A W i t * AVE MARIA JULY, 1933 4 4 AVE MARIA published monthly by The Slovene Franciscan Fathers, VERY REV. BERNARD AMBROŽIČ, O.F.M Comm. provincial. P. O. B. 508. Lemont, Illinois in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross Subscription Price: $2.50 per annum Naročnina $2.50 letno Izven U S. A $3.00 Manager—Upravnik: REV. BENEDICT HOGE. P. O. B 608, Lemont, Illinois Editor—Urednik: REV. ALEXANDER URANKAR, "1852 W. 22nd Place, Chicago, Illinois Entered as second-class matter August 20, 192S, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925. AVE MARIA je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi. ft VSAK NAROČNIK našega lista je podpornik velike misli misijonstva Jezusovega. Zakaj? Dolarji, ki si jih namenil za naročnino Ave Marije niso vrženi v kot. Kamenčki so za zgradbo Kristusovega duhoyništva. Zato je bila Ave Marija ustanovljena, da bi v gmotnem oziru podpirala dijake, kandidate za duhovniški stan. Tvoja naročnina je seme, ki naj nekoč obrodi sad v vinogradu Gospodovem. Koliko je dijakov, ki bi radi študirali, pa nimajo gmotnih sredstev. Samostan v Lemontu je bil zato ustanovljen, da bi bil tudi šola in vzgojevališČe idejalnim fantom, ki so si zaželeli službe altarja. Sedaj razumeš. Ave Marija utira pot tem študendom. OBENEM SI APOSTOL katoliškega tiska. Vsak mora priznati, da Ave Marija krepko nosi prapor Jezusovega imena. Ta namen ima, da neti in podžiga in ohranja ogenj vere v srcih katoliških Slovencev. Najlepši namen ima. Kdorkoli je naročen na Ave Marijo, je tudi propagator verske misli. Dolžnost vsakogar je, da Kristusa tudi uči, ne samo priznava. Z besedo, z zgledom, v dejanju. Ave Marija naj bo glasilo temu delu. glasnik apostolstva Jezusovega. NOVEMU NAROČNIKU bom govoril nekako takole, ko ga bom skušal pridobit' za naročbo. Naroči si ta list, že zato, ker je tako p°" Ijuden. Ave Marija hoče biti v vseh svojih vrstah priprosta spremljevavka priprostega ljudstva. Povesti, članki vsi od kraja hočejo biti tebi v razvedrilo pouk. Rarbiš razvedrila na vsak način. Sezi po Ave Mariji, beri njene črtice. Rabiš pa tudi pouka, zlast" v verskih zadevah. Sezi po Ave Mariji. Daje nauka iz katekizma, liturgije, sv. pisma in drugo. Veni. da se boš naročil. Kaj bi ugovarjal in se izgovarja'7 STAREMU NAROČNIKU bom pihal na srce tako-le: Glej, da ostaneš dobrotni naš. Toliko let si bil v naši vrsti. Poznaš na* skupne uspehe, poznaš naše skupne boje in ski'h1. Nikar ne odstopi sedaj. Pa četudi so morda časi zelo težki. Stanoviten bodi in ostani z nami. Naročniki so deležni duhovnih dobrot franč. komisa^ jata. — Za naročnike in dobrotnike es bere vsak me0*' sv. maša. AVE ARIA Julijska štev. 1933.- Nitbožni mesečnik. —Jubilejni letnik XXV. AVE MARIA ODLIKOVANA. Kakor nalašč je prišlo to odlikovanje. In vesel je tega odlikovanja list, nedvomno ga bode veseli vsi bravci. Vsaj nekaj smo prejeli za vse tiho delo med slovenskim izseljeništvom v A-»leriki. Saj nismo delali, da bi Prejeli hvalo, toda veseli nas beseda pohvale, talcu nekam prijetno boža. . . Naš mesečnik je vršil upostol-stvo tislca. Petindvajset let je 'onial od hiše do hiše, bodril na-r°d za lepe ideale slovenstva in večne domovine, navduševal rojake, naj ostanejo zvesti narod-'nim in verskim izročilom dedov 8lovenslcih. Čas je bil, da se nas le viaoko predstavništvo naroda v Belgradu spomnilo z odliko-va njem. Odlok ministra za notranje za-^»e št. 16570 z dne 29. maja Prepoveduje izhajanje in razpe-tavanje našega lista v Jugoslaviji. Ponosni smo na to odlikovale. Dokler nas sovražniki Boga "1 Cerkve tepejo, smo lahko ve-8e". če bi nas hvalili, bi bilo z tUl»ii in mišim delom narobe. ^ASl s H h' li UNO M A S NI KI. Uikdu r prej in nikdar poslej, a tudi menda nikoli več ni in £ '»o toliko slovenskih duhovni- v 0 Ameriki dozorelo za Go-8Podovo Službo kot l. 1933. V St. uul Seminary, Minn, je bilo 13. jun. 1903 posvečenih sedem slovenskih duhovnikov za razne škofije. Ti so bili: RR. Jakob Čeme, župnik v Sheboygan, Wis., John Blažič, župnik v Uni-ontown, Pa., Francis Missia, prof. v St. Paul Seminary, John Schiffrer, župnik v Chisholm, Minn., Jos. Vrhunec, župnik v McKees Rocks, Pu., John L. Za- MOl/lTEV ZA NASE DNI. H. Aleksander. Gospod. Prekuj naš meč v ljubezni svoji in plainenel bo kakor meči kerubov Gospod. Očisti našo kri v ljubezni svoji kot jagnjeta jo naj zrosimo na areno. . . Gospod. Preiskusi našo smrt v ljubezni svoji da bomo večno Tvoji močni borci lJaj moči, moči borcem svojih vojska. Borbe se hoče nam, borbe z voji pekla. plotuik, župnik v Lindsay, Nebr., Alojzij Pirnut, župnik v Eveleth, Minn. Isto leto sta bila posvečena Rev. Peter Remškar, župnik v Norwood, Minn., dne 10. jun. in Rev. John J ud nič, župnik v Denver, Colo, dne 31. maja. Ta neša rekordna duhovniška žetev je pa tudi zato nekaj izrednega, ker vsi ti gospodje še žive in k> ep ko obdelujejo Gospodov vi- nograd. Oni, ki so iz enega gnezda so se zbrali v St Paul Seminary pri tovarišu Rev. Mi-:iiji, du skupno proslave srebrni jubilej svojega mašništva. Gotovo so za celo knjigo pisanih spominov prinesli tja in jih izmenjali. Saj so se sešli z vseh vetrov in iz tako različnega krajevnega in narodnega okoliša, v katerem delujejo. Mi jim v imenu slovenskega naroda želimo, (,'i bi se čez 25 let zopet vsi zdravi sešli k svoji zlati maši. Naj jih Bog živi! BARAGOV DAN. Mnogo slovesnih dni bo šlo mimo nas to leto, nobeden bi ne smel biti slovesnejši od Baragovega dne 30. julija v Lemontu. Tako slovesen bi moral biti tu dan kakor so bili slovesni dnevi pred letom in dnevom, ko smo obhajali Baragovo stoletnico. Res je, glavno skrb in delo za Baragovo beatifikacijo je prevzela domovina in Ljubljana, to~-du ameriški Slovenci domovine ne smemo pustiti na cedilu. Že zato, ker se je ta akcija pri nas pričela in ker je Baraga slovenskemu imenu v Ameriki pravo veličje dal. Zato se zavzemimo vsi za ta dun. Program bo podul Amerikunski Slovenec teden pred dnevom. Ze danes lahko rečemo, da bo lep. Slišimo, da bote tudi mladinski godbi iz