Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V. C/. — sekcije sza dravsko banovino v LJubljani
VfpCo/n/1 nrllnn/l » DrnfiI)P/riM == VrednOtvo In uprave: Ljubljana, FrančUkmuku ulica 6/1. Rokopieav na vračumo. Nefranklranlh pUem na •prejemamo. Uhaja mi ¿«Me*. Naroinlna letna ; JCSCtUU f ""V" "«	= 60 din aa inoeemstva SO din. člani eekeije J. U. U. plačajo lUt » članarino. Oglasi pa eanikm in dogovoru, davek poteke. Polt. iak. rai. 11.133. Telefon 4586
Izvenšolsko delo
Zopet in zopet se moramo vračati na ta pereči problem učiteljskega poklica. Delo v šoli je normirano po šolskem zakonu, podrobno določeno po učnih načrtih ter kontrolirano po oblastnih strokovnjakih. Vse te mere varujejo učitelja vsaj v splošnem pred samo-lastnim poseganjem neodgovornih činiteljev v vršitev njegovih poklicnih dolžnosti. Vse drugače pa se nam predstavlja vprašanje učiteljevega izvenšolskega dela. O kakem normiranju, ki bi bilo vredno tega imena, ni mogoče v tem pogledu niti govoriti, ne glede na to, da si takega normiranja učiteljstvo toliko iz osebnih, kolikor iz stvarnih razlogov nikdar ni in ne bo želelo.
Iz splošnega kaosa bi mogli za enkrat izluščiti samo eno nesporno resnico^in ta bi bila, da je učiteljevo izvenšolsko delo nujno potrebno, kajti to delo predstavlja vzmet narodnega napredka na vseh kulturnih področjih. Niti eden učitelj, ki se še čuti kot sestavni del ljudskega občestva, in ki v njem še ni zamrla zavest socialne odgovornosti, se ne bo mogel in smel odtegniti dolžnostim, ki jih ima do ljudstva tudi izven sten svoje učilnice.
To dejstvo se nam zdi neoporečno in nam daje zato najsolidnejšo osnovo za razpravljanje o tem vprašanju. Mnenje slovenskega učiteljstva je torej, da je njegovo delo izven šole za gospodarski in kulturni napredek slovenskega naroda nujno potrebno, zato ga bo učiteljstvo vršilo vse dotlej, dokler se bo smatralo soodgovorno za ta napredek.
To svojo zavest odgovornosti izpričuje slovensko učiteljstvo od vsega početka, ko je stopilo kot stan v narodni kolektiv. Nepristranska sodba je že neštetokrat ugotovila potrebo in korist njegovega izvenšolskega dela, nepristranski in zgolj narodno čuteči ljudje morajo tudi danes brez pridržkov priznati, da sloni velika večina izobraževalnega dela med slovenskim narodom na učiteljskih ramenih.
Komur je resnično mar napredek ljudske prosvete, kdor je torej pravi prijatelj našega ljudstva, mora samo želeti, da se učiteljsko izvenšolsko delo ne omejuje, marveč poglablja, razširi in smotrno organizira. In ne samo to: to delo bi se moralo zaščititi in pospeševati, učitelj kot javni delavec bi moral uživati izrecno priznanje vseh prijateljev narodnega napredka.
To bi bilo edino na mestu — ne zaradi učitelja, ki si s tem delom požrtvovalno nalaga na svoja pleča težke naloge in dolžnosti, zvezane z veliko odgovornostjo napram ljudstvu in zgodovini, marveč zaradi stvari same, zaradi slovenskega ljudstva in njegovega mednarodnega položaja v gospodarskem in kulturnem pogledu, zaradi njegove življenjske zmožnosti.
Naj ugotovimo predvsem, da gleda slovensko učiteljstvo to vprašanje prav s tega zorišča. Vse njegovo stremljenje zadnjih let je šlo za tem, da postavi težišče svojega dela na nevtralno, zgolj narodno osnovo, daleč od vsakega partizanskega partikularizma.
Nočemo sicer tajiti v tej zvezi, da se še dobe tudi med našim stanom posamezniki, ki si ne morejo predstavljati izvenšolskega dela brez partijskih navodil, toda ogromna večina učiteljstva, združena v nevtralni, nepolitični stanovski organizaciji, gleda že danes na te svoje tovariše kot na petrefakte iz davnih dni. Iz neštetih enunciacij, skrbno pripravljenih v tečajih za učiteljsko izvenšolsko delo, je vsa slovenska javnost, ki je dobre volje, obveščena o organizačnih smernicah v tem pogledu. Naše delo naj gre za tem, da se dvignejo gospodarske in kulturne osnove našega naroda. Od tega izboljšanega stanja bodo sicer črpale svoje koristi lahko vse politične stranke, okoristil se bo z njim pa predvsem slovenski narodni kolektiv.
Če podajemo s tem slovenski javnosti to izjavo, nam bodi dovoljeno, da postavimo prav tej javnosti nujno vprašanje: Katera slovenska politična skupina se upa postaviti tako pojmovanemu učiteljskemu izvenšolskemu delu svoj veto? Slovenski učitelji imamo na tem področju že toliko in tako raznovrstnih, izkušenj, da ne bomo nikdar več pristali na to, da bi nam katera koli partija predpisovala svoje gledanje na stvarno in formalno stran našega izvenšolskega dela.
Veliko učiteljsko zborovanje
11 učiteljskih društev proslavlja 70 letni jubilej učiteljske organizacije — Pomemben nagovor podpredsednika JUU Stepana Kranj če viča — Važni predavanji — Utemeljeni sklepi
VSEBINA:
Sedemdeset let je že minilo od tistih časov, ko so naši predniki v najtežjih razmerah postavljali temelje slovenski učiteljski organizaciji. Sedemdeset let, kako kratka doba je to v razvoju kakega naroda, in tudi v razvoju posameznega stanu ne pomenja mnogo. Toda za slovenskega učitelja pomeni zadnjih sedemdeset let ono važno razdobje, ko se je učiteljski stan razvil iz onega poniževalnega stališče cerkovnika, ki je opravljal »tudi« posle učitelja, v pravega narodnega učitelja, pomenja tudi čas, ko je učiteljstvo s svojo organizacijo v prvi vrsti prispevalo k dvigu ravni slovenskega šolstva in si priborilo ugled in spoštovanje med ljudstvom. Zgodovinskemu razvoju in pregledu ter primerjanju uspehov stanovske učiteljske organizacije je veljalo to veliko učiteljsko zborovanje.
Nad 900 učiteljev in učiteljic enajstih sre-skih društev se je zbralo v soboto v dvorani kina Matice v Ljubljani. Do zadnjega kotička zasedena je nudila kaj lep pogled na veliko število učiteljstva, ki je prihitelo na to zborovanje, gnano po močni zavesti solidarnosti in uvidevanju potrebe po močni stanovski organizaciji. Ž učiteljstvom so prišli tudi gg. sreski nadzorniki Drnovšek, Ločniškar, Mi-kuš in Fink ter učiteljska veterana tov. To-man iz Moravč in Hiti iz Kamnika. Izvršni odbor JUU je zastopal podpredsednik tov. Štefan Kranjčevič, prisotno je bilo tudi celotno vodstvo ljubljanske sekcije. Prišel je tudi prijatelj učiteljstva dr. Gogala. Zbrano učiteljstvo je prav prisrčno pozdravilo svoje goste, katerim ni pošiljalo nikakih posebnih povabil.
Predsednik zbora tov. Jože Župančič, ki je vse prav prisrčno pozdravil, se je v uvodu spomnil tudi pred kratkim umrlega tovariša Matija Pelka in naglasil pomen tega velikega učiteljskega zborovanja. Med drugim je tudi rekel:
Druži nas zavest, da smo si vsi bratje in sestre. Smo nosilci plemenitih idej in borci za napredek in prosveto. Država in narod sta nam izročila vzgojo bodočih generacij. Smatramo to za najlepše priznanje našemu stanu.
Z zborovanja so bile poslane posebne brzojavke predsedniku ministrskega sveta Dra-giši Cvetkoviču, prosvetnemu ministru Ste-vanu čiriču, predsedniku senata dr. Antonu Korošcu, predsedniku skupščine Simonoviču in izvršnemu odboru JUU.
Podpredsednik učiteljskega udruženja tovariš Kranjčevič, ki je opravičil obolelega predsednika tov. Dimnika, je imel sledeč
POMEMBEN NAGOVOR:
Drage tovarišice in tovariši!
Z mešanimi občutki in mislimi sem se odpeljal na ta vaš jubilejni sestanek, ker sem se zavedal, da moram misliti na vlogo in nalogo nas učiteljev v narodnem življenju, v narodovi borbi za boljše življenje in za toplejše mesto pod soncem, danes ko se — kot sem nedavno čital dobro formulirano — trhla preteklost, ki se ji ne da umreti, bori z boljšo bodočnostjo, ki je začela rasti iz sedanjosti.
Učitelji smo se združili v svoji stanovski organizaciji zaradi tega, da delamo za svoje pravne in gmotne interese. To je upravičeno, ker tudi vsak poedinec in vsak stan ima pravico boriti se zase in za svoje. Toda mi bi bili ne samo pravi sebičneži in slabi rodoljubi, nego tudi nerazsodni ljudje, če bi v svoji organizaciji mislili izključno nase, ker samo nerazsodni posameznik in kratkoviden stan more smatrati, da bo svoje interese mogel zaščititi in pospeševati sam, brez povezanosti z ostalimi, s katerimi živi skupaj in deluje, da bo zboljšal sam svoje stanje neodvisno od tega ali se bo, odnosno se ne bo dvigal življenjski standard njegove ožje in širše okolice.
Učitelji nismo bili nikoli taki sebičneži, tako slabi rodoljubi in tako nerazumni ljudje. Vedno smo se zavedali, da je naš napredek tesno povezan z napredkom našega naroda in da moremo iskati in najti svojo srečo samo v tesni povezanosti s svojim narodom: v njegovem napredku in njegovi sreči.
Nisem prišel semkaj, da vas slovenske učiteljice in učitelje, ki ravno ob tej priliki slavite 70 letnico svojih prvih učiteljskih društev v Sloveniji, učim naloge učiteljske stanovske organizacije, zato Vas prosim, da teh nekaj mojih besedi razumete samo kot odmev onih misli, za katere sem občutil potrebo, jih z vami deliti in skupno z vami ugotoviti njihovo pravilnost.
