C0L03JEVE inFOimACiJE 1263360 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE LETO XXII JUNIJ - JULIJ 993 Št. 6 (239) COLOR BO DELNIŠKA DRUŽBA Čeprav so bili v tem časopisu pred časom že objavljeni določeni prispevki v zvezi z preoblikovanjem podjetja iz družbenega v drugo obliko organiziranosti, pa lahko šele sedaj po sprejemu vseh potrebnih predpisov za privatizacijo, predstavimo aktivnosti in postopke preoblikovanja podjetja v delniško družbo. Po sprejemu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je stopil v veljavo 5. decembra lani, je bilo sprejetih že več kot deset zakonov, uredb, navodil, ki bodo neposredno podlaga lastninskemu preoblikovanju podjetja, poleg tega pa se pri lastninskem preoblikvoanju podjetja posredno uporabljajo še številni drugi predpisi. 1. junija 1993, so bile sprejete še zadnje spremembe in dopolnitve zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki dokončno odpirajo proces preoblikovanja družbenih podjetij v normalno lastninsko obliko. Navedeni zakon dopušča številne načine in kombinacije načinov preoblikovanja podjetij, ki jih bodo podjetja sama izbrala in prilagajala svojim značilnostim in morebitnim sočasnim programom organiza- nadaljevanje na 2. strani Polno parkirišče osebnih vozil pred podjetjem je znak, da se v njem še proizvaja.. Color bo delniška družba nadaljevanje s 1. strani cijskega in finančnega prestrukturiranja podjetij. Ob sestavljanju programov lastninskega preoblikovanja se bodo morali v podjetjih odločati tako o bodočih la-stninskeih strukturah, kot tudi o bodoči poslovni strategiji. I. Sam proces lastninskega preoblikovanja je mogoče razdeliti v več stopenj: 1. fazo predpriprav; 2. fazo priprave programa lastninskega preoblikovanja; 3. izvedbo programa lastninskega preoblikovanja; 4. čas po izvedbi lastninskega preoblikovanja. ad) 1. V fazi predpriprave, ko se postopek lastninskega preoblikovanja dejansko sploh še ne prične, mora podjetje predvsem analizirati svoje možnosti lastninskega preoblikovanja, predvsem naj bi bili v tej fazi vloženi vsi zahtevki za revizijo dosedanjih postopkov. Zoper podjetje COLOR ni bil vložen zahtevek za revizijo dosedanjih postopkov. V tem času morajo biti tudi izdane začasne odredbe v zvezi z zavarovanjem pravic bivših lasnikov podjetja. Po izdani začasni odredbi podjetje ne bo moglo razpolagati s premoženjem v obsegu, na katerega se bo glasila začasna odredba. Predlog s strani denacionalizacijskega upravičenca Franja MEDIČA, kot dediča edinega lastnika firme MEDIČ-ZANKL tovarne olja, lakov in barv d.z.o.z. Ljubljana, je bil Sekretariatu za gospodarstvo in obrt na Občini Ljubljana-Šiška, kot pristojenmu organu po Zakonu o denacionalizaciji, že podan. Začasna odredba s strani občine še ni bila izdana. Denacionalizacijski upravičenec zahteva delež na sedanjem podjetju COLOR, ki naj bi bil enak vrednosti podjetja v času nacionalizacije. V prvi fazi predpriprav naj bi podjetje tudi pripravilo oceno vrednosti družbenega kapitala po posebni metodologiji za pripravo otvoritvene bilance, z možnostjo ocenitve tudi s strani pooblaščenega ocenjevalca. Delavci FRS že izvajajo določene aktivnosti za izdelavo otvoritvene bilance. ad) 2. Druga faza je nadaljevanje prve in je priprava na operativno izvedbo lastninskega