Jolieta in Čikage navzoči. BARAGOVA KNJIGA. Znana Baragova knjiga, ki jo je spisal podpredsednik Baragove zveze bo sedaj še bolj dostopna slovenskim hišam. Kakor č/u-jemo, je odbor Baragove zveze znižal ceno na kvoder. Nobeden se ne bo mogel več izgovarjati, da je predraga. Sezite po njej. Toliko berila, toliko lepih dokazov o Baragovem svetniškem življenju, toliko navdušenih vzgledov našega apostola — pa menda ne' bom tako trd, da nebi hotel žrtvovati teh malenkostnih centov za dobro delo Baragove zveze. Koncem koncev je ves izkupiček te knjižne naklade namenjen za Baragov sklad. Apostolsko in narodno delo vršiš, če si to knjižico naročiš. Kdorkoli je knjigo bral, jo je pohvalil, očeti jevavci, ki so pregledali knjigo pred natisom, so vračali rokopise z najlepšim priporočilom. Torej nam ni treba še posebej priporočati tega dela, delo se samo priporoča. ZAHVALA MR. GOLOBIC H U V PITTSBURGHU. Na tem mestu se moramo nuj-prisrčneje zahvaliti odličnemu poverjeniku našega lista, Mr. Golobichu, ki je bil toliko koraj-žen, da je dal zapreti starega goljufa Masona. Izdajal se je, za našega zastopnika in mnogo rojakov preslepil, da so se pri njem naročili na naš list. Topot ponovno prosimo vse naročnike: bodite vendar previdni in nobenemu ne izročajte nobene naročnine, razen krajevnemu zastopniku, ki ga poznate, ali pa glavnemu zastopniku bratu Antoui-nu, ki obišče naročnike vsako leto enkrat. Čudno, da morajo nekateri še vedno nasedati sleparjem, ko smo jim že tolikokrat pridigali: varujte se lažnjivcev. PESEM O MOLITVI. P. Aleksander. V moč svete molitve bi hotel vkovati tvoje srce, o sestra in brat. Ali ne iščeš Bopa in svete vrnitve? V sveti molitvi spi čudovita moč iz one prasive davnine, ko je Večnost poljubila mrtvi čas in je iz tega poljuba kanila zemlja— kapljica Njene Moči in Jasnine. V sveti molitvi sni čudovita moč iz one presrečne davnine ko je naš Oče zabrenkal najlepši akord na citre življenja in je vesoljstvo drhtelo še v prvem objemu Njegove Miline. Tiho, tiho kot misel dušo prevzame in jo zaziba v najglobljo prostost. Bo vse tvo'c tvoje življenje prevzela. Pil boš iz nje kot iz keliha vseh lepih sladkosti najlepšo sladkost. Ajmo, ajmo na ceste in na razpotja širom sveta. Ajmo in glasno zakličimo hromim in slepim: O vi vsi, ki iščete ljubo nebeško veselje, šotor zložite za zadnjo romarsko pot: V tihi molitvi je naša sreča doma. OČE NAŠ. Oče naš, zorenja gospodar naše trte so zapele v mladoletje, blagoslovi v milosti svoj božji dar. Tvoja roka je kot trta plodna, Tvoja roka je kot gruda rodna, Vse kali vesoljstva v Tvojih so dlaneh. Blagoslovi mladi naš vinograd, da čez vse ravni bo zadehtel kakor rožna greda lep in bel. Trte naše so zapele v mladoletje... Oj v to daljno in skrivnostno petje radi zlili bi najtišje vse želje. Sonca, sonca blaženi usmev kliči nam na trsje — božji spev, pa na jesen bodo grozdi peli. (irozdi-duie. PETINDVAJSET LETNIC A - lista mimo poteka. Ali ne bo nobene kampanje? Kje so obljubljeni darovi? Vprašanj dovolj-Kampanja bo tja na jesen enkrat. Darov pa tudi ne bomo pozabili. Križ je samo to, da hoče sedaj polovica naročnikov darove, dasi vsi ne morejo dokazati, da bi bili od vsega početka podpirali naše delo in naš list. Še imamo šest mesecev, časa dosti, da vse uredimo. Prosimo pa zopet in zopet, pomagajte s tem, da redno plačujete naročnino. '/> rednim odplačilom je pomagano največ. Udarjeni smo zelo tudi po tem "odlikovanju" iz Beograda. Zgubili smo namreč na stotine naročnikov. Nadejamo se, da se bodo lista toliko bolj oklenil' bravci v izseljeni Sloveniji. SLOVESNOST V■ GRAND RAPIDS v počast škofu Baragi je nad i,!lC_ lepo uspela. Imeli so jo pretečem mesec. In sicer na inicijativo škofa samega. Združili so to ttlO" vernost- s srebrnim jubileje111 šlcofovanju svojega nadpastirj Kakor poročajo, so se slavuost' udeležile ogromne množice. pet lepa pobuda za nas Slovenci da se še bolj goreče zavzame'"" za Baragovo misel. Ob tej l»'i}1' ki so izdali tudi drobno sponi'"' sIco knjižico, lei. govori o BaruD0' vem življenju. Gorostasno pot"0' to so sicer napravili v tej M1' žici, ko pravijo, da ju bil BAli^ GA SIN BARAGANCEV. B*' RAGANC1 PREBIVAJO OZEMLJU BIVŠE KRAW SKE. Te napake pa jim ne rimo. Znano je, da zemljepis"0 znanje Amerikaneev ne »eH prav v podrobnosti naše9a ozemlja. TKI NASELBINE SLAVE JUBILEJ. West Allis, La Salle in Kansas City. Ave Marija je tudi v teh naselbinah kakor v drugih našla vedno odprte domove in odprto area. Ne more si kaj, da se ne bi tudi ona pridružila, vsem, ki so tem naselbinam zadnje dni na-zdravi j ali: Bog jih ohrani in ču-baj z vsemi slovenskimi naselbini po Ameriki do zlatega in demantnega jubileja. nadškof o Slovencih. Značilne so besede, ki jih je govoril mihvauški nadškof o slovenskem ljudstvu. V lepih besedah je navduševal rojake, naj se krepko drže svoje tradiciji5 Bili so vedno vztrajni in navdušeni katoličani. Tudi seda j v tež-kih časih, ko skuša jugoslovanska vlada s turškimi metodami. Uničiti božja semena vere v slovenskih, srcih preko oceana, naj ne klonejo v razdvojenost. Z mi-"tvijo in krepko besedo naj se z- Talce krepke besede spreje-"La»i<> z zadovoljstvom. Talcih zVodbujevavnih ,besed rabimo, 'e !