Ko govorim o tesni povezanosti učitelja z narodom, mislim na to kako je učitelj prvi od vse inteligence že s svojim delom prisiljen opazovati, kako ljudje živijo, kako stanujejo, kako se hranijo, kako se oblačijo in kako delajo, pa tudi kaj za to svoje delo dobivajo. Mi smo že po svojem položaju in neposredni bližini z narodom prisiljeni, da svojo
ljubezen do domovine ne smatramo za romantično navdušenje za divne gorske kraje ali za prekrasna jezera, nego nas kruta potreba sili da pod besedo domovina razumemo one svoje, največkrat lačne in slabo oblečene otroke, ki jih vsak dan vidimo pred seboj, iz katerih naj bi pod našim pravilnim vplivom s časom postali ljudje, državljani, osnovni temelj države, kakor tudi njihove roditelje, ki večinoma v težkem napornem delu preživljajo življenje in se brigajo kako bi si priborili najpotrebnejše zase in za svoje otroke.
Zaradi tega skrbimo v svoji organizaciji tudi za to kako naš narod živi, in predvsem vi, slovenski učitelji prednjačite v tem nam vsem, ker marljivo proučujete življenjske pogoje svojega naroda, svojih učencev in objavljate rezultate tega proučevanja v svojem izvrstnem listu »Prosveti«. Po mojem mišljenju je to — poleg našega rednega dela v šoli naj-rodoljubnejši posel, ki ga more učitelj v današnjem času vršiti.
Toda s tem naše delo še ni izčrpano. — Številni in raznovrstni so posli na narodnem polju, ki jih vrši učiteljstvo z veseljem in razumevanjem, z ljubeznijo in navdušenjem. — Ono je duša mnogih društev, je ustanovitelj narodnih knjižnic in ljudskih predavanj, gospodinjskih in kmetijskih tečajev itd.
Vse to dela učitelj rad v prepričanju, da vrši svojo dolžnost.
Lahko bi se reklo — da je od tega dela še važnejše, ali točneje rečeno, da je vse ono prepojeno s tistim duhom, ki navdaja učitelja kot učitelja in kot človeka, z duhom, ki mu ga je ustvarila družabna atmosfera v kateri je odrastel in v kateri je vzgojen. Skratka, samo učitelj, ki ga je ustvarila duhovna tradicija njegovega naroda, ki je prežet z ideali svoje zajednice in po njih dela in živi, samo tak učitelj bo pravi učitelj. To je zelo dobro vedel tudi Dostojevski, ko je leta 1873. zapisal v skrbi za svoj narod in za rusko državo v časopisu »Graždani« v članku »Maštanja i sanje« sledeče:
Za prosveto je treba letno potrošiti najmanj toliko, kolikor za vojsko, ako hočemo dohiteti katero od velikih držav ...
Pazite, jaz cenim vse po denarju, ali je to pravilno presojanje? Z denarjem se ne more kupiti vse ... Z denarjem lahko zgradite n. pr. šole, toda učitelje ne boste takoj našli. Učitelj, to je posebna stvar: Narodni, nacionalni učitelj se oblikuje, stoletja. Podpirajo ga neštete izkušnje. Ali pa, recimo ustvarili boste z denarjem ne samo učitelje nego tudi učenjake; pa kaj? Ljudi vendar ne boste naredili. Kakšne koristi bi imeli od tega, ako je nekdo učenjak, če pa ne zna delati. Pedagogiko bo n. pr. preučil tudi s katedra bo izvrstno predaval pedagogiko, toda sam le ne bo postal pedagog. Ljudje, ljudje — to jc glavno. Ljudje so dražji od denarja. Ljudi ne morete kupiti na kakem trgu za denar, ker se oni ne prodajajo in ne kupujejo nego se oblikujejo skozi stoletja ...
Človek z idejami in svobodno vedo, človek neodvisne delavnosti se ustvarja šele z dolgim samostojnim narodnim življenjem, s stoletnim njegovim mučnim delom, kratko rečeno, ustvarja se s celim zgodovinskim življenjem kake države...
... Meni se dozdeva, da celo tudi kak naj-siromašnejši učitelj, tudi ta bi mogel zelo mnogo narediti in to izključno s svojo iniciativo, samo ako bi hotel. Stvar je tudi v tem, da je tu potrebna osebnost, značaj, potreben je človek dela in tak, ki je v resnici sposoben, da nekaj hoče ...«
Dozdeva se mi, da ni treba posebej poudariti kako nespodbitna resnica je to. Mislim, da ne boste nasprotovali trditvi, da je tudi učitelj samo — človek in kot človek podvržen vsem ljudskim slabostim. Prav tako se boste strinjali z menoj ako poudarim, da je največji interes naroda, da je naš učitelj tak kakršnega si ga za svojo veliko domovino želi Dostojevsky: da je značaj, človek dela, iniciative, sposoben da nekaj hoče. Ker samo tak učitelj nam lahko jamči, da bo svoje odgovorno delo zadovoljivo vršil.
Ako je tako — a drugače nikakor biti ne more — tedaj bi vsakdo sklepal, da bodo vsa prizadevanja naše družbe in naših oblasti stremela za tem, da se tak učitelj vstvarja. Saj v njegove roke dajejo roditelji, daje narod, daje država največji svoj zaklad otroke, bodoče svoje državljane. V navadnem življenju, ko imamo nekaj vrednega n. pr. dober kos blaga ali usnja, pazimo dobro, vprašujemo in se informiramo, kateri krojač, čevljar je dober ali najboljši, da nam ne pokvari usnja ali blaga. Toda kako neznatna in nič vredna drobtinica je košček blaga nasproti vrednosti enega samega otroka, enega človeka, katerega izoblikovanje je prepuščeno našim rokam,
Pa kaj smo videli v zadnjih nekoliko letih, kakor da se je vse zarotilo in zedinilo
Izvenšolsko delo. Veliko učiteljsko zborovanje. Ženstvo za našo družino. Redno napredovanje učiteljstva. Naše šolstvo in prosveta. Kako je Karadorde učitelje cenil. Lep uspeh kmečko-nadaljevalne šole v Kri-ževcih.
Splošne vesti. — Učiteljska tiskarna. — Kaj vse pišejo. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Učiteljski pevski zbor. — Stanovska organizacija JUU.
okoli tega, kako bi se učiteljstvo čim bolj pokvarilo, kako bi se mu odvzela vsaka volja za delo, kako bi se mu zlomil karakter, kako mu odvzeti iniciativnost in vsak ponos samostojne človeške osebnosti.
Mi smo se zbrali v svoji stanovski organizaciji, da pomagamo sebi kot stanu, ali —• kakor sem že naglasil, da delujemo po svojih najboljših sposobnostih z vso voljo in poletom za svoj narod, za njegovo boljšo bodočnost. Pa kaj smo učakali? Samo zato, ker smo branili svojo stanovsko neodvisnost pred vsakim vplivom, ker nismo hoteli služiti nikomur, samo zato smo bili preganjani, zapostavljeni, premeščanj, tako da je še pravi čudež, da nismo — klonili.
Vi veste, in tudi jaz vem, kako se učitelj, ki je samo človek, često zelo težko upira skušnjavam. Z ene strani mu preti preganjanje, a z druge se obljublja boljše mesto, upraviteljski in nadzorniški položaj, dohodki in beneficije in ali je potem čudno, ako mnogi popustijo. Ni! Samo vprašanje je ali je to delo, ki lahko koristi naši splošni stvari, narodu, domovini? Vprašanje je, ali ni to delo rodilo ravno nasprotno od tega kar se je hotelo doseči.
Recite mi, kako bo učitelj, ki so ga razmere prisilile, ki je popustil zaradi slabosti — naredil nekaj, radi česar mora sam sebe prezirati, kako bo on vedrega lica in ponosno stopal pred otroke in jim govoril o vzvišenih etičnih stvareh? Kako bo človek, ki je pogazil svoje prepričanje, ki se je prodal zavoljo kakega dobička vzgajal ljudi s prepričanjem, krepkega in nezlomljivega karakterja, ki se ne bodo umaknili pred nobeno zapreko, ki se bodo zaperstavili vsaki skušnjavi! To naj premisli vsakdo, ki lahko odloča in vpliva na vzgojo našega narodnega učitelja, na njegovo notranje formiranje, na njegovo razpoloženje in nazadnje na njegovo zgraditev. To mora premisliti vsakdo, ki ima v svojih rokah usodo učiteljstva in to prej nego se odloči za njegovo premestitev, za napredovanje ali zapostavljanje. Ako bo na to mislil in se spomnil kako zlo za otroke lahko nastane zaradi ogorčenja človeka, ki se zaveda — ne tega da ni ničesar kriv, nego da je zaslužen za narod in domovino — prepričan sem da bi izostale mnoge prenagljene odločbe, da bi bilo marsikatero zlo preprečeno.
Drage tovarišice in tovariši vsi dobro vemo kako težke čase imamo za seboj. Znano >vam je kakor vsemu ostalemu učiteljstvu od Triglava do Vardarja, kako težko borbo smo morali vzdržati zadnja leta svojega društvenega življenja, samo zato ker smo se trdno odločili obvarovati in ohraniti neodvisnost svoje stanovske organizacije.
Toda ta borba, hvala bogu, pripada danes že preteklosti. Ne čudite se mojemu optimizmu, ker ni neomejen. Ako rečem, da naša borba za neodvisnost naše stanovske organizacije pripada preteklosti, nisem s tem rekel, da je izključena vsaka možnost, da se ta obnovi, da se ponovno pokaže kruta potreba po njej. Ne! S tem sem rekel samo to, da smo danes v srečnem položaju, ker smo dobili vrhovnega šefa prosvetne uprave, ki je, že pred našim prepričevanjem prišel do spoznanja o potrebi omenjene neodvisnosti naše stanovske organizacije, in ki je že po svojem prepričanju in po svojih vodilnih mislih smatral, da je neodvisnost učiteljske stanovske organizacije osnovni življenjski pogoj za njen obstanek in razlog, da je spontano, iz globine svoje duše izjavil, da dokler je on na mestu prosvetnega ministra, preneha in mora prenehati vsak vpliv posvetnih oblasti na stanovsko organizacijo.