preoblikovanja. Gre za tiste aktivnosti v podjetju, ko se na podlagi ugotovljene vrednosti družbenega kapitala (z morebitnimi omejitvami po začasni odredbi v zvezi z denacionalizacijskim zahtevkom prejšnega lastnika in z izločitvijo kmetijskih zemljišč) ugotovijo možnosti preoblikovanja in podjetje izbere način ali kombinacijo načinov preoblikovanja v skladu z zakonom. V tej fazi bo šlo že za dejansko oceno možnosti in sprejema programa preoblikovanja v okviru organov upravljanja podjetja ter za verifikacijo tega programa pri Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Ta stopnja je v okviru lastninskega preoblikovanja podjetja najpomembnejša faza in zato ji zakon tudi posveča največ pozornosti. V programu lastninskega preoblikovanja bo treba med drugim opraviti: — analizo stanja podjetja (ekonomsko stanje, pravni po- Color bo delniška družba nadaljevanje z 2. strani ložaj, organizacijsko kadrovski, tržni, tehnološki in drugi dejavniki, ki vplivajo na poslovanje in pogojujejo obstoj podjetja na trgu), — izbiro načina oz. kombinacije načinov preoblikovanja z navedbo razlogov za izbrani predlog in pričakovanih učinkov lastninjenja; opis in utemeljitev izbranega modela preoblikovanja, — odločanje o predlogu preoblikovanja v organih upravljanja podjetja, pridobivanje ustreznih odobritev oz. soglasij agencije; objavo programa v Uradnem listu in v javnih glasilih, obvestilo vseh zaposlenih, večjih upnikov podjetja... ad) 3. Nadaljnja faza izvedbe predstavlja zgolj tehnično realizacijo programa lastninskega preoblikovanja, ko se delnice vpisujejo, vplačujejo in prenašajo na lastnika v skladu s programom. Vloga Agencije je po 20. členu zakona omejena na izdajo soglasja k izvedbenemu postopku. V tem primeru bo potrebno izvedbeno fazo tudi ustrezno dokumentirati, ali je bila izvedba opravljena v skladu s programom in zakonitimi pogoji. Ta faza se zaključi z vpisom preoblikovanja v sodni register in šele z dnem vpisa v sodni register je preoblikovanje tudi dejansko realizirano. ad) 4. Podjetja, ki se bodo uspela preoblikovati v zakonsko določenem roku enega leta, bodo v celoti izpolnila svojo obveznost in možnost avtonomnega preoblikovanja v skladu z zakonom. Podjetja, ki pa jim to ne bo uspelo pa stopijo v naslednjo fazo, ko upravljalske pravice v zvezi z izvedbo privatizacije in o lastninjenju prevzame Agencija, ki nato avtonomno odloča o načinu lastninskega preoblikovanja. II. V zvezi z aktivnostmi, ki jih bo v podjetju potrebno izvesti že v fazi predpriprav pod 1., kar je pogoj za nadaljevanje aktivnosti po naslednjih fazah, bi bilo potrebno v podjetju izvesti naslednje aktivnosti, pri čemer se določene že izvajajo oz. so že izvedene, vendar jih zaradi transparentnosti postopkov tukaj navajamo. 1. Imenovanje projektne skupine za pripravo programa preoblikovanja. 2. Ocenitev vrednosti družbenega kapitala z otvoritveno bilanco po metodologiji oz. na podlagi cenitve pooblaščenih ocenjevalcev. 3. Anketa upravičencem do interne razdelitve delnic pri notranjem odkupu podjetja. 4. Izločitev kmetijskih zemljišč iz sredstev podjetja. 5. Dogovarjanje z denacionalizacijskim upravičencem glede višine zahtevka oz. višine deleža v olastninjenem podjetju. 6. Eventualna odločitev o potrebnosti morebitne prodaje, vlaganja ali drugega razpolaganja s sredstvi večje vrednosti. 