Sv. Vil 203 — Trnovo 566 — Ja- gtršče 104 Placuta 255 — Bruma 203 — Ponikvc 108 — Vranja 16 — Tapo- gliano 2M) Kojsko N. N. 20 — Prvači- na 150 Škrbina 30 — Prein 470 — Do- lenjavas 105 Sv. Križ 500 — Komen 1250 — Monfalcone 774.30 — Šcbrelje 150.50 Lofcve 9 - Orgar 60 — Placuta j 135 .....- Rakek (Brecelj Fr.) 314 - - Novaki | 10 Kanal 50 - Banjšica 40 - Logje 360 - Podgora 1384 St. Peter, N. N. 16 ~T Mar. Druž. Gorica 28 - Kanal .358.50 Černe Anica nabrala 762 — Šturje 560 livalič N. 10 --• Goče 60 — ¦pianina 440 — Pečenko Filip (Ljub.) 200 — Škrbina 109 — Podgora 25 Pcvnia 621 — Fojana 20 — Rihenberg 1015.50 — Cormons 30 — Turjak 21 — Solkan 200 — Fiumicelo 29 — Idrija 400 — Godovi