Poudarjam samo eno značilnost našega novega prosvetnega šefa, njegov poziv v proračunski razpravi v narodni skupščini, da naj se kritizira njegovo delo sedaj, dokler je na oblasti, a ne kasneje, ko bo odtod odšel. Ako ne bi bilo nič drugega, nego to, bi morali z zaupanjem gledati vanj. Prepričan sem, da naš sedanji g. minister ne zahteva hvale. Toda prav tako mislim, da imam pravico verovati, da je tudi njemu, kakor vsakemu človeku veliko do tega, da se priznava njegovo iskreno prizadevanje in stremljenje in da se mu pri tem pomaga.
KONFEKCIJA PAULIN
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA 1
nudi največjo izbiro damskih plaščev, kostumov in oblek Aktivnim učiteljicam tudi na ugodno obročno plačilo
Mnoga vprašanja je treba rešiti, številne težkoče je treba premagati. Mislimo na to, da tudi ljudje na najvišjih mestih največkrat ne morejo brez ovir izvesti in ustvariti svoje najboljše zamisli: Vedno se najdejo posamezniki, ki tako izvedbo ovirajo. Verjamem, da se boste strinjali z menoj, a to je tudi mišljenje našega tov. Dimnika, ako smatram, da je naša prva dolžnost popolnoma verovati svojemu prosvetnemu šefu, mu iskreno pomagati s svojim sodelovanjem in z obnovljeno vero v boljše dni podati se na svoje težko in odgovorno delo.
telja, ki zavzema vedno vidnejše mesto v družbi in v narodnem življenju. Za živahno podano in obsežno poročilo je žel nedeljeno pritrjevanje vseh navzočih.
Nato je sledil referat ped. vodje Bežigrajske poizkusne šole tov. Kobilce Rudolfa.
V svojem referatu »Problem učnih načrtov v ljudski šoli« je podal najprej zgodovinski pregled veljavnosti raznih učnih načrtov pred 1. 1918. in po osvobojenju. Pojav novih pedagoških stremljenj in poizkusnih razredov je vstvaril pravo zmedo. Zaradi jasnosti je podčrtal nekaj najkarakterističnejših
Obrazi z zborovanja.
Zgoraj: Župančič, Kobilica, Kranjčevič, Mlekuž. Spodaj Mahkota in Janežič.
Spoštovane tovarišice in tovariši! Prej nego dovršim bi hotel povedati še par besedi o tem, kako se naša organizacija — vsaj sedaj, dokler smo na najodgovornejših mestih mi, tov. Dimnik, tov. Todorovič in jaz, zadrži do politike, ker smo prav zaradi nje odkrito rečeno največ trpeli. Vam vsem je dobro znano, in prosim vas, da mi oprostite ker iznašam znane stvari, da se mi kot organizacija nikakor ne želimo baviti s politiko. Svrho in naloge svoje stanovske organizacije razumemo tako, kot sem razložil v začetku svojega govora. Toda prav zato, ker smo se pri svojem delu v stanovski organizaciji omejili na strogo stanovska in samo splošno narodna vprašanja, nočemo in ne moremo v njej trpeti nikakega tujega, neučiteljskega vpliva. Vsakdo izmed nas, pa naj pripada katerikoli stranki — in v našem stanovskem interesu je, da smo zastopani v vseh, za narodni napredek pozitivnih strankah — preneha biti pripadnik svoje politične stranke s tistim trenutkom, ko stopi v svoje stanovske vrste, ko deluje kot član svoje stanovske organizacije, a predvsem, ko deluje in nastopa kot njen predstavnik. Izven organizacije, kot državljan je vsak učitelj enak vsakemu drugemu državljanu in nikdo od nas ga ne bo vprašal za njegovo politično delo in prepričanje. Z zadovoljstvom lahko poudarim, da je isto misel iznesel v svojem govoru v narodni skupščini tudi naš vrhovni prosvetni šef, naš resorni minister g. Stevan Cirič.
' V imenu središnega odbora naše učiteljske organizacije, v imenu hrvatskega učitelj-stva, kakor tudi v svojem imenu vas pozdravljam vse tovarišice in tovariše, ki ste se tu zbrali, da proslavljate 70 letnico osnovanja svojih prvih učiteljskih društev. Izrekam priznanje in globoko zahvalo onim delavcem, ki so pred 7 desetletji postavili dobre temelje našemu delu in čestitam društvom, ki so naslednice tega velikega začetka. Živeli!
NADALJNJI POTEK ZBOROVANJA
Tov. Kumelj pozdravlja zbor v imenu ljubljanske sekcije JUU ter poudarja uspehe učiteljske organizacije in zasluge učiteljskega dela. Ob 70 letnici je naša dolžnost, da se spomnimo vseh onih, ki so polagali temelje današnji organizaciji, ki jo čakajo seveda še vedno kljub ogromnemu razmahu in uspehom težavne naloge, ki jih ustvarja čas in prilike v državi.
Ker je predsednik izvršnega odbora tov. Dimnik obolel, poda tov. Kranjčevič situacij-sko poročilo o delu in doseženih uspehih naše centrale. Poročilo je obsegalo sledeča vprašanja: Izvršni odbor pri predsedniku vlade, prosvetnemu ministru in po rekonstrukciji vlade — spomenica vseh stanovskih organizacij za zboljšanje našega materialnega položaja— stalnost — mesta nadzornikov in upraviteljev, razpisi, kvalifikacija — postavitev novincev, 1300 prostih mest — uzakonitev avtomatičnega napredovanja — rangna lista
—	popravek zaostalih napredovanj — pred-stavka za dosego V. pol. skupine — disciplinski predpisi — sprememba premestitve po službeni potrebi — novele k pravilniku šol. zakona — celibat — učiteljice matere — sodelovanje JUU in prosvetne uprave — učit. klubi — ekonomsko soc. zavarovanje učiteljstva.
Sledilo je predavanje tov. Jela Janeziča
—	70 let učiteljske organizacije — zgodovinski pregled. Predavatelj prav zanimivo opiše položaj učitelja pred letom 1869. v letu 1869. ter po letu 1869., ko se je ustanovilo učiteljsko društvo za Kranjsko. Prav zanimivo je podal vse faze učiteljevanja v posameznih dobah od učitelja - mežnarja do današnjega uči-
Sedanja razdelitev ljudskih šol v nižje in višje narodne šole naj se ukine. Narodne šole naj se organizirajo zopet v eno-, dvo-, tro- itd. — do osemrazrednice. Po tej reorganizaciji naj se narodne šole porazdele po življenjskih pogojih, v katerih žive otroci in narod (gospodarske panoge; kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, trgovina, obrt in industrija ter soc. stanje) v posamezne tipe. Šele tedaj, ko bodo enkrat tipizirane vse narodne šole, se bo lahko pričelo tudi z izdajanjem dobrih učnih knjig za posamezne tipe, ki bodo šele tedaj imeli lahko neko trajno vrednost. Izdajanje učnih knjig, kot se vrši danes leto za letom brez stalnih učnih načrtov, moremo smatrati za brezmiselno in škodljivo zapravljanje narodnega premoženja in nesocial-no ravnanje z revnejšimi sloji naroda.
Zdi se nam, da bo zgoraj omenjena pot, kako priti do dobrih in sodobnim razmeram in potrebam odgovarjajočih načrtov za narodne šole, najprikladnejša ter šele naknadno izdanje učnih knjig najpravilnejše in najsmo-trnejše. Prepričani smo, da bo zato ta pot tudi za vso nadaljno zgradbo pedagoške kulture na naših narodnih šolah dobra in primerna.
Na predlog tov. Koprive je bila sprejeta sledeča
resolucija.
Učiteljstvo 11 sreskih društev JUU, zbrano 11. marca 1939. v Ljubljani na proslavi 70 letnice prvih začetkov slovenske učiteljske organizacije sprejema sledečo resolucijo:
Naš materialni položaj je postal spričo vseobčega porasta cen nevzdržen, zato je potrebno, da kraljevska vlada nujno pristopi k povišanju naših prejemkov na eksistenčni minimum. Odpraviti je treba vse razlike med prejemki učiteljev in poročenih učiteljic. — Osebne doklade upokojencev je izenačiti z dokladami aktivnih uslužbencev. Vrniti je treba rodbinsko doklado za ženo in povišati doklado za otroke.
Pri napredovanjih je učiteljstvo zapostavljeno za vsemi ostalimi strokami državnih uslužbencev, s čemer je težko materialno oškodovano. Ministrstvo prosvete naj nujno reši vse, za napredovanje vložene prošnje. — Pri izvajanju napredovanj naj se strogo izvajajo določila o rangnih listah. Izključiti je treba vsako zapostavljenje in vse protekcije, ki vzbujajo v naših vrstah nejevoljo in odpor.
Vsem učiteljem in učiteljicam, ki so bili po službeni potrebi premeščeni brez krivde in brez disciplinske preiskave, naj se popravi krivica s tem, da se po službeni potrebi pre-meste na prvotna mesta in se jim da materialna odškodnina.
Tov. Lukičeva je poročala o akciji za pomoč otrokom iz obmejnih krajev- Podala je podroben pregled uspehov akcije. Ker nekatere poverjenice še niso poročale odboru o uspehu zimske pomoči, jih prosi, naj to store nemudoma.
Tov. Tavčar Ludvik predlaga še, naj ban-ska uprava podpre prvenstveno le obmejne šole, nakar je bilo uspelo zborovanje ob 12,15 zaključeno.
Ženstvo za naSo družino
napak današnje prakse in teorije in to: 1. Preozkosrčno in preveč enostransko pojmovanje vzgojnih problemov in učnih načel. 2. Vezanje čisto didaktičnih in metodičnih načel s politiko. 3. Preveliko poudarjanje posameznikov in premalo gledanje na skupnost. 4. Premalo avtoritete in premalo čuta odgovornosti.
Novi učni načrt naj ustreza:
1. Vrsti šole. 2. Krajevnim razmeram in potrebam. 3. Novejšim pedagoškim principom (načelo veselja; načelo manj snovi, več vzgoje; načelo otroške bližine; načelo delo; načelo celosti).