7. Dogovori z upniki podjetja o morebitni spremembi njihovih terjatev v lastniške deleže oz. delnice podjetja. 8. Predhodno organizacijsko in finančno prestrukturiranje. 9. Priprava Pravil programa notranjega odkupa. 10. Priprava navodil o sodelovanju delavcev pri sprejemanju programa. 11. Priprava pravil delovanja komisije za prodajo delnic podjetja z zbiranjem ponudb. 12. Analiza možnosti lastninskega preoblikovanja. 13. Odločitev o načinu preoblikovanja, kar kasneje podjetje določi s programom, ki ga sprejme delavski svet. V skladu z določbami zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, naj bi podjetja izvedla preoblikovanje v enoletnem obdobju po pričetku veljavnosti tega zakona, to je do 5. junija 1994 leta. To pa pomeni, da morajo biti do tega roka vse aktivnosti v zvezi z preoblikovanjem izvedene in bomo morali registrskemu sodišču predložiti predlog za vpis COLOR-ja kot delniške družbe v register. Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da le lastninjenje ne bo rešilo problema učinkovitosti gospodarjenja tako v COLOR-ju kot na Slovenskem. Je pa nujnost, da se vzpostavijo normalne in stabilne razmere v podjetjih, kjer bodo tudi ukrepi makroekonomske politike normalno in učinkovito delovali. Ali kot je nekje zapisal eden naših najboljših ekonomistov dr. Jože Mencinger: "Tudi pričakovanja, da se bo s privatizacijo takoj povečala učinkovitost, da je v privatizaciji mogoče uveljaviti pravičnost, da vrednost delnic samo raste in nikdar ne pade, ali da bomo imeli kapitalizem, v katerem bodo vsi enaki, so na žalost napašna. Privatizacije samo omogoča gospodarsko učinkovitost." Jože Taler Ob koncu lanskega leta so imela naša podjetja za 28,5 milijarde tolarjev terjatev (7,7 odstotka vseh) in za 13,2 milijarde tolarjev obveznosti (4,3 odstotka celotnih obveznosti). Razmerje bi bilo še slabše, če ne bi slovenska podjetja lani odpisala kar za 11,7 milijarde tolarjev terjatev do kupcev iz republik nekdanje Jugoslavije, največ iz Srbije in Črne gore. Za slovenska podjetja je značilno, da slabše vnovčujejo svoje terjatve do kupcev v drugih republikah, kot pa poravnavajo svoje obveznosti. Naša podjetja največ trgujejo s Hrvaško; njen delež se še krepi (v letu 1992 so prodaje na Hrvaško pomenile skoraj 79, nakupi pa dobri 71 odstotkov celotnega trgovanja z nekdanjimi južnimi republikami). Slovenija in bivši jugoslovanski trgi Trgovati ali žugati? Že dolgo pred dokončnim razkrojem SFRJ so dr. Aleksander Bajt, dr. Jože Mencinger in drugi ugledni slovenski ekonomisti opozarjali, da bo po odhodu Slovenije iz nekdanje skupne države naše gospodarstvo najbolj prizadela izguba južnih trgov. To se je tudi zgodilo, saj se slovensko gospodarstvo ni načrtno usposabljalo za prodor na (druge) zahtevnejše tuje trge. Tudi zato veliko slovenskih podjetij - predvsem industrijskih, ki težko najdejo trge v tujini - še vedno posluje z republikami nakdanje Jugoslavije, posebej s Hrvaško in Makedonijo. Pri poslovanju pa imajo ta podjetja velike težave: plačilni sporazum je delno urejen samo s Hrvaško in Makedonijo, s katero smo se dogovorili za klirinško plačevanje -pa trgovanje z obema kljub temu še vedno ne poteka tako, kot je v navadi v razvitem svetu. Prej so podjetja poslavala