>a puhlih zdravic našemljenih. Jugoslovanskih pavov, ki mislijo, ('u je na rod nosi prvo, drugo veva. ŽALOST MORAM OZNANITI, <1(1 ; nas p. Evstahij, pisatelj po-1 "Venec in krona" ponovno hudo zbolel. Že dva meseca ni glasu od njega. Ker mi je rokopise vsak mesec sproti pošiljal, so nadaljevanja povesti izostale. Težko, če bo mogel s povest jo nadaljevati. Vsi bravci Ave Marije želimo dopisniku zdravja. Upa- Srebrnomašnik DR. J. ZAPLOTNIK, naš odlični sotrudnik. mo, da mu Bog ne bo še izmaknil peresa iz roke. Preradi prebira mo njegove spise, da bi se mogli uživeti v tako žalost. ŽIVELI NOVOMAŠNIKI. Koledar je imel ponavadi dolž-. nost, da je našim novim Gospodovim vinogradnikom nazdravljal. Predolgo bi morali čakati, da bi mogli dati duška veselju naših src. Molitev naša je z vami: Rev. J. Sheringer, Rev. J. Virant in Rev. J. V. Trinko. Bog blagoslovi Vaša pota in Vaše besede. Da bi nam vsem bile v tolažbo in vzpodbudo novega duhovnega življenja. NOV LISTIČ. Jolietslca Marijina družba izdaja listič v angleškem jeziku, ki je jako mikavne vsebine. Namenjen je dekletom-članicam dekliškega društva Marijinega Starši, najlepši dar poklonite svojim hčeram, če jim naročite ta listič. Drobim je, komaj štiri strani obsega, pa je poln lepega berila. NAŠIM KATOLIŠKIM ODROM sporočam skrivnost. Omogočena jim bo uprizoritev ene najlepših iger, kar jih je nuš katoliški oder imel. Father Hiti in Father Kama iz Jolieta sta priredila za oder krasno Pregljevo povest: Gospod Pavel Glavar. Priporočite se omenjenima gospodoma. Zagotavljam, da bo igru vsem v zadovoljstvo. Veseli nas, da sta se dva, ameriška Slovenca-duhov-nika spravila na prireditev slovenske igre. Alfonz Ratisbonne. Rev. J. Oblak. Ratisbonne je bil Žid in pisatelj, ki je na strupen način zasmehoval vse, kar je katoliško. Potoval je v Rim, da bi našel več snovi ze. napade proti cerkvi, V Rimu se je sestal s starini znancem Teodorom de Bussiere. Bussiere je bi! protestantski učenjak, ki pa se je v Rimu prepričal, da katoliške verske resnice soglašajo s krščanskim starim vekom. Tu je začel moliti in je prejel mi-' lost. da se je osmega februarja 1837 povrnil v katoliško cerkev. K njemu je prišel nekega dne Ratisbonne na obisk. Bussiere je v svoji gorečnosti poklonil svojemu židovskemu prijatelju Marijino svetinjico v dar, proseč ga, naj moli vsak večer in zjutraj: "Spomni se, o premila Devica Marija--." Ratisbonne se je zasmejal, a je svetinjico le sprejel, da bi mogel še tembolj sramotiti katoliško vero. "Zdaj sem apostolski in rimski katolik," je norčevaje se rekel. — Deset dni kesneje, v četrtek dvajsetšestega jnniu.rja 1842, je sedel opoldne v kavarni. Sam piše o Leni: "Ce bi mi bil v tistem trenutku kdo rekel: Alfonz, čez četrt ure boš molil Jezusa Kristusa kot svojega Boga in Odrešenika; v jezuitskem samostanu se boš pripravljal na sv. krut; klečal boš ob nogah duhovnika, trkal se boš na pr?a in voljan boš žrtvovati se za katoliško vero; odpovedal se boš svetu in njegovemu sijaju, bcgastvu, upu in nevesti, in ne boš imel gorečnejše želje nego nasledovati Kristusa do smrti — takega pre- Junaški Pred leti je prišel mlad trgovec v belgijsko mestece Hali, ležeče ob reki Sani. Nekega dne se je šel sprehajat vzdolž reke. Nenadoma je zaslišal bolesten krik in kice na pomoč. Na nasprotnem bregu je staa žena, ki je vila roke in kričala, kažoč na reko, po kateri je plavala zibelka z otrokom. Brez pomišljanja je trgovec skočil v vodo, zgrabil zibelko z detetom in jo rešil na suha. Materino veselje nad otetim otrokom je bilo nepopisno. Ni mogla najti besed za čute hva- roka bi bil proglasil za norca. In vendar se je tako zgodilo. Ko sem bil odšel iz kava' i.c, sem srečal kočijo gospoda de Bussiere. Povabil me je, naj prisedem. Pri cerkvi sv. Andreja se je ustavil, da napravi obisk. Jaz sem si medlem hotel cerkev ogledati. "Potrpite, če d"e minuti se vrnem," mi je rekel. — V cerkvi se mi je zdelo, da sem popolnoma sam. Nič me ni zanimalo. . • Kmalu pa mi je cerkev izginila izpred oči,- Ničesar več nisem videl. . . kajti, moj Bog. videl sem samo eno! Človeške besede ne morejo tega izraziti. Padel sen na obraz, s solzami v o"ch. v nezavesti, ko me je Bussiere prebudil. Na njegova vprašnja nisem znal odgovarjati. Kor.'no sem vzel svetinjico, ki mi jo je bil pred osmimi dnevi podaril, in poljubil sem z vso gorečnostjo podobo milostpolne Device. . . Ona je bila, ki sem jo videl, ki je stopila doli, da bi rešila ubogega grešnika. Bil sem ves spremenjen.( Ne le ena vez, ne-broj vezi mi je padlo z oči. . . bilo nii jo kakoi' človeku, ki se je slep rodil, pa je nenadoma zagledal svetlobo dneva. . . prodrl sem v zmise'. in duha vere, o katerem nisem prej niti vrstice čital. Krščanske resnice so mi postale na mah popolnoma jasne. . . Rim, kako milost sem v tebi našel!' Ratisbonne se je dal krstiti, postal je duhovnik in vnet apostol. Umrl je svetniško šestega maja 1884. trgovec. ležnosti, od katerih je prekipevalo njeno sive. bi se vsaj nekoliko trgovcu obdolžila, mu je dala ves nar. "K sreči baš denarja ne potre' bujem," je rekel. "Storil sem samo svojo dolžnost ; vsak drug na mojem mestu bi bil rnvn*' prav tako." J In mati sname otroku z vratu srebrno Ma>'J jino svetinjico in jo podari trgovcu, oblju da se ga bo vse svoje življenje s hvaležnostjo BP0' minjala v svojih molitvah. Sv. pismo o prijateljstvu. Kdor se boji Boga, najde tudi dobrega prijatelja; kakoršen je namreč sam, tak bo tudi njegov prijatelj. * Z zvestim prijateljem se nič ne meri, težko zlato in srebro ni vredno njegove cene. Zvest prijatelj je zdravilo življenja in neumrljivosti; Logaboječi ga najdejo. Nekateri je prijatelj samo, dokler sedi P1' mizi, ob dnevu potrebe pa ne ostane. Ce ostane prijatelj stanoviten, bo takorek tebi enak in s tvojimi domačimi se bo zauP1 , obnašal; če se ponižuje pred teboj in skriva P1 tvojim obličjem, boš z njim enih misli v prijaznosti. red lep1 Lepo življenje brez vere je umetnost. p. Aleksander. (( t^METNOST". Beseda, ki izraža že sama na ^-j sebi nekaj, kar je nad močjo navadnega človeka. Umetniku je treba posebnih darov in posebnih talentov, da more vršiti in izdelovati občudovanja vredna dela. Umetnost je nekaj izrednega, skoraj nadnaravnega. Naj bo umetnost slikanja, umetnost stavbarstva, literarna umetnost ali druge vrste, umetnost vedno zahteva isredno nadarjenega moža in izredno lepe dovršeno delo. Tako tudi ta naša umetnost — lepo živeti brez vere zahteva skoraj nekaj nemogočega. Zato tako življenje imenujemo umetnost — ker zahteva izrednih stvari, ki jih skoraj ni mogoče izvršiti bi bil pravcati čudež človek, ki bi hotel brez Vp|'e ohraniti lepoto srca in poštenost duše. "Religija in vera v Boga sta človeškemu živ-'ifnju odveč. Vsak naj pametno živi, prav naj vselej ravna, pa mu ni treba nobenega strahu. Srio'njuje naj dolžnosti svoje, pa bo shajal sam