Kdo naj sestavlja učne načrte? Temeljna napaka je, da hočejo nekateri kar prestaviti inozemske načrte k nam. Učni načrt za kako šolo lahko dobro izdela le učitelj. Načrti naj bodo okvirni; podrobni se izdelajo na šoli.
Sedanje načrte naj bi ministrstvo ukinilo in izdalo smernice s predpisom tehnične snovi. Na osnovi tega naj se izdelajo krajevni okvirni in podrobni učni načrti.
V zvezi s predavanjem tov. Kobilice je bil sprejet naslednji
predlog
za način sestave novih učnih načrtov in izdajo učnih knjig za ljudske šole.
Sestava dobrega učnega načrta za kako narodno šolo v naši državi je problem, ki ga ne more rešiti enostavno ministrstvo prosvete z uradnim aktom, to je z uradno predpisanim učnim načrtom. Življenjski pogoji, način življenja in njegove potrebe, so pri našem narodu, kateremu naj narodna šola služi, in v naši državi tako različni, da je mogoče, da bi isti učni načrt enako služil narodnim koristim v vsakem kraju, v vsaki narodni šoli. Otroci v pastirskih vaseh, poljedelskih, industrijskih, rudniških krajih, v malih, večjih mestih in končno v velemestih, so si pač tako različni, da je za šole v tako različnih razmerah potrebnih tudi več načrtov. Ako upoštevamo še razne krajevne in ljudske razlike v življenju, je jasno, da mora imeti vsaka šola svoj poseben učni načrt, če hoče služiti življenjskemu smotru. Izdaja enotnega načrta za vso državo ne bo mogla prinesti vsega, kar naš narod od ljudskega šolstva potrebuje.
Radi tega smatramo za upravičeno staviti sledeč predlog:
»Ministrstvo prosvete naj bi dosedanji načrt za narodne šole ukinilo ter sestavilo mesto njega »smernice in navodila za sestavo krajevnih načrtov za ljudske šole ...« V teh smernicah naj bi določno predpisalo samo zahteve, ki se tičejo tehničnega pouka predmetov predvsem materinščine in računstva, za druge predmete pa naj bi izdalo samo smernice. Na osnovi teh odredb in smernic naj se sestavita potem okvirni in podrobni učni načrt za vsako šolo v državi posebej. Ta načrta naj sestavi potem učiteljstvo na vsaki šoli ozirajoč se pri tem na način življenja in potrebe v kraju ter upoštevajoč sodobne pridobitve v pedagogiki in mladinoslovju. Tako sestavljeni učni načrti se lahko potem med seboj primerjajo, toda samo oni, ki so sestavljeni za enako ali slično organizirane šole s sličnimi krajevnimi razmerami in potrebami. Po najmanj dvoletni preizkušnji in even-tuelnih dopolnitvah in izpopolnitvah teh načrtov (katerih sestava bi tudi trajala eno leto), naj jih potrdi (okvirne in podrobne) sre-ski šolski nadzornik. Po tej potrditvi naj bi imeli učni načrti obvezno moč, ali samo za dotično šolo, za katero so bili sestavljeni. — Najboljše sestavljeni načrti se lahko tudi nagrade.
Članice slovenske sekcije Jugoslovenske ženske zveze so zborovale v soboto, 1. t. m. v dobro zasedeni dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Obravnavale so pereče vprašanje obstoja naše družine v sedanjem položaju, dotaknile so se dolgov drž. nameščencev ter se zanimale za dostojen življenjski minimum. Izčrpno poročilo o stanju današnje družine je podala predsednica ga. Mira Engelmanova. Družina danes nima vseh pogojev, da bi oblikovala svoje člane, kakor je to njena naloga, ker je kruhoborska. Z odtegljaji in drugimi uredbami (celibat za učiteljice) je bila potisnjena v položaj, ki oznanjuje slabo bodočnost. Vznemirjajoče je dejstvo padanja rojstev, katastrofalna je smrtnost našega naraščaja. Zlasti med železniškimi družinami, med družinami upokojencev in poštnih uslužbencev najdemo drastične primere bede. Take razmere rode bolezen in nezadovoljstvo. Predsednica se je dotaknila tudi problema službene razbremenitve zlasti pri železničarjih in problema naše mladine.
V imenu 43 stanovskih organizacij državnega uslužbenstva je podal solidarnostno izjavo zastopnik Jugoslovanskega udruženja železničarjev in brodarjev.
Navzoči so sprejeli resolucijo, ki jo je podpisalo 43 društev. Glasi se:
Jugoslovanska ženska zveza v Ljubljani, sekcija za dravsko banovino z včlanjenimi društvi je na javnem zborovanju dne 11. marca 1939. po proučitvi položaja družine sprejela naslednjo
resolucijo:	,
Zahtevamo:
1.	da se prejemki državnim in javnim nameščencem, upokojencem in delavcem zvišajo v toliko, da bodo dosegli dostojen življenjski minimum in da si bodo mogli mladi nameščenci ustvariti družino;
2.	da se vrnejo rodbinske doklade za ženo in povišajo doklade za otroke;
3.	da so vrnejo draginjske doklade vsem javnim nameščencem, tudi poročenim ženam.
Redno napredovanje uiiteljstva
V narodni skupščini je poslanec g. Dolenc med razpravo o aktualnih prosvetnih zadevah rekel glede napredovanja učiteljstva naslednje: »G. minister, mnogo se govori o tem, da bi bilo z ozirom na naraščajočo draginjo umestno prilagoditi prejemke drž. uslužbencev, ki so zlasti v nižjih plačilnih skupinah silno, silno skromni. Opozoril bi pa gospoda ministra na en način izboljšanja prejemkov, ki je v prvi vrsti odvisen od njega samega. Gospod minister, skrbite za to, da bodo učitelji, ki so izpolnili pogoje za napredovanje, tudi redno napredovali. Danes se dogaja večkrat tole: uradnik z odlično kvalifikacijo je izpolnil vse pogoje za napredovanje, v svojem delokrogu, je res storil ne samo to, kar mu je veleval stan, ampak kar je mogel. Prjde čas napredovanja. Pa čaka mesece in mesece, morebiti več kot leto dni in ne sme misliti na škodo, ki se mu godi, če noče kvariti svojih moči z jezo. Gospod minister, do uradnikov, ki so v izvrševanju svojih dolžnosti do države kavalirski, naj bo tudi ministrstvo kavalirsko. Ne dopuščajte, g. minister, da se zagrenjujejo ljudje, ki tega niso zaslužili. To so tako samo po sebi umevne stvari, da bi želel, da bi v naši javnosti nikdar več ne bilo treba o tem govoriti.«
Govor poslanca g. Dolenca potrjuje upravičenost naših teženj po zvišanju prejemkov in boljšem napredovanju. Krivica se godi vsem, ki so izpolnili vse pogoje za napredovanje ter vrši svojo službo vestno in marljivo. Poudarek, da morajo čakati učitelji mesece in mesece morebiti več kot leto dni ni še zadosten. Stanje je namreč še veliko žalost-nejše in hujše. Učiteljstvo napreduje izmed vsega uradništva najslabše. Stotine učiteljev čaka na napredovanje tudi po več let. Radi ilustracije navajam tukaj statistiko učiteljstva, ki čaka na napredovanje.
Skupina iz leta: 1931.	1932.	1933.	1934. 1935.	Skup.
Koliko let v skup.? 8 7 6 5	4
Čaka na napred.: 5 4 3 2	1
VI. 560	130	250	100	70	1110
—	150	310	230	100	790 30	260	200	170	110	770 50	160	140	110	50	510
—	— 60 220 100 380 640 700 960 830 430 3560
Statistika, ki sem jo napravil ni povsem točna, ker je nekaj učiteljstva med tem časom napredovalo. Če odštejemo od gornjih
vsot 20 % (več jih medtem časom ni napredovalo!), vidimo, da čaka na napredovanje nad:
5 let 4 leta 3 leta 2 leti 1 leto
512 učitelj ev(-ic)
560
768
664
334
VII.
VIII. IX.
pripr.
Skupaj torej 2838. In četudi odračunamo kandidate za V.skup. (ki morajo poleg 3 efektivnih let imeti 3 odlične ocene, 30 let službe in 55 let starosti) ostane porazna številka 2000! ali približno 50 % slovenskega učiteljstva. Ni čuda, da je toliko zagrenjenosti med nami. Prvič so prejemki pod eksistenčnim minimom, drugič mora učiteljstvo še čakati leta in leta na napredovanje. K tem dvem točkam moramo prišteti še 1 letno dobo čakanja na višje prejemke. Pravilno je poudaril g. poslanec: Če ni v proračunu predvideno zvišanje obupno nizkih uradniških in učiteljskih prejemkov (upamo, da bo med proračunskim letom našla vlada potrebna sredstva, da zasigura uradništvu prejemke, ki bodo v skladu z draginjo in finančno močjo države!), tedaj je nujno potrebno, da učiteljstvo redno in takoj napreduje in dobi takoj tudi višje prejemke.
Posebno še moram spomniti na brezupni položaj, v katerem se nahaja učiteljstvo v nižjih položajnih grupah. Napredovanje učiteljstva IX. skupine in pripravnikov je življenjske važnosti. Baš pred par dnevi sem slišal pripravnika, ki je prosil neko vplivno osebo za intervencijo: Prosim Vas, pomagajte mi, jaz ne morem več dalje. Za 3 člansko družino prejemam 1000 din in s tem denarjem naj živimo, naj se oblačimo in si naj nabavljamo inventar. Pomagajte mi, da vsaj napredujem, saj čakam že 3 leta na IX. skupino!«
In tako vzklika stotine in stotine drugih obupanih družinskih očetov, ki zaman čakajo na višjo skupino, ki jim pripada po zakonu.
Upamo, da klic g. poslanca ne bo ostal »klic vpijočega v puščavi« in trdno smo prepričani, da jih je med poslanci še več, ki razumejo našo borbo za izboljšanje gmotnega položaja. Pridružujemo se v polni meri izvajanjem g. Dolenca ter upravičeno kličemo, da iskreno želimo, da v bodoče o rednem napredovanju, ne bi bilo treba več govoriti«.
-a.
Naše šolstvo in prosveta
(Nadaljevanje.)