prek službe družbenega knjigovodstva, zdaj pa to ni več v njeni prisotjnosti. Gre namreč za poslovanje s tujino: podjetja imajo zato odprte nerezidenčne račune pri poslovnih bankah. Slaba stran teh računov pa je, da se sredstva za njih ne obrestujejo, poleg tega pa jih je treba obvezno "zapraviti" v državi, kjer je račun odprt. Ob koncu minulega leta so imela 704 slovenska podjetja tako na nerezidenčnih račUnih na Hrvaškem okoli 237 milijonov tolarjev (v hrvaških dinarjih). Z zmanjševanjem trgovine se je pospešeno zmanjševal tudi delež terjatev in obveznosti slovenskih podjetij v drugih republikah. Vse več znamenj pa priča, da gospodarstvi obeh strani med seboj čedalje teže trgujeta, da je meja med državama čedalje bolj "prava meddržavna meja" - zaradi zaostrenih izvozno-uvoznih predpisov - in da je medsebojna menjava padla na zelo nizko raven. Mnenja gospodarstvenikov potrjujejo tudi uradni podatki. Se pred tremi leti je bila na tedanjem notranjem trgu hrvaško-slovenska menjava vredna 3,5 milijarde ameriških dolarjev, že leta 1991 pa se je zmanjšala na približno dve milijardi dolarjev. Kolikšna je bila lani, je težko reči, ker se hrvaški in slovenski podatki močno razlikujejo. Na Hrvaškem trdijo, da je bilo te menjave za 1,975 milijarde dolarjev in da je Hrvaška imela 227 milijonov dolarjev presežka. Po drugi strani pa slovenski podatki kažejo, da je bila vrednost te menjave 1,67 milijarde dolarjev, nadaljevanje na 5. strani Hladilno grelni sistem za tankoslojni uparjalnik, s katerim bomo prihranili velike količine sanitarne vode... nadaljevanje s 4. strani in da je Slovenija imela 114 milijonov dolarjev presežka. Po podatkih za prve letošnje mesece je mogoče sklepati, da se medsebojna menjava še naprej zmanjšuje, to je, da se je hrvaški izvoz v Slovenijo zmanjšal skoraj za polovico, med tem ko se je uvoz iz Slovenije nekoliko povečal. Kje so vzroki? Menjava se je verjetno zmanjšala zato, ker je tudi kupna moč prebivalstva na Hrvaškem manjša kot pri nas, Slovenija pa je na hrvaški trg pošiljala predvsem blago za široko porabo in veliko manj reprodukcijskih materialov. Po drugi strani se slovenski trg zapira, če mu ustreza; odprtje le za tiste izdelke, ki jih v Sloveniji primanjkuje. Podobno ravna tudi hrvaški trg. Položaj je še slabši zato, ker hrvaški sabor ni soglašal s sporazumom o gospodarskem sodelovanju, ki ga je slovenska skupščina ratificirala pred več kot letom dni. Še več: Hrvaška je (posredno) sredi lanskega leta ta sporazum zavrnila s pojasnilom, da bo v kratkem času ponudila nov predlog, ki bo "bolj sprejemljiv za obe državi", vendar do zdaj tega še ni storila. Na začetku je bil pretok blaga na hrvaško-slovenski meji sorazmerno hiter; za veliko zunanjetrgovinskih partnerjev je veljalo tedensko carinjenje, plačati je bilo treba le odstotek vseh carinskih stroškov, ne (sporazumu) hrvaške in slovenske vladne delegacije sredi lanskega leta pa so sledili nadaljnji zapleti. Hrvaška je uvedla nizke carine in veliko višje uvozne takse, kar je upravičevala kot začasni ukrep, ki pa še vedno velja, češ da tako rešuje svoj državni proračun. Hkrati je prepovedala izvod številnih izdelkov in surovin, ki so jih slovenski kupci vsa leta kupovali tam. Slovenija je uvedla povračilni ukrep - odpravila je prednostni