in dajalo bo človeštvo brez Boga." Se se ga spominjam. Profesorja. Očala 1 lo snažil, ko je izgovarjal to učene stavko. In tf'edal io nas učence, kakor da je dal iz sebe vso Sv'°.io učenost. Pa je povedal lo budalost in sam je i,;] pQ jezj]rala pa no." Ali jo to pravi vojak? Kaj ."m»Iu ho izkusil, da so je bridko motil. Tako ni ^r^voren človok pravi človek, k« hoče spolnjevati ^ '^nosti poštenosti, dolžnosti do sobo in bližnjega. ,f ('a hi spolnjeval dolžnosti do svojega Stvarni-n 'Z ('nova v ('an z °10rn ')07'nati dolžnost, če no poznam Boga. Če nad menoj, som jaz sam Bog. Kdo mi bo potemtakem dolžnosti nalaga. Nobenemu nisem odgovoren, samega sebe lahko odvežem od tega, kar imenujem dolžnost. Živeti lepo, pošteno, kaj se to pravi? Živeti po pameti? Ali moreš zamer iti anarhistu, ki se mu zdi nespametno, da mora sam uživati krompir s toplo vodo zabeljen, medtem ko kapitalisti tlačijo v želodec dragi ka-vijar in se nalivajo s šampanjcem? Še bolj nespametno se mu pa zdi, da bi taka življenja ne upihnil s samokresom in nožem. Brez vere v Boga ni mogoče nobena poštenost. Če ni Boga, če ni neumrjoče duše, zakaj se ne bi smel okoristiti na račun drugih. Ce lahko dobim kje denarja in "grafta", pa se obenem lahko izmuznem človeški postavi, zakj ne bi segel po njem? Zakaj naj bi mož vezal svoje življenje samo na eno družico. zakaj naj bi žena ohranila zvestobo? Zakaj ne bi smel krasti? Na eni strani lahko človeški postavi uidem, na drugi strani mi tako dejanje prinese gmotno korist. Čast? Kaj mi hoče čast. če si je samo jaz. Vest? Brez Boga tudi ni vesti. Tn to jo najbolj žalostni sad nevere: brez-vestnost. Kako prav je imel minister Španije Alexander Pidal y Mon, ko je na nekom španskem katoliškem shodu dejal: Znanstvenik, ki je vzel patent na svojo ure-nost razglasi, da ni Boga. Začudeno sluša predstojnik, si prikroji In "resnico" po svoje in pravi: Ni pravičnosti. Sliši jo razbojnik, sklepa logično: ni krivde na meni; sliši strasten udani mladenič, dejal bo: čednosti ni. Pride na uho podložnika, ta bo zo pot rokol: ni postave in komande nad menoj. Pa pride ta nauk na cesto, kri ho tekla. Med po kaniem revolverjev in pušk boš slišal divjanje podivjane tolpe: Proč z Bogom, nebesi in večnostjo. znanost je dokazala, da ni teh sanjarij. So bolj prav je imel znani Voltaire. Udarjali so nekoč čez vse, kar je sveto on in dva njo-irova znana prijatelja D' Alambert in Diderot. Pa iih nenadoma ustavi Voltaire in pravi: "Tiho. tiho, počakajmo. da se odstranita moja dva služah ninka, zakaj po pravici se bojim, da me ponoči ne zadavita". Razumljivo. Brez Boga ni vesti, tu Napoleon je pa dejal: "Brez vere svet, ne di umor bi po tej resnici sklepajoč ne bil greh. pričakuj drugega, kakor da se bodo pobijali radi ene same hruške in radi ene same lepotice. Da velika umetnost je lepo živeti brez vere, Govori mi še I oliko o svoji naravni poštenosti, ne moreš mi pokazati z njo drugega, kakor le, da po- znaš samo ednajsto zapoved modernega človeštva: "Glej, da te nihče ne ujame." Naravna poštenost, kaj ni le gola zunanjost? Lepa obleka po vseh postavah najnovejše mode, umerjen, fin korak obnašanje po postavah lepega vedenja vse to navadno dandanes pokriva gnilobo. V premnogih krogih merijo to naravno poštevnost po tem, koliko "žajfe" porabijo in kako čedno mu ovratnik stoji. Brez krščanske morale ne more biti zdrave poštenosti, ne zdrave pameti, brez nje moreš dobiti le, kar res dobiš in najdeš dan za dnem v današnjem življenju: Cas in slava raz-poroki, prosti ljubezni, umazani umetnosti, brezsrčnemu dolarju. Od prve strani do zadnje sr razlega ta himna po našem časopisju. Lepa žival je človek, je dejal neki nemški "laži znanstvenik": Da žival je brez vere in brez Boga. Pa četudi nosi lepo obleko na sebi, klobuk in ima polikane čevlje. Potem je pa tudi res, kar je rekel nekdo drugi, "delavstvo je en sam nenasitljivi želodec, ki ga je treba poteptati kulturi v blagor." Kaj neki še čakajo vsi revni in ubogi, zakaj ne udarijo in se znebijo lakote in revščine. Policaji ti ne morejo nič, postave ne morejo nič. Kdo more zapovedovati, če ni nad nami zapovednika — Boga. . .? Je Bog in biti mora vera v nas. Drugače se mora res podreti vse, kar je bilo postavljenega z življenjem. Lepo živeti se brez vere ne da. Ne-vernik in brezverec, ki ima še trohico poštenosti v sebi je ali hinavec ali pa mu morda v noč njegove nevere še sije solnce prave vere, kakor solnce i udi v naravni noči ponoči .ne ugasne. Aposiohi J. Oh Boštjan Kubinek je živel na Češkem. Rekli so mu puščavnik. Imenovali bi ga lahko tudi večni popotnik, kar je v resnici bil. Pozimi in poleti, spomladi in jeseni je potoval od vasi do vasi, od mesta do mesta s torbo na ramah, v kateri je raznašal dobre knjige. Oblečen je bil v zaprašen jopič iz grobega lanenega platna in v prav take hlače. Obut je bil v velike in težke podkovane škornje. Na glavi je nosil širok klobuk in pri hoji se je opiral na krepko palico. Bil je poseben človek, skoroda čudak, a resnično pobožen in strogo krščanskih načel. Ni pil ne vina ne piva, tem manj še druge alkoholne pijače, mesa ni jedel in samec je ostal vse svoje življenje. Pisatelj Vaclav Kosmak piše o njem: "Prišla sva do nekega župnišča. Ustavila sva se tam. Gospoda župnika ni bilo doma, samo njegov oče. Med pogovorom je rekel oče gospoda župnika: "V tem kraju je hudo z ljudmi. Ko liko pridigujejo in pridigujejo duhovniki, pa vse nič ne pomaga. Škoda vsake besede!" "Skoda, da imate sina duhovnika, pa govorite tako neumno!" je spregovoril Kubinek. "Kaj neumno?" je rekel oče nekako začuden. "Kako naj to ne bo neumno?" je vprašal Kubinek hladnokrvno. "Ali ne veste, da ko je sejavec sejal seme, ga je padlo nekaj na pot, drugo na skalo, tretje med trnje in šele četrto na dobra tla. Tako se prime tudi komaj vsaka četrta beseda duhovnikova v pridigi." Smejali smo se dovtipnemu odgovoru. Kubinek pa ni niti mrknil, stal je resno in zrl na tiska. tla. "No, nič ne de," je rekel, "moram pogledati po vasi. Imam tu štiri ude — grem pogledat, če morejo kaj plačati." Zadel je torbo na hrbet, c\e,jal z Bogom ter šel. Jaz ž njim. V veži sva srečala dekle. Nesla je baš od nekod iz vrta naskrobljeno krilo. Kubinek jo je ogovoril: "No, kaj, se vi ne dastf vpisati v družbo?" "Kje pa naj vzamem denarja?" ".Ta, za ničemurnosti pa imate!" je karal Kubinek, kazoč na krilo. "Bolje bo za vas dobra knjiga nego najlepše krilo. Gizdavost vodi k padcu." "Kaj vas to briga?" je rezko odsekala dekle-togotno, da jo je tako pokaral. "Mene to res ni'' ne briga," je rekel Kubinek brezbrižno, "a j*1* samo govorim resnico. No, pa z Bogom, in vi. — se je obrnil k meni — "pridno delujte, da 'ir zakopljete izročenega vam talenta! Kadar P°J" dem okoli vaših, se ustavim tudi pri vas." l" odšel je po vasi lahkega koraka, sključen P0** težkim bremenom." Tako je pisal pisatelj Kosmak o Ktil>jnl<"* Ta mož, zanimiv kmet ski original, se je rodil P' vega januarja 1790 od krščanskih staršev. ',1lP je resnično in globoko pobožnega očeta, ki l10 zgledu starozakonskega Tobija vzgajal svojeSP sina od mladosti v strahu božjem. Mali Boštj'"1 ček je že kot učenec osnovne šole z velikim vefle* ljem čital sv. pismo, zlasti pa dogodke iz biblij x S flO zgodovine. Sam je pozneje priznal: "Starši • me že od najnežnejših let navaj ali k čednostne' mu življenju in nabožnemu čtivu. To me je 1 šilo. Doraščajoč v mladeniča sem se zaplet® ničevne in grešne zanke. A — Bogu hvala — dolgo nisem vztrajal v njih. Lehkomiselnih zabav sem se jel ogibati, dajajoč prednost dobremu berilu in marljivemu obiskovanju božjih služb ob nedeljah in praznikih. Ob delavnikih sem pridno delal z očetom pri gospodarstvu. Ko so mi oče — kot osemdesetdveletni starček — leta 1832 umrli, sem se oprijel posestva in gospodaril na njem do leta 1847; oženil se nisem, ostal sem samec." Tega leta pa je Boštjan prodal svoje posestvo, denar pa porabil za dobre namene. Ker Je iz lastne skušnje spoznal koristnost dobrih knjig, je sklenil osebno prinašati dobre knjige v roke ljubiteljem čtiva. Tako — si je mislil — bodo imele krščanske družine ob nedeljah in praznikih in ob dolgih zimskih večerih dobro berilo 'n plemenito, blažilno zabavo. V delavski kongregaciji v Sarajevu je nekaj vrlih mož, ki imajo svoje veselje in svoj ponos nad tem, da morejo širiti dobre katoliške knjige 1,1 časopise. Eden izmed njih, Lojze Rožmarin Po imenu, že petnajst let neutrudno vrši ta apo-stolat. Kovač je pri železnici in je radi svojih °dličnih lastnosti priljubljen pri vseh tovarniških delavcih. Ko je imel svoj čas predsednik kongregacije Predavanje o apostolatu dobrega tiska, se je naš dobri Rožmarin odločil, da bo posvetil ves svoj prosti čas temu dobremu delu. V nedeljo, ki je za takega delavca edini dan počitka, vidite našega apostola tiska stati pri vratih raznih cerkva, kjer Prodaja bodisi koledarje, časopise ali pravkar J^dano katoliško brošuro. Vse to dela mirno, ^''ez vsiljivosti, ne govori niti besedice, katoliki x Sarajevu ga že poznajo. Zlasti v velikonočni dobi se kaže vsa njegova apostolska gorečnost. Predvsem skuša za ka-olisko časopise raznovrstnih jezikov pridobiti '^•ih naročnikov in zbirati naročnino. Pri tem I 1 včasih zasmchljive besede, a on jih ne pušča loz odgovora, Lojze zna braniti svojo vero. k v tej dobi ga vidite pred cerkvijo, v roki cel . 'P koledarjev. On ve iz izkušnje, kako koristen ^ dober koledar v družini. Če je prehud mraz, ' "" v notranjosti cerkve blizu vhoda. Sv. maše Tako je pridobil takoj prvo leto delovanja — leta 1847 — "Dediščini Svetojanski" v Pragi okrog sto udov in njihovo število je vsako leto naraščalo. Leta 1850 je bila ustanovljena v Brnu "Dediščina (Dedictvi) "Ciril-Metodijska", katero je Kubinek tako izdatno podpiral, da se ima v prvi vrsti njemu zahvaliti, da se je tako razširila in ukoreninila. Prav tako je pridobil mnogo novih udov "Dediščini svetega Prokopa", v Pragi, "Dediščini Malih" v Kraljevem Gradcu in "zlati knjigi" čeških deklet v Pisku. Število članov in udov omenjenih "Dediščin", ki jih je pridobil Kubinek, gre v tisoče. Leta 1869 je izdal Kubinek v svoji založbi "Dnevnik", iz katerega je razvidno, koliko neprecenljivih zaslug si je stekel za razširjenje dobrih knjig med Čehi in Moravani. 2. zgodaj zjutraj so najbolj obiskovane v jezuitski cerkvi, kjer je sv. maša in pridiga; potem ob de setih pred veliko sv. mašo stoji pred stolnico, je navzoč pri pridigi in sv. maši, na kar se spomni, da se danes deli "Korespondenca sv. Bonifacija"; nato hiti pred dvanajsto uro še enkrat k cerkvi oo. jezuitov in z vso vljudnostjo deli svoj list katoliški inteligenci, ki je bila pri sv. maši ob poldva-najsti uri; pri tem mu največ pomaga njegov sin Okrog ene popoldne se vrača dobri mož na dom utrujen kakor po celodnevnem delu v tovarni. V srcu ima tolažilno zavest, da je storil mnogo za Boga. Ta misel mu je v tolažbo, veselje in oddih. Ako izide kak novi spis, njegova gorečnost ne pozna meje. Tu mora pomagati vsa družina, da se spis razširi. Siromašnim daje Rožmarin kako številko lista zastonj ali za polovično ceno. Okoli novega leta 1918 je razširil 324 koledarjev presv. Srca Jezusovega. Zdaj širi tisoč izvodov spisa "Popolni kes — zlati nebeški ključ". Ne smemo prezreti, da naš apostol ni več krepak mladenič, ampak petdesetpetletni mož, izčrpan od dolgoletnega dela in premnogih skrbi. I Dragi bravec. ali ne bi mogel tudi ti postati i podoben apostol dobrega tiska kakor ta delavec? , Ali ne bi imel priložnosti, da širiš dobre časopise med svojimi znanci in prijatelji? ZDRAVA KNJTGA. tovarnar Tomaž Batja je rekel o knjigah, naši književnosti je mnogo nezdravega, ker s ta-Z(/'n,'U 'n izobrazbi tole: "Treba je citati le kim veseljem opisuje razbrzdana, razrvana bitja. v ,rave knjige. Zdrava knjiga je ta, ki nam Mi hočemo knjig, ki nam kažejo, kako lepo je živ. in krepi veselje do življenja. Dobra knji- ljenje, ki ga izpolnjuje delo in posvečuje navdu-nas dviga, zvišuje našo dejavnost. V šenje in zaupanje v pozitivni zmisel naše biti." Iz "svete" Rusije. v. Hugo. Edina tolažba ubogih poljskih farmarjev v vasi Polnegaio, oh rusko-poljski meji, je hiln njih cerkvica, kamor so se zatekali po tolažbo v težkih dneh svojega mučeništva v rdečih nebesih. Pa niti te tolažbe jim rdeče hijene niso privoščile Zaprle so jim cerkvico. Pobožni vaščani so se tajno začeli zbirati k božji službi na nekem podu A državna policija je to zapazila in zamislila naravnost satanski načrt maščevanja. Ko so bili neke nedelje pobožni verni zopet zbrani na podu in prisostvovali presv. daritvi, je naenkrat izbruhnil požar. Vse je drlo proti izhodu in raznim drugim odprtinam, da se reši iz objema plamenov. A vse izhode so našli zabite in z imreže-ne. To so storili čekisti, preden so zanetili ogenj. Sedem farmarjev z duhovnikom vred je zgorelo. Šestnajst jih je bilo nevarno ožganih. * Tz poljskih poročil posnemamo, da je š.» okrog 120 poljskih duhovnikov v Rusiji. Štirideset teh zdihuje po strahotnih ječah na Solovijetskem otočju ob Rolom morju. Poljska vlada energično pritiska na sovjete, da jih izpuste. A tr. prtisk ima le vspeh, če ona izpusti enako število ruskih ujetnikov, dasi si ti ne želijo domov. Nedavno ie bilo na ta način rešeno 16 poljskih duhovnikov. Ganljiva je bila ta izmenjava na obmejni postaji Stol bee in značilna obenem. Ko je vlak privozil na postajo, kier ie čakalo vse polno sorodnikov in znancev boljševiških mučencev. sta se odprla dva živinska vozova, v katera so jih natrpali z r -katerimi izmenjanimi lajiki. Ljudem so zaie počasi dejal enkrat bo vendarle moralo priti. . ." Trda koščena roka so jo zganila mod njegovimi g°r-kimi prsti. V temi so 11111 obraz umirajočega dozdeva 1>°. doben bledi krpi Skloni se k njegovim ustnicam. Počasi se premikajo. "Janko, si ti tu?" prestraši se. tako trudno tujo mu zvene te besede. "Da, očka, jaz sem l>rl tebi! Kaj želiš. . .?" Napoto prisluhne; dihi so pogosti"'*; si. In po dolgem odmoru: ". . . sveto popotnico. • ' Takoj bodo tu. je že šol nekdo v mesto!" Rahlo mu j'' oče stisnil roko, to vlije v otrokovo srce nov up, vendar »c se vedno ne more opogumiti, da bi ga vprašal: "Ali ti je bolje?" "Beljak. . . Križajka v Peravi. . . ta. . . bo že skrbela zato." Potem zopet vse tiho. Strahotna misel se vsiljuje otroku. — "Moj Bog! Moj Bog! Kaj mi pomaga Križajka, kaj naj počne pri njej. . . njega. . . očeta. . . njega naj mu pusti. . . Njega ne sme. . . ne more izgubiti L. Moj Bog! pusti mi očeta pri življenju, pusti mi ga. . .!" 2 vso silo stiska zobe, z vso silo skuša mrtviti roke samo, da oče ne čuti, kako se mu tresejo, njegovo srce pa moli lr> z vso silo roti nebesa, naj bi mu ubogi dragi oče ostal pri življenju. . . Ko bi mogel sam videti bledo smrt, ki se sedaj skriva nekje v senu in preži na ugoden trenotek, tudi nje bi se ne zbal, stopil bi prednjo, ji dejal: "Kdo ie močnejši: ti ali jaz?" in potem bi jo ubil, to zahrbtnico! Vse je temno, temno. Njegove oči so utrujene od dolgega in napetega gledania v temo. Tudi od ždenja je že ves trd, a sam tega ne čuti. Samo eno mu je pred očmi: v svoji roki drži, tanko izsušeno roko, ki mirno počiva v njegovi in ne vidi drugega kot utrujeni lesk očetovih oči, saj ie bila ta luč do tega trenotka niegov edini vodnik skozi življenje. . . Zlati nauk. Čudno, da se na Angleškem vsako leto vrne Po nekoliko tisoč drugovercev v katoliško cerkev, dočim po nekaterih drugih deželah na tisoče katoličanov odpada. Skrivnosti milosti božje so nam nepoznane. Vemo pa, da Bog deluje često po posredovanju ljudi, da se poslužuje človeških sredstev. Ako se vprašamo, katerih sredstev se poslužujejo angleški katoličani, da seznanjajo dru-Koverce s katoliško vero, izvemo, da je eno glavnih sredstev širjenje drobnih nabožnih spisov v fttasah. Dobri kristjan daje rad miloščino. A mno-&1 pozabljajo, da moramo dajati tudi duhovno 'Miloščino. In kakor je duša visoko nad telesom, tako je tudi duhovna miloščina, mnogo več vred "Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli." Ako hočeš prejeti kako milost od Boga, Pri nas je poglavitni vzrok verske mlačnosti in brezbrižnosti — in tudi odpadov — strašna nevednost. So izobraženi ljudje, profesorji in doktorji, ki ne vedo iz katoliškega nauka niti toliko, kolikor ga je v malem katekizmu. Ako hočemo te razmere izboljšati, jim moramo na zanimiv način pokazati lepoto vere in važnost nravnih načel. In to storimo z dobrim katoliškim tiskom, z nabožnimi listi, z verskimi brošurami, z drobnimi nabožnimi spisi, daj duhovno miloščino in Bog te bo uslišal. Cesto si ubijaš glavo, kaj bi temu ali onemu podaril za praznike, za god, za jubilej ali za kako drugo priložnost. Podari mu dobro knjigo! Dobra knjiga bo zmerom dobrodošla in bo dobro vplivala, ko boš ti morda že davno v večnosti. Pame Ponižaj svoje srce in potrpi: nagni svoje Uho m sprejmi umne besede in ne prenagli se ob asu nadloge. Nosi, kar I i naklada Bog; skleni z Bogom in potrpi, da na koncu vzraste tvoje lvljenje. * Zanesi se na Boga in poskrbel bo za te; hodi '1o Pravem potu in zaupaj vanj. Ohrani se v nje- oveni strahu in v njem se staraj. * ^ "oglejte, otroci, človeške narode in vedite, se nihče ni bil osramočen, ki je zaupal v Go Poda! * *ut obupnim srcem, ki ne verujejo Bogu; 0 lih Bog ne bo obvaroval. ♦ V(! 'isti, ki se boje Gospoda, izpolnjujejo njego-/'HPovedi in imajo potrpežljivost, dokler se ne k. tnice. ozre na nje; in pravijo: če ne bomo delali pokore, bomo padli Gospodu v roke in ne ljudem v roke. Po njegovi velikosti je tudi njegovo usmiljenje. * Zakaj Bog je dober in usmiljen in odpušča grehe ob dnevu bridkosti in je varuh vsem, ki ga iščejo v resnici. * Tisti, ki se boje Gospoda, pripravljajo svoja srca in posvečujejo svoje duše pred njegovim obličjem. * Kdor se boji Gospoda, spoštuje starše in ka kor gospodom služi njim, ki so ga rodili. * Na kako grdem glasu je. kdor zapusti očeta, in od Boga je proklet, kdor jezi mater. Kakšen je bil Kristus? P. Bernard, O. F. M. 6 0 to pišem, nam Cerkev bere ob nedeljah tiste evangelije — te dni pred praznikom jI Vnebohoda — v katerih se Kristus poslavlja od sveta in še posebej od svojih apostolov. "Grem k Očetu in me ne boste več videli. . ." Kristus se poslavlja. Ako bi se to godilo v današnjih časih, bi apostoli prav gotovo privlekli na dan svoje "kamere" in napravili celo vrsto slik svojega dragega Učenika. Mislili bi si: Gospod torej odhaja s sveta in nobeno človeško oko Ga ne bo več videlo na zemlji takole v človečki podobi, kot je tako dolgo hodil med nami. Ko se bomo tudi mi razkropili po raznih delih sveta, nam bo jako domače, če bomo imeli Njegovo fotografijo pri sebi. In oni ljudje, ki jih bomo na misijonskih potovanjih pridobili za Kristusa, bodo z velikim veseljem pregledovali naše "albume" in študirali v njih Gospodove slike. . . Tako bi prav gotovo bilo v današnjih časih. Takrat pa iz razumljivih razlogov apostoli niso mislili na svoje "kamere" in prav tako ne na obogaten je svojih "albumov" z originalnimi slikami Gospodovimi. Njegovo podobo so si pač utisnili trloboko s kamero svojega spornim in jo nrilenili v album svojih ljubečih src. Šla je ž njimi tako po širnem svetu, toda ko je zadnji apostol zatisnil za vedno trudne oči, je tudi Kristusova originalna slika izginila s tega sveta. . . Kako hitro bi se razneslo po vsem svetu, če bi se nenadoma pojavil glas, da so tam in tam odkrili pravo Kristusovo fotografijo! V hipu bi se raztrosile kopije po vsem svetu, original bi pa nekje hranili kot največjo dragocenost in romarji bi ga hodili gledat od vseh krajev zemlje. Toda nič takega se ne more zgoditi. Prave Kristusove slike ni in je nikoli ne bo. Zadovoljili se moramo s fantazijo raznih kiparjev, slikarjev in podobarjev. V raznih situacijah ga nam predstavlja upodabljajoča umetnost: v kamnu, v lesu, na platnu, na papirju. Sto in sto Kristusovih slik. podob in podobic srečavamo vsepovsod, vendar nam pri vsem tem ne ostane drugega, ko da se vprašamo: Kakšen je bil Kristus? Zgodi se, da naletiš na podobico ali sliko, ki ti kaže Kristusa. Na prvi pogled se ti zazdi, da imaš pred seboj nekaj lepega. Barve te kar omamijo, situacija te zajame. Pa si ogledaš Gospodovo postavo nekoliko bolj od blizu in si moraš reči: Ne verjamem, da bi bil Kristus tak. . . Jako mnogo slik in sličic kaže Kristusa vse prenežnega, preinehkega. Prevoč enostranske so. Slikarji bi pač radi predstavili Učenika kot včlovečeno dobrotljivost, zr.to zabrišejo na njem krepke in močne poteze, poudarijo pa nasprotno njegovo mehkobo in ljubeznivst, prisrčnst in 11-smiljenst. To je sicer vse lepo in prav, toda velika nevarnost je, da nam nazadnje slika sploh ne pokaže krepke možke postave, katere si ne moremo misliti brez nekih jakih in močnih potez, temuč se nam zdi,.da imamo pred seboj idealno sliko — ženske. Pa na noben način ni prav, Kristusa si predstavljati takega. Ni dvoma, da je bil Kristus ljubeznjivost sama, toda moška ljubeznjivost bila ena močnih potez njegovega značaja in njegovega nastopa, ne pa ženska ljubeznjivost. Kristus je prišel na svet kot mož in je ves ras zemeljskega življenja nastopal kot mož. Gotovo je, da je v sebi upodobil ideal moških lastnosti in pridevkov, ki so se morali kazati že na zunaj v nje go vi telesni podobi, ne pa šele .polagoma odkriti notom pobližjega študiranja njegovega značaja-Zato mora tudi iz idealne Kristusove slike tako.1 na prvi nogled zasijali močna moška zrelost, recimo možatost ali moškost tistega, ki ga ima slika predstavljati. Evangeliji nam pač ne popisujejo in ne p'"1 povedujejo, kakšen je bil Kristus po telesu. T"1 obrazu, po postavi. Celo njegovega značaja nan1 110 slikajo naravnost, vendar si ga iz celotnega evangelijskega poročila prav lahko zamislimo. Te da tudi njegova telesna podobn po vestnem št.udi-raniu svetega pripovedovanja dokaj lahko v PrC" cejšnji resničnosti zaživi pred nami. Najprej pomislimo, kako je Kristus živel <1° svojega tridesetega leta. preden je začel jav*10 učiti. Živel ie preprosto življenje siromašne?'1 delavca kot pomočnik krušnega očeta Jožef?• Prav nikake razvajenosti ni moglo biti v njeg°' vem življenju. Dokaj dela, tudi težkouT del"' najbrž od jutra do večera, hrana preprosta. novanje vse prej ko bogato opremljeno. Vse i" moralo vplivati na Gospoda, da je bil po telef' krepko utrjen, zdrav in močan. Mehkužnosti ,n občutljivosti ne moremo pričakovati pri človek«- ki je no ta način preživel svojo mladost tja <0 zrele moške dobe. Gotovo je imel krepko razvl, mišice, žuljave roko. zagorel obraz. Vse to ga -lC moralo delati postavnega moža, na katerem ni bilo prostora za žensko nežnost in fineso. Samo tako utrjen, jak in odporen mož krepkega zdravja je tudi mogel podvzeti tako nalogo, kot vemo, da jo je vzel nase Kristus. Saj ni ni-kaka šala, skozi tri dolga leta neprestano misijo-"ariti po deželi, organizirati in spet organizirati, hoditi peš po slabih potih v taki vročini, kot je doma v Palestini. Neprestano je učil, razlagal, opominjal, zavračal krive nauke nasprotnikov Redko je vedel, kje bo spal, kedaj, kje in kaj bo Jedel. Zato zvemo, da je pogosto prespal noči Pod milim nebom ali jih pa premolil pod drevjem uli med skalami. Istotako zvemo, da se za redno hrano ni dosti menil, saj je naravnost rekel nekoč, da je njegova hrana, izpolniti voljo nebeškega Očeta. Mehak človek tega ne zmore. Vsaj dolgo ne. Živci začno odpovedovati, želodec pride iz reda, Nerednost za nerodnostjo se pojavlja. Treba je Počitnic vsaj za nekaj mesecev ali celo za leto dni "i več. Poglejte naše politikarje. Par mesecev ^'aja kampanja pred volitvami, z avtomobili se v°zijo iz kraja v kraj, povsod jih čaka bogato obložila miza in mehka postelja, toda ko mine kamenja, si po vrsti privoščijo — počitnice! Gospod Sl je tudi privoščil "počitnice" med svojim jav-lllrn delovanjem, trajale so celili 40 dni, to je res, toda kje jih je preživel in kako? Ni šel v Flori-ali v Atlantik City, šel je v divjo arabsko pu-,S(;avo, kjer je živel med zvermi, spal na golih kamnitih tleh in jedel — hm, kaj je neki mogel jesti v Puščavi ? . Vse to je krepko vzdržal in ni izgubil telesne •lakosti in moči. Niti enkrat ne čujemo, da bi mu °dpovcdovalo telesno zdravje. Zdravil in zdrav-"'kov ni rabil. Ostal je močan in odporen za svo-zadnje dni, ko ga je čakala največja življenjska "a'°ga prebridko trpljenje in kruta, nasilna smrt. Tudi takrat se je izkazal močnega in utrjenega. Nič čudnega bi ne bilo, če bi bil po vsem tem, kar je že bil prestal, na smrt zbolel tisto grozno noč, ko so ga zvezali in vrgli v ječo. Saj je naprej dobro vedel, kaj se ima še vse zgoditi nad njim, saj je komaj prišel z vrta Getzemani, kjer je v duhu pretrpel vse, kar ga je čakalo. Vse ga je zapustilo, čisto sam je ostal med sovražniki in je moral prenašati surovo suvanje in pretepanje. Gotovo ni manjkalo tega, čemu naj bi bili drugače prišli nadenj s koli in palicami? Pa če še ni omagal v ječi tisto noč, kaj pa neusmiljeno bičanje naslednje jutro? Tako bičanje pod rimsko justico je bilo vse kaj drugega kot šala. Koliko jih je izdihnilo pred zadnjim udarcem, Kristus je ostal po oni kruti kazni dovolj močan, da je sam zadel svoj križ in ga nesel na Kalvarijo. Šele med to potjo čujemo, da je omagal in so prisilili Simona Cirenčana, da je nesel njegov križ. Ce ga je nesel skozi na prostor križanja ali samo nekaj časa, tega nam poročilo ne pove. Jasno je, da je vse to mogel nase vzeti samo krepko utrjen, zdrav in krepak mož. Tak je bil brez vsake dvoj be Kristus. Takega si moramo tudi predstavljati v svoji domišljiji, takega hočemo videti na slikah in podobah, ki naj bi vzbujale pred našimi očmi resnično podobo Kristusovo, Vsaka poteza na njem ima pričati o močni moški osebnosti, ki ni nikaka mešanica moškosti in ženskosti, kot bi tako rade dognale na njem nešte-vilne slike in podobe raznih umetnikov in "umetnikov". Nikar ne mislimo, da taka slika ubije v nas predstavo Kristusove plemenitosti iz finega občutja, kot ga poznamo iz njegovega značaja. Kristus je znal, s svojo krepko in odločno moškostjo idealno združiti plemenito mehkobo srca, kot bomo videli, ko bomo izpregovorili o njegovem nadčloveško popolnem značaju. (Dalje.) To in ono o sv. očetu. I'. Hugo. , Ho vsej pravici je sedanji sv. oče znan pod kv'1"0'" ni's'j°"sk' papež in bo kot tak živel v cer-zgodovini. To pričajo sledeče številke: Pod ni vlad0 ustanovljenih 20 novih mi- „;jHkih okrožij in izročenih domači duhovščini j 1(;"ib narodov. Število domačih duhovnikov se (lviimii„ " dJie cerkve našla zelo malo prijetnega odmeva. dokler se oni ne zavzamejo zanjo in ne pokažejo boljše volje, na zedinjenje po človeško ni misliti-Pač pa so se našli posamezni, ki zedinjenje top'0 zagovarjajo. Eden takih je višji duhovnik romunske pravoslavne cerkve. Rev. Jeremija Ct?cai>-Apeliral je na svojega škofa, naj vse stori, kar )e v njegovi moči, da bo misel zedinjenja postni*1 čimprej dejanje. Pred očmi ima zlasti runim1' sko, jugoslovansko in grško pravoslavno cerkev-Med drugim pravi, da pravoslavje nima sploh kakega vpliva več na javno življenje. Bre/h0' štvo se tako bohotno širi, kot bi je pravoslavne s"' mo pospeševalo. Ko bi ne bilo katoliške cerkV* s papeško avtoriteto, bi bilo krščanstvo sploh zdavnaj uničeno. — Ko bo to mnenje prevlud«10 v višjih krogih pravoslavja, bo vstala zarja - ni mnogo doprinesla k njeni notranji sreči in ^dovoljnosli. Človek bi pričakoval, da se bo Terezika zo-j^1' tako ravnanje součenk na primernem mestu ""'ožil a. Če pa že tega ne, da bo vsaj potožila |. (>1° bridkost najožji zaupnici Celini. Saj Ce- 1 !la' ki je bila na glasu zelo pogumnega dekleta, * Ro bila prav gotovo potegnila za sestrico. Toda (>r°zika ni bila iz takega lesa. da bi tožila in tar-a< Rajšj je vse tiho prenesla in trpela sama v sebi. Pač pa je na samem prejokala marsikako urico. Bila je jako mehkega srca in marsikaj jo je bolelo, kar so druge deklice odpravile s par besedami svoje otročje jezikavosti. Nekaj nam mora biti ob tej priliki popolno ma jasno. Akoravno je bila Terezika doma deležna samih ljubeznivosti, vendar ne smemo misliti. da je bila od doma preveč raznežena ali pomehkužena. Nasprotno, njena vzgoja je bili jako stroga. Najbolj jo je vzgajal prelepi zgled sester in očeta. Saj oče Martin je bil vedno strog do samega sebe in se je znal ob vsaki priliki do skrajnosti premagati v prilog bližnjega. Nekoč se je zgodilo, da je gorela hiša, v kateri je bilo več ljudi zajetih. Mr. Martin se je pognal v plamene in tvegal lastno življenje, da je rešil sta-novavce drugega za drugim gotove smrti. Tsto-tako je več ko enkrat rešil potapljajočega se iz divjih valov. In zopet se je zgodilo, da so se fantje spoprijeli z odprtimi noži na javnem prostoru. pa Mr. Martin se ni pomišljal. pognal se je med nje in jih z lepo besedo pomiril, da ni prišlo do nespametnega klanja. Tak je bil Terezikin oče in že to priča, da se ob takih zgledih Terezika ni mogla pomehkužiti Poleg tega jo je Pavlina vedno navajala na to, da so se ji živci krepko utrjevali. Marsikedaj ob večerih, ko je že ležala globoka tema nad okolico, te morala Terezika na vrt ali v kako oddaljeno temno sobo, da je Pavlini to ali ono prinesla. Noben izgovor ni držal, treba je bilo ubogati in iti. Enako jo je vadila Pavlina v samozatajeva-nju pri jedi in pijači. Dokler je bila Terezika majhna, je dobivala za zajutrk čokolado kakor druge sestrice pred njo. Toda ko je odrasla, je mo- rala pustiti čokolado in se zadovoljiti z juho. V šolo sta jemali Terezika in Celina južino. toda prav preprosto in brez sladkarij. Med tem ko so druge deklice s poželjivostjo pospravljale svoje kolačke in piškote, sta Terezika in Celina otepa-vali suh kruh, čeprav bi bili jako lahko imeli kaj boljšega. In zopet. Ako se je zgodilo, da sta deklici prinesli domov bolj slabe "marke" iz šole, doma niso zvračali krivde na učiteljico, kot se tako pogosto zgodi, temuč sta morali sami vzeti nase vso grajo. In tudi nasproti drugim odgovornim vzgojiteljem niso Tereziki nikoli doma dajali potuhe. Nekoč jo je dražila služkinja in Terezika se je v nagli jezi spozabila nad njo. Vsi so vedeli, da je bila prava krivda na strani služkinje, vendar je morala Terezika prositi