Banovinski zavodi.
Banovina vzdržuje gluhonemnico v Ljubljani, deško vzgajalisče na Selu v Ljubljani in zavod za slepe otroke v Kočevju. Krije pa tudi stvarne potrebščine pomožnih šol v Ljubljani in Mariboru.
1.	Gluhonemnica v Ljubljani je bila zgrajena za bivšo Kranjsko, in sicer za 60 do 65 otrok, danes pa ne ustreza v nobenem pogledu več potrebam cele dravske banovine. V zavodu se šola 129 otrok in so prostori tako natrpani, da je vzdrževanje reda zelo otež-kočeno. Zaradi pomanjkanja prostora se leto za letom odklanja nad polovico prosilcev. V letošnjem šolskem letu je bilo od 75 priglašenih otrok sprejetih v zavod le 22, vsi drugi so bili zavrnjeni, četudi je bilo med njimi še veliko potrebnih za sprejem.
Neodložljiva potreba je, da se poveča zavodovo poslopje. V ta namen se zbira fond, za katerega je tudi letos vnešen v banovinski proračun prispevek v znesku 100.000 din. — Zavod ima 11 učilnic.
2.	Deško vzgajališče je nastanjeno v lepo preurejenih prostorih bivše žreb-čarne na Selu. V zavodu se vzgaja okrog 100 gojencev. Prostora bi bilo v zavodu še za 50 gojencev, seveda le pod pogojem, da se v vzgajališču urede nove delavnice. Pred ureditvijo novih delavnic pa je večji sprejem ne-doletnikov nemogoč, ker jih ni s čim zaposliti.
Vzgajališče vodijo salezijanci, ki lepo skrbe za to, da dobe zanemarjeni otroci veselje do dela in rednega življenja.
Zavod ima 2 učilnici in 3 delavnice poleg internatskih prostorov.
3.	Zavod za slepe otroke v Kočevju je nastanjen v poslopju, ki nima zadostnih in primernih prostorov. Poslopje je v kaj slabem stanju. Zato bi bilo potrebno zgraditi nov zavod.
4.	Pomožni šoli v Ljubljani in Mariboru vzdržuje banovina po določilih čl. 15. zakona o ljudskih šolah s tem, da plačuje stanarino učiteljstvu in skrbi za stvarne šolske potrebščine. Za potrebne prostore in njih vzdrževanja ter kurivo in razsvetljavo pa skrbita obe mestni občini. Pomožna šola v Ljubljani ima v zavetišču sv. Jožefa dva od-
delka za slaboumne otroke z internatom. Cim bodo dopuščale ugodnejše gospodarske razmere, bo potrebno obe pomožni šoli urediti internatsko, da se bodo lahko šolali v njih tudi duševno zaostali otroci iz podeželja. Pomožna šola v Mariboru ima 8 učilnic, ona v Ljubljani pa 9.
MEŠČANSKE ŠOLE
V banovini je sedaj 42 državnih in 8 zasebnih, skupaj torej 50 meščanskih šol. V tekočem šolskem letu so prirasle 4 nove meščanske šole, in sicer v Gornji Radgoni, Domžalah, Kranju in Slov. Konjicah. Kako potrebne so bile te šole, dokazuje število učencev, vpisanih v I. razred: v Domžalah 126, v Gor. Radgoni 68, v Kranju 140 in Slov. Konjicah 137 učencev in učenk. Poleg tega se je vpisalo v Kranju tudi še 25 učencev in učenk v II. razred.
Postopni razredi so se odprli v tekočem šolskem letu v Črnomlju, Litiji in Žalcu, s čimer so postale te šole popolne, v Zagorju je pa dobila šola letos III. razred.
Število vseh oddelkov na državnih meščanskih šolah znaša 252, na zasebnih pa 36; skupaj torej 288.
Število vpisanih učencev znaša 9252, in sicer 4890 učencev in 4362 učenk v državnih, 1373 pa v zasebnih šolah. Vseh učencev in učenk je torej na meščanskih šolah 10.625. To število je letos za 931 večje od lanskega, in sicer je naraslo na državnih šolah za 960, na zasebnih pa se je zmanjšalo za 29. Kljub velikemu porastu učencev pa se je število oddelkov na državnih šolah povečalo samo za 17, na zasebnih je celo za 2 oddelka padlo.
Z naraščanjem oddelkov pa ne raste sorazmerno število učiteljstva, posebno ne iz-prašanega. Nad '/» učiteljstva je dodeljenega iz ljudskih šol. Pomanjkanje učiteljstva je še vedno veliko in je pouk marsikje okrnjen. Na nekaterih šolah se vrši samo vsak drugi dan in manjka še vedno do 20 učnih moči. Del manjkajočega učiteljstva je nadomeščenega z absolviranimi filozofi, ki so nastavljeni honorarno in jih plačuje banovina iz svojih sredstev.
(Dalje prihodnjič.)
Ix Bleiweisovii) Novic, 1806., sir. 425.
Kako ie Karadžordže učitelje cenil!
Zdaj, ko se toliko o učiteljskih razmerah in poboljšku njihove plače govori, ne bo morebiti nezanimivo slišati, kako je sloveči osvoboditelj srbski Karadorde, Slovencem znan pod imenom Črni Jurij, učitelje cenil in plačeval.
V Beogradskem Narodnem domu, je od-kazal Dorde modremu učitelju D o s i t e j u Obradoviču, kateremu je bil tudi svojega sina Alekseja v vzgojo dal, tri sobe za prebivališče. Nikdar, kadar je prišel v »so-vet«, ni zanemaril modrega učitelja v Narodnem domu posetiti, da mu je tako spodobno čast zavoljo njegove učenosti izkazal. L. 1811. pa izvoli Dorde modrega Dositeja za »sovet-nika prosvete« (prosvetnega ministra).
Karadorde pa izmed učiteljev ni samo Dositeja tako spoštoval. Znano je, da je vse učitelje tako dobro plačeval kakor državne svetovalce ali ministre. Pogostoma je obiskoval v spremstvu vseh vojvod narodno učili-
Lep uspeh kmečko nadaljevalne Sole v Kriievcih pri Ljutomeru
Po daljšem presledku je bil v Križevcih pri Ljutomeru lani spet otvorjen prvi letnik kmečko nadaljevalne šole.
Ta šola je za popolnoma kmečke kraje, kakor so kraji na Murskem polju, velikega gospodarskega, kulturnega in narodnega pomena. Kmečko nadaljevalna šola je edina šola, ki je odprta širšim kmečkim slojem, ki ne morejo svojih sinov poslati v stalne kmetijske ali vinorejske, sadjarske, gospodarske in podobne šole. Vendar pa mora kmečka mladina, ki bo iz rok svojih očetov prevzela posestva, dobiti neko izobrazbo, da bo laže prenašala bremena časa in umneje gospodarila v svojo korist in v korist naroda in države. Naš kmečki stan nima nikakih šol, ki bi ga izobraževale za svoj poklic, kakor imajo to obrtniki, trgovci in drugi stanovi, zato so baš te kmečko-nadaljevalne šole, v zimskih mesecih, silne važnosti za našo doraščajočo kmečko mladino in za naše splošno gospodarstvo v bodočnosti in sedanjosti. V teh šolah dobijo vsaj osnovne pojme in smernice novega gospodarstva in nekaj splošnih naukov za življenje. Dandanes je silno resničen pregovor, ki pravi: »Najprej mora orati glava, potem šele plug!«
In baš te naloge se naše kmečko-nadalje-valno šolstvo zaveda v popolni meri in ima to šolstvo na pragu svoje desetletnice že lepe uspehe. Skupno z gospodinjskimi nadaljevalnimi šolami, ki vzgajajo naša kmečka dekleta v dobre in varčne gospodinje, skrbne matere in ljubeče življenjske družice, je to nadaljevalno šolstvo preobrazilo že marsikatero vas.
Ljudskošolski učitelj in učiteljica, ki poznata psiho kmečkega prebivalstva, prinašata k uspehu tega nadaljevalnega šolstva levji delež, ker vse delo v teh šolah sloni na njihovih ramenih. Kraljevska banska uprava in nekatere upravne občine, katerim je na dvigu kmečkega stanu mnogo ležeče, pa podpirajo to delo za splošno korist kmečkega stanu.
V križevsko kmečko nadaljevalno šolo se je vpisalo 40 kmečkih fantov, ki so vso zimo redno hodili v šolo. Vsega je bilo 100 rednih ur. Predavala sta šol. upravitelj in voditelj šole tovariš Križman Jože in učitel j tovariš Ko-lar Vilko, kot redna predavatelja, kot izredni pa kaplan g. Ašič Maks, banovinski zdravnik g. dr. Lebar in sreski kmetijski referent g. Lipovec. Izrednih ur je bilo 11. Poleg predavanj je bilo 15 ekskurzij in demonstracij. Najvažnejša je bila v Maribor, Ruše, Pekre in Rad-vanje.
Ob zaključku šole je prišel v Križevce nadzornik kmečkonadaljevalnih šol, svetnik g. Krošel, ki je prisostvoval tudi zaključku. O delu na šoli se je zelo pohvalno izrazil.
Letos je bil prvi letnik kmečko nadaljevalne šole, drugo leto pa bo otvorjen drugi letnik. Ce bodo pa na razpolago sredstva, pa še gospodinjskonadaljevalna šola.
Kolar Vilko
za pomladi
/
Velemanufaktura
A. & E. Skaberne
LJubljana
Na željo pošljemo vzorce!
Pojasnilo naročnikom „Popotnika"
Potom sreskih načelstev so bili krajevni šolski odbori opozorjeni na plačilo zaostale naročnine »Popotnika« in na končno likvidacij starih dolgov, ki znašajo še danes nad din 50.000'—.
Po tej opozoritvi pa so nekateri krajevni šolski odbori reklamirali terjatev naročnine kot neutemeljeno ali že plačano, bodisi le delno ali v celoti, ali pa so trdili, da je naročnina za leto 1937./38. že poravnana, itd.