status Hrvaške, čeprav so se hrvaške uvozne obremenitve zmanjšale. Hrvaško-slovenske odnose torej močno obremenjujejo nejasna pravila v plačilnem prometu, "prehodne rešitve", ki veljajo za nerezidenčne račune, in omejitve za tiste, ki na ta način poravnavajo medsebojne obveznosti. Nikakršnega dvoma ni, da niti Sloveniji niti Hrvaški ne bi ustrezal klirinški način plačevanja, in da bi bili obe državi najbolj zadovoljni, če bi to plačevanje potekalo v trdnih valutah. Razmere v našem trgovanju s Hrvaško se zapletajo tudi zaradi priložnostnih političnih pogledov na sedanje in prihodnje medsebojne odnose, veliko pa je kriv čustveni pristop pomembnih politikov obeh strani, pri katerem se nekaj časa sklicujejo na razum, po drugi strani pa gre za vztrajanje pri posebnih interesih ene ali druge države. Slovenija je v nekoliko lažjem položaju, saj je ne obremenjujejo vojna in njene posledice, gre pa vendarle za dve gospodarstvi in za dva trga z dolgoletnimi medsebojnimi vezmi, na kar preradi pozabljamo. Zato bi bilo za obe državi koristno, ko bi čimprej presegli te razlike in ustvarili podlago za uspešno, za dve državi koristno medsebojno sodelovanje. Vinko Blatnik Zahvala OB IZGUBI MOJE MAME VSEM SODELAVCEM ISKRENA HVALA ZA IZRAŽENO SOŽALJE, NESEBIČNO POMOČ IN NEODVISNEMU SINDIKATU ZA DAROVANO CVETJE. Marija KOŽLAKAR Vzdrževalca popravljata vakuum črpalko za reaktorsko linijo R 50 v sintezi... V ^ .2 C '“■* v N « e 2 j 0 1 e liti timi ■ Slišiš^ Hi!« iiiii !;Vtr Jstt O t*3 - e N“»| o jž lis0!5 gis »= a;»*f S/l s s silil „ e Roman Žavbi NAGRADNA KRIŽANKA ŽREB JE ODLOČIL V prejšnji številko Colorje-vih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli 25 rešitev. Komisija v sestavi Jernej Merjasec, Darinka Ramovič in Sonja Sajovic opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - Bukolit, garnituro za 10 m2 STANKA PETROVIČ, drugo nagrado - 2 1 barvnega Aquales brezbarvni prejme ANICA DEŽEL AN, tretjo nagrado - dva spraya pa prejme REZKA BERTONCELJ. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v kari rovsko-splošnem sektorju. ČESTITAMO NAGRADNA KRIŽANKA sr K. i"*™ šSSis" 13“ ►s k L A O 1 Sc' £ Wm s p l /1 A £ k M OKU £ 5 A L O N 0 ►0 D P e E Al A E N 6 fm ŠE E / 0 K U C A 0 s M 0 Z A sz? T o r 0 D E T st Er T e i E D £ R T D A V O R £57 J Z« 0 N sr F £ 5 ps £ P. O S ŠT V A V A F E L W M A J 65 D 7 2 ps, D s / 0. A M U. A s r A S sp: A M 0 C Ef u K A 0 S v^- L ST5T c A V A D O 4 C u s v F R E S F- D A N A L B C A L c sp M E r E 0 R J2 1 i 1 m T i s N i p E C Ič. B N snu* T a £ M A «CUI / N D g S 1 0 N 1 r,r A S 7 O R h J J B AV A T /2 / J 2* 7 n A S A 7 X A P .R A Z L A COLORJEVE INFORMACIJE izdaja pogodbena organizacija Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor Marko Ažman, Frane Erman, Mateja Gabrovšek, (odgovorna urednica), Milena Kržin, Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik Urednik fotografije Franci Rozman. Tisk: tiskarna Planprint, Ljubljana Po mnenju ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. Bukolit, garnitura za 10 m2 2. 2 1 Aquales brezbarvni 3. dva spraya Izrezke z vpisano reštivijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako "Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. JULIJA 1993. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!