K temu poda uprava sledeče pojasnilo:
Uprava knjiži vsako nakazilo sproti v dobro nakazovale u. Ce je pa krajevni šolski odbor v kakem letu pozabil na plačilo naročnine, je uprava knjižila poznejše nakazilo, ki je bilo mogoče mišljeno za naslednje ali tekoče leto, na račun prošlega leta in tako vedno avtomatično dalje. Na ta način so se seveda zgodili primeri, da so nekateri krajevni šolski odbori nakazali naročnino za leto 1937./38. iz bano-vinskega proračuna B, knjižiti pa je morala uprava ta znesek za eno leto nazaj, ako je hotela imeti knjigovodstvo v redu. Na ta način so nastale sedanje dozdevne diference med upravo in krajevnimi šolskimi odbori.
Zgodili pa so se tudi primeri, da je bil ta ali oni krajevni šolski odbor opominjan, čeprav je v zadnjih dneh že izvršil nakazilo. V teh primerih sta se nakazilo in spisek dolžni-
Sargov
KALODONT
kov, ki je bil zaključen že 31. decembra 1938., križala in je zadeva poravnana. Toliko vsem prizadetim v pojasnilo.	Uprava.
Splošne vesti
šče, ki ga je bil on osnoval, Dositej pa uredil. Tukaj je s krepko besedo mladini priporočal, naj se rada in dobro uči in kaka sreča in čast jih čaka, ako se bodo dobro učili. »Vidite li,« je dejal, »mi imamo dovoljno mišica za obra-nu Srbije, ali ne dovoljno veštih ljudi za upravljanje iste. Da mi znamo državu voditi onako, kako znamo voditi vojsku, drugače bi sada stojali! Učite se dakle, u vama je sva nadežda naša! Slušajte vaše učitelje i poštujte jih; ja njih ne odlukujem od mojih vojvoda. »Učitelj i vojvoda« reče vpričo vseh svojih vojvodov, »preda mnom su ravni. Zlo onemu izmedu vas, na kojega bi mi se oni potužili!«
Ko je odhajal, je vselej učitelju stisnil roko in mu skrival potisnil v njo kakšen zlatnik.
Tako je čislal učiteljski stan, spoznavši vrednost učenosti, mož, ki se je v pastirski hišici narodil in brez pouka med svojim narodom vzrastel, samo po vzvišenosti svoje duše in bistrini svojega uma ...
DVE BRZOJAVKI
S predsedniškega zbora 5. marca je bila poslana g. prosvetnemu ministru sledeča brzojavka.
Gospod
Stevan Cirič, minister prosvete
Beograd.
Predsedniki 34 sreskih učiteljskih društev JUU, sekcije za dravsko banovino v Ljubljani, Vas s svojega zborovanja dne 5. marca v Ljubljani pozdravljajo kot svojega šefa in opozarjajo na težke razmere učiteljstva in prosijo, da se zvišajo prejemki učiteljstva in ukinejo vse razlike med prejemki učiteljev in učiteljic, da se uredijo napredovanja, da se ukine celibat za učiteljice, da prestanejo premestitve po službeni potrebi in se korigirajo premestitve iz prejšnjih let.
Predsednik: Metod Kumelj.
Na to brzojavko je dobil tov. Kumelj ta odgovor:
Ministar prosvete Beograd, 7 marta 1939.
Gospodin
Metod Kumelj, pretsednik Učiteljskog društva, sekcije za Dravsku banovinu
Ljubljana.
Gospodine Pretsedniče,
Vama i učesnicima zbora učiteljstva sekcije za Dravsku banovinu, imam čast srdač-no zahvaliti na upučenom mi pozdravu.
Izvolite primiti, gospodine pretsedniče, i ovom prilikom uverenje o mome poštovanju.
Ministar prosvete, Cirič s. r.
VSEM ŠOLSKIM UPRAVITELJEM IN POVERJENIKOM!
Od vseh strani prihajajo pritožbe, da nekateri tovariši na šolah sploh ne vedo o do-poslanih naročilnicah za Ledinekovo knjigo »Moj razred«. K temu pripominjamo, da smo istočasno odpremili tiskovine na vse ljudske, meščanske, učiteljske in srednje šole v Sloveniji. Čudimo se desinteresiranosti in mali stanovski zavesti onih, ki so naročilnice prejeli, da bi naročilnico pokazali vsaj ostalemu učiteljstvu. Z več šol se je namreč vsak učitelj z dopisnico posebej naročil, kar je znak, da tamkaj pola ni krožila med učitelj-stvom.
Podpisane naročilnice smo prejeli le 18,2 odstotka od 1000 razposlanih tiskovin. Kje in f kaj je z ostalimi šolami? Z ozirom na stanje učnega osebja na šolah, odkoder smo prejeli naročilnice in število naročnikov, moramo ugotoviti, da je dosedaj naročilo 75,4 % učiteljstva. Prednost ima učiteljstvo po podeželskih šolah, ki je v večini primerov naročilo od 80 do 100 %, medtem ko učiteljstvo naših mest, razen nekaj belih vran, dosega le 10 % naročnikov.
Želimo in prosimo vse tovariše, ki so naročilnice prejeli in jih imajo v svojih predalih, vsaj toliko stanovske zavesti, da predlože naročilnice ostalemu učiteljstvu. Prav gotovo se bo našel na šoli tovariš, ki bo prevzel skrb za zbiranje naročnikov. Prepričani smo, na osnovi dosedaj prispelih naročilnic, da ne more biti v Sloveniji niti ena šola brez naročnikov.
Ugodnost 25 % popusta v prednaročilu knjige je upravni odbor odobril v trdni zavesti, da bo število prednaročnikov doseglo minimalno število. Prav gotovo pa pomeni tak popust z ozirom na težek materialni položaj ugodnost, ker je s tem dana možnost, da si tovariš že prihrani za tretjo knjigo. Upravni odbor je z ozirom na to, podaljšal rok prednaročila do 20. marca, ko izide knjiga. Prosimo tovariše, da se poslužujejo tega časa ter se zainteresirani sami obrnejo do šolskih upraviteljev in zahtevajo doposlano tiskovino. Mi ne moremo ugoditi nobenemu tovarišu, da. bi mu poslali naročilnico, ker jih nimamo.
Vse tovariše, ki povprašujejo, kdaj bo knjiga izšla, obveščamo, da ima knjigo v tisku Učiteljska tiskarna v Ljubljani ter bo izšla 20. marca.
Možnost je tudi, da se je kaka naročilnica izgubila. Za tak primer prosimo, da nam na dopisnici ponovno sporoče, koliko izvodov je potrebno poslati na dotično šolo.
Upravni odbor.
—	Najrevnejšim vdovam in sirotam državnih uslužbencev bo podelil Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani 30 podpor po 200 dinarjev. Prošnje, ki morajo biti glede siro-mašnosti potrjene od pristojne oblasti, naj se vlože na naslov imenovane kreditne zadruge najpozneje do 1. aprila t. 1.
—	Prijave za hospitiranje na ogledni šoli v Ljubljani. Prosimo vse tovariše in tovariši-ce, ki se prijavljajo za hospitiranje na naši šoli, da pošljejo prijavo uradno preko šol. upravitelja, da ne bodo imeli oni neprijetnih sporov, mi pa ne nepotrebne korespondence. Poleg tega opozarjamo, da bomo hospitacije s 15. majem zaključili. Kdor želi še letos hos-pitirati naj pošlje prijavo čim prej. — Upra-viteljstvo.
—	Proslave materinskega dne. Največjo izbiro enoglasnih, dvoglasnih in troglasnih pesmi za materinski dan nudi glasbeni priročnik »Materinski dan«, ki ga je izdal Učiteljski pevski zbor lansko leto. V zbirki sta tudi dva glasbena prizorčka. Cena je 20 din. Naročila sprejema Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6/1.
—	Pehta je naslov igre, ki jo je nekdo pozabil v tajništvu sekcije. Lastnik naj se javi.
(Jiitellska tiskarna
—t Pirhi! Pirhi! Kupite svojim otrokom za veliko noč Ribičičeve »Pisane lutke« in »Tinkinega zajčka«. To boste napravili veselje svojim malim!
Priporočamo Vam tudi Mance Komano-ve: »Teto s cekarjem« in njenega »Strica s košem«.
—t Naročite za šolske knjižnice zbirke knjig, ki smo jih navedli v zadnjem »Učiteljskem tovarišu«. Za malo denarja dobite lepo število knjig s prvovrstno vsebino. Ne štedite tam, kjer ni koristno!
—t Učiteljska tiskarna dovoljuje cenjenemu učiteljstvu za pri njej kupljene knjige odplačevanje na obroke.
—t Zakaj si ne naročite zgodovinskih in zemljepisnih sličic? Zakaj si ne olajšate šolskega dela? S sličicami boste dosegli, da bo zgodovinski in zemljepisni pouk zanimiv. Naročite in poskusite, kar bi morali že davno napraviti, ne bo Vam žal. Uspeh bo boljši!
NAROČI ŠE DANES za svoj vrt najlepše cvetlice naše izložbene kolekcije »Cvetlična krasota«:
50 gladiol, 50 primul v prekrasnih, izbranih mešanih barvah, 50 montbre-tij, 100 oksalij lepe rdeče barve, 50 anemon v neštetih barvah, 50 ranuncul sličnih vrtnicam, 20 begonij najkra-snejših barv, 10 candicans z lepimi belimi cvetovi, 15 lilij v treh krasnih barvah in 5 velikocvetnih dalij, skupaj 400 najlepših cvetličnih čebulic (gomoljev). Franco, na dom za samo 100 din, po povzetju pa 20 din več.
Za gornjo kolekcijo, ki vsebuje samo prvovrstne cvetlične čebulice, prevzamemo popolno jamstvo.
Naročite takoj! Naročite še danes!
—mm O 7. številki Našega roda je prinesel »Večernik« z dne 7. marca 1939. kratko, ugodno oceno.
—mm Ali ste že naročili 3. številko Cici-banove knjižnice? Dragocena knjižica za otroke prvih razredov je izšla. Uredil jo je Franjo Roš, ilustriral Albert Širok. Pri naročilu vsaj 10 izvodov stane izvod po 1,50 din. Pri tem je poštnina že vračunana. Pri manjšem naročilu se vračuna poštnina posebej.
—mm Najlepša naša slikanica v barvnem tisku bo »Dedek Miha«, ki sta jo izdelala Marta in Radovan Klopčič. Besedilo je priredila Anica Černejeva. Slikanica je v tisku in bo izšla ob koncu šolskega leta. V prednaročilu bo stala 35 din. Opozarjamo že sedaj na to krasno knjigo.
—mm V članku »Umetniške izdaje«, ki
ga je napisal v zadnji (3.) številki »Sodobnosti« F. Mesesnel, govori tudi o ilustraciji mladinske knjige. Tu pravi med drugim: ... In še eno področje je pri nas likovno zanemarjeno: to je slovstvo za otroke. Marsikomu se bo zdela ta trditev neumestna, morda celo krivična, ko izhaja danes sorazmerno mnogo mladinskih knjig, cenenih in dražjih, za razne dobe in razne vzgoje. Pa je vendar tako. Če ustrezajo povesti, potem je gotovo ilustracija obravnavana površno ... Redek je primer, da otroško knjigo opremi s slikami kongenia-len umetnik, kateremu ni treba posiljevati lastne fantazije in jo potisniti na dozdevno nižji nivo otroških predstav. Pristaviti je treba, da take naloge nikakor niso lahke in da je na vsem svetu malo umetnikov, ki so znali zajeti pravi ton za mlade duše. — V Ljubljani se Mladinska matica ukvarja z izdajanjem mladinskih knjižic, ki so praviloma ilustrirane. Vse so enake oblike, izdaja jih pa strokovna učiteljska organizacija. Če pogledamo nekaj zvezkov te knjižnice, ki so izšli v zadnjih letih, bomo med ilustratorji našli
znane slovenske umetnike. Toda vendar smo daleč od tipa plemenite mladinske knjige, za katero bi bilo treba dostojnega papirja in pa ilustracij v taki tehniki, da bi prišle v reprodukciji do svoje umetnostne veljave. Ni mogoče grajati, da so posamezne knjižice tudi oblikovno različno opremljene: to bi dajalo individualni umetniški zamisli potrebno svobodo. — Zgodovinsko povest Hribčev Gre-gec je ilustriral Maksim Sedej. Kot priznan in uspešen lesorezec si je za ilustracije izbral kolorirane perorisbe, ki na slabem papirju izgube ves svoj umetniški čar in svojo resnično umetniško vrednost. Njegove črnobele inici-ale v isti knjigi pa dosežejo zelo dober učinek. V sodobni, reportažni knjižici o bombažu je France Mihelič poiskušal s čisto grafičnimi ilustracijami ujeti tok le preurnega pripovedovanja. V mnogih primerih se mu je to s preprostimi postavami posrečilo in je dosegel kar pretresljive učinke. Mnogo zrelejši je v Tinkinem zajčku, kjer je pač risarjevo delo nadkrililo povest in si utrlo pot v otroška srca. Morda je Smrekarjev Grajski vrabec preveč staromoden v nekako šolski perorisbi, po občutku pa je gotovo pristen in to ga odlikuje. Le apoteoza vrabčka Mihe, ki se je na platnicah povzpel do orlovske poze na kranjskem grbu, je zdrknila z višine ostalih risb. Med veliko naklado drugih mladinskih knjig naj omenim še dve: Helenina otroka (Mohorjeva družba) s Sedejevimi ilustracijami in T. Seliškarjevo Bratovščino sinjega galeba s slikami Alberta Sirka. Sedej si je to pot izbral perorisbo ter z njo na boljšem papirju pogosto pričaral pristni svet otroškega življenja in čuvstvovanja. A Sirk je večino svojih ilustracij narisal s peresom, nekaj pa akvarelov. Pustolovsko fantazijo, ki jo ima vsak fant, je stari mornar Sirk precej dobro zadel in pokazal, da je to področje zelo široko in pri nas še komaj načeto. Akvareli so zaradi reprodukcije na neprimernem papirju manj učinkoviti. — Nekaj teh pirme-
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
rov, ki so med najboljšimi, zadostuje, za mlado dušo bo treba v splošnem bolje skrbeti, naša mladinska knjiga naj postane z ljubeznijo grajeno skupno delo pisatelja, slikarja in založnika. Vseh teh moči imamo dovolj; naj se združijo s pošteno voljo in naj dajo otroku najdragocenejše za življenje: lepo knjigo v smislu dostojne opreme.
Šolski radio
—r XXIII. Torek, 21. marca: Zgodovina planinskih cvetk, g. Rafael Bačar.
Splošen pogled na rastlinstvo Evrope v tercijaru — dobi pred diluvijalno ledeno dobo. Ledena doba in njene posledice. Rastlinstvo v ledeni dobi. Polarne in visokoplanin-'ske rastline (velesa, polarna vrba, pritlikava breza itd.). Rastlinstvo v medledenih dobah in njeni današnji ostanki (sleč i. dr.) Doba prevladavanja breze in borovca. Doba hrast-ja. Doba bukovja in jelševja.
Današnje rastlinske združbe v Alpah koi posledica izprememb v raznih dobah in današnjih podnebnih razmer.
Petek, 24. marca: Velika noč naših pomore ev: g. Viktor Pirnat.
Od Soče do Bojane, koder se tisoč tri sto let glasi naša mila govorica, je ostal naš človek veren običajem svojih očetov. Tudi za veliko noč imajo navade, ki jih drugod ne poznamo, druge se zopet le delno razlikujejo od naših v zaledju.
Kramljanje o veliki noči ob naši morski obali in po naših otokih tam od Devina doli do Boke bodo oživljale še nekatere pesmi.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, dne 19. marca predaval g. Vladimir Kuret: Spomladansko delo v vinogradu.
Učiteljski pevski zbor JUU JE mil Adamič
—pev. Začetek prihodnjega pevskega tečaja bo v petek, 24. t. m. točno ob 10. uri dopoldne v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Pevski tečaj je obvezen tudi za ono članstvo, ki se turneje ne namerava udeležiti. -Radi fotografiranja naj prinese članstvo s seboj koncertne obleke. — Tajništvo.
Cenjenemu učiteljstvu!
Razprodaja svile - 50% popust!
Zahtevajte vzorce, dokler še traja zaloga. Ne zamudite prilike) KARL ŠIFTAR, manufakturna trgovina, Murska Sobota
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
priporočata veliko izbiro damskega in moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna!
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu. šoli0 prosveti in JUU
—1 Pod naslovom »Ob novem proračunu: Stalnost uradništva« piše »Edinost« od 11. marca med drugim tudi: Ako tudi pri nas pospravljamo z izrodki pretekle in polpretekle dobe in kujemo novo dobo, dobo vere v pravico in resnico, tedaj je tudi prišel čas, da da država svojemu uslužbenstvu to, kar mu pripada. Nestalnost uradništva je treba ukiniti. Ko se bo čutil uradnik na svojem mestu nepremakljivega in bo le za vse delikte, ki bi ga na mestu ogrožali, klican pred disciplinsko sodišče, tedaj bomo na prvi etapi notranje konsolidacije; kajti pomisliti je treba, da je celokupno državno nameščenstvo bilo, oziroma moralo biti na razpolago vsakokratnemu vlastodržcu. Ako si je nova vlada iskreno začrtala pot do iskrenega sporazuma Slovencev, Hrvatov in Srbov, v kar državljani še toplo verujejo, a pričakujejo v kratkem tudi korak na to novo pot, potem naj uredi vlada v prvi vrsti uradniško vprašanje ter da takoj vsemu svojemu nameščenstvu tudi dejansko stalnost, osigurano z zakonitimi določili. Pri reševanju našega notranjega državnega problema je uresničenje teh zahtev bitne važnosti, dasi marsikdo na to do danes še ni mnogo mislil.
—1 Za učiteljstvo in katehete. Nadaljnja pooblastila za prosvetno ministrstvo v finančnem zakonu so naslednja:
Okrajni in mestni šolski nadzorniki imajo pravico na stanarino v smislu § 29. zakona o narodnih šolah.
Veroučitelji na ljudskih šolah, ki so državni uradniki, imajo pravico do stanarine v istem znesku kakor učitelji ljudskih šol.
Izjemoma se od čl. 7. in 146. zakona o ljudskih_ šolah dovoljuje, da lahko analfabet-ske tečaje vodijo tudi privatne osebe po predhodni odobritvi prosvetnega ministrstva.
Za učiteljske pripravnike ljudskih šol se lahko postavijo tudi dosedanji ali bivši pogodbeni učitelji ali učitelji-dnevničarji, ki so poleg zrelostnega izpita na učiteljišču v tujini dosegli nostrifikacijo tega izpita. Pogodbeni učitelji ter učitelji dnevničarji s položenim zrelostnim izpitom, odnosno z diplomskim učiteljskim izpitom, delajo izpit iz nacionalne skupine predmetov ter se po položitvi praktičnega izpita lahko postavijo za učitelje ljudskih šol s tem, da se jim dosedanja služba prizna po odredbi uradniškega zakona iz § 54. v zvezi z § 53. zakona o državljanstvu.
Izjemoma od odredbe § 120. zakona o ljudskih šolah in čl. 24. uredbe o ureditvi prosvetnega ministrstva se lahko v teku proračunskega leta 1939./40. postavijo za banovin-ske šolske nadzornike tudi osebe, ki so dokončale nižji tečaj višje pedagoške šole ter imajo najmanj 15 let službe.
Važno za uradnike in železničarje
Med drugimi določbami finančnega zakona so najvažnejša pooblastila, da pričenši s
1. aprilom 1939. prenehajo veljati določbe § 263. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., § 252. zakona o držav prometnem osebju od 22. junija 1931., čl. 387. zakona o ustroj-stvu vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931. in § 4. zakona o naknadnih in izrednih kreditih k preračunu državnih izdatkov in dohodkov za leto 1933./34. — Pričenši s 1. aprilom 1939. prenehajo veljati čl. 9. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev in § 5. zakona o znižanju prejemkov iz leta 1931. s poznejšimi spremembami in dopolnitvi. »Slovenec«, 12. marca.
—1 »Našim vzgojiteljem v premislek ...«
je daljši članek, ki ga prinaša Nova doba z dne 10. marca, v katerem polemizira s »Slovenskim domom« o istoimenskem članku (glej »Učit. tov.« št. 31.) in pravi med drugim: Le kdor je zaslepljen s politično netoleranco, bo odrekal učiteljstvu, da ni prisluhnilo utripu ljudske duše. Vprašamo: kdo danes raziskuje našo vas, življenje našega človeka, njegov socialni položaj, ki se tako jasno kaže v šolskih klopeh, ko nam zre nasproti lačna in uboga slovenska mladina? Kdo piše o vsem tem in opozarja javnost in odgovorne činite-lje na potrebe in nujne ukrepe, ki so potrebni? Ali ne pomaga učitelj lajšati tega gorja? Ali so enemu delu naše javnosti res neznane razne akcije v tej smeri ali pa jih v svoji nestrpnosti noče priznati, dasi slovenski učitelj pri tem svojem delu ne loči otrok teh in onih, kakor delajo morda drugi. — In izkoreninje-nost? Na istem mestu je »Slovenski dom« prinesel nekako pred mesecem dni statistiko o konzumentih slovenske knjige, kjer pravi, da je slovenski učitelj kljub vsemu njen najboljši odjemalec. Ali »Prisluškovalcu« to ni znano! Njemu je delo za narod le »taboritstvo«, firerstvo, »naši« fantje in »naša« zmaga! Koliko podeželskih knjižnic vodi učiteljstvo, koliko svojih knjig posoja, koliko stori za našo knjigo in pri tem ne loči Jugoslovanske od Tiskovne, da ne iščemo drugih primerov. A je še dosti drugega dela, ki ga opravlja v korist in blagor svojega naroda.
—1 Nova šola v Dobravi pri Mariboru.
Vprašanje gradnje nove ljudske šole v Dobravi pri Teznem je postalo zadnje čase zopet zelo aktualno. Naselje se veča iz dneva v dan, z njim pa raste tudi število šoloobveznih otrok. V Dobravi je približno 250 šolarjev. Hočka občina se je glede nove šole že obrnila na banovino in odposlala na njeno zahtevo načrt in proračun gradnje. Proračun znaša okoli 600.000 dinarjev. Ker bo v najkrajšem času občinska proračunska seja, bodo že letos vstavili v proračun za šolo v Dobravi 30.000 dinarjev. Upamo, da bodo mariborski »Abe-sinci« dobili že prihodnje leto svojo šolo, ki je nujno potrebna. »Večernik«, 12. marca.
Mladinska
Stanovska organizacija JUU
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI javlja onim članom, ki so se na litijskem zborovanju 17. decembra 1938. prijavili za ho-spitacijo na bežigrajski poskusni šoli, da bo skupni ogled v soboto, 1. aprila t. 1. ob 8. uri (osmi uri) zjutraj. K hospitaciji bodo pripu-ščeni le oni člani, ki so se podpisali takrat na posebno prijavno polo. (Vseh je 32 članov). Zbirališče v šolski veži na Bežigradu — 5 minut pred 8. uro. — Odbor.
PoroClla
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo 11. februarja ob udeležbi 176 članstva v Celju. Pred prehodom na dnevni red je bil počaščen spomin dan preje preminulega velikega poglavarja katoliške cerkve papeža Pija XI. Tov. predsednik je pozdravil 5 novovstopivših članov. Orisal je zasluge, ki si jih je za društvo stekel njegov večletni predsednik tovariš Anton Sivka v Št. Jurju ob j. žel., ki je nedavno umrl. Kakor njemu se je članstvo poklonilo tudi spominu tov. Petra Wudlerja. Izrečene so bile čestitke tov. Grahu k 90 letnici, nato pa k 80 letnici tov. Blažu Jurku, ki je v krepkih verzih podal razne svoje doživljaje in z njimi navodila za življenje in delo, črpajoč iz lastne bogate zakladnice izkušenj. Žel je mnogo odobravanja.
V zadnji dobi sta bila iz okraja po službeni potrebi premeščena vzorna tovariša Hajnšek in Skok. Pričakovati je, da s stabilizacijo notranjih prilik v državi učiteljstvo, kakor sploh državno nameščenstvo, doseže svojo pravno in materialno sigurnost in po-mirjenje, potrebno za redno in koristno delo. Prečitani sta bili zanimivi pismi tov. Hajn-ška iz Kramarovcev in tov. Rossnerja iz Bla-ca v moravski banovini.
Izražena je bila zahteva, da se izdani pravilnik o človekoljubnih ustanovah izpremeni v toliko, da bodo nameščenske samopomoči, zgrajene na žrtvah stanu, mogle še dalje neovirano vršiti velike socialne naloge.
Celjske tovarišice pod vodstvom tov. Zupančičeve in Jurjevčičeve so priredile za zimsko pomoč revni deci v Halozah (Sv. Barbara in Nova cerkev) zbirko po celjskih šolah s sodelovanjem tudi nekaterih v okraju. Nabralo in odposlalo se je: 243 knjig, 195 kosov obleke, 158 perila, 87 pletenin, 13 parov čevljev, 72 m barhenta, 35 parov nogavic in nekaj živil. Revni učiteljski rodbini je društvo naklonilo din 300,—, češkoslovaškim učiteljem beguncem pa din 500,—.
Z odobravanjem so bili sprejeti na znanje predlogi sekcije JUU za finančni zakon 1939./40. Pri tem se je zopet naglasila ne-vzdržnost pravnega in materialnega položaja učiteljstva. Tu je nujno izboljšanje stanja potrebno. Učiteljstvu se je priporočila naroči-tev »Našega glasa«. Poverjeništvo »Mladinske matice« v okraju je prevzel tov. Pogačnik. Prečitan je bil referat tov. Jurančiča o življenjskih prilikah našega ljudstva tam, kjer dela slovenski učitelj z največjimi napori. Med članstvom se je razpečaval zbornik »Socialni problemi slovenske vasi«. Društvo bo zborovalo skupno s še nekaterimi aprila v Trbovljah.
O Ivana Cankarju je predaval profesor dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane. Izhajal je od virov njegovih doživetij: mladostnih razočaranj, matere in tragične borbe z zmedami v človeštvu in narodu. Veliki pisatelj je v vsem svojem delu izražal strastno ljubezen do resnice, svobode in pravice, pa tudi svojo vero v bodočnost naroda. Pri tem je stal vselej na strani ponižanih in žaljenih, in torej tudi slovenskega učitelja. Med Cankarjevimi tipi so značilne raznolike njegove podobe, vse z boljo in ljubeznijo podane.
Režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril Debevec je recitiral več odlomkov
iz Cankarja z izrednim učinkom Predavatelj kakor recitator sta ustvarila neizbrisne utise. Proslavo v spomin dvajsete obletnice smrti našega pisatelja prvaka je bila pietetna in mogočna.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MESTO je zborovalo v četrtek, 23. februarja t. 1., dopoldne v telovadnici II. deške ljudske šole na Cojzovi cesti.
Predsednik je podal pregledno situacij-sko poročilo, v katerem je posebno naglasil ona vprašanja, ki zadevajo učiteljski stan: stalnost, gmotni položaj, razlika med učiteljem in učiteljico, omejevanje osebne svobode in vse ostale predloge JUU za finančni zakon leta 1939./40. Na koncu poročila je še omenil skupno zborovanje 11 sreskih učiteljskih društev, ki bo v soboto, 11. marca t. 1.. dopoldne v filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Po precej živahni debati je bil sprejet sklep, da se društvo udeleži tega zborovanja.
Sledilo je predavanje o novem družabnem redu, ki ga je podal univ. prof. dr. Gosar. V obširnem in zelo zanimivem predavanju je predavatelj pregledno označil dejstva in probleme, ki so za privalno presojo in ocenjevanje ideje novega družabnega reda bistvene važnosti. Ker se celotno vprašanje ne da v enem predavanju izčrpno obdelati, je predavatelj posebno poudaril naslednja vprašanja: osebna svoboda, svoboda izbire poklice, priznanje zasebne lastnine, načelna enakopravnost ter vse obče politične (socialne, kulturne in nacionalne) potrebe naroda, ki jih srečujemo vsak dan v življenju in na katera bi morali sebi in drugim najti pravilne odgovore. Prav pohvalno je omenil delo »Učiteljskega pokreta«, ki je za današnje razmere, ko se nov družabni red šele ustvarja, tako potrebno in koristno.
Kljub temu, da je bilo predavanje gesp. dr. Gosarja precej obširno in podrobno, so ga vsi navzoči izredno pozorno poslušali in ob koncu soglasno odobrili. Predavanju je sledila kratka razprava, med katero je bila izražena želja o nujni izpremembi naših učnih načrtov.
Sledilo je poročilo o Učiteljski samopomoči in o delu odseka učiteljic s posebnim ozirom na zimsko pomoč mladini v obmejnih krajih naše banovine. Ob tej priliki so bili sprejeti naslednji predlogi:
1.	Na šolah v obmejnih in narodno ogroženih krajih naj se ne namešča kazensko, ampak le najsposobnejše in najidealnejše učne moči s pravicami do posebnih doklad.
2.	Učiteljstvu v obmejnih in narodno ogroženih krajih naj se osigura znosnejše življenjske prilike, posebno odgovorno, težavno, požrtvovalno in uspešno delo pa posebno nagradi.
3.	V obmejnih in narodno ogroženih krajih naj merodajni faktorji pospešijo otvoritev gospodarskih in gospodinjskih tečajev.
4.	Za vsak obmejni in narodno ogroženi kraj je treba sestaviti statistiko tamkajšnjih razmer, iz katere bo razvidno vse življenje našega naroda in tudi vse zle podtalne sile, ki moralno in gmotno škodujejo našemu narodu.
V razgovoru o zimski pomoči se je ugotovilo, da nekatere šole niti niso odgovorile na vprašanja, če obstoje pri njih kake potrebe obdarovanja niti potrdile, da so prejele pošiljko božičnih darov za ubožne otroke. Brezbrižnost prizadetih učiteljev je najboljši dokaz, kako upravičena je zahteva, da naj dobijo šole v obmejnih in narodno ogroženih krajih najboljše učne moči. Ko so navzočni odobrili sklep odseka učiteljic, da se odpošlje v obmejne in narodno ogrožene kraje večjo množino knjig »Nega dojenčkov«, zbirko perila in obleke za dojenčke, zaključi predsednik lepo uspelo zborovanje. V. Mlekuž, preds.	Josip Mihelič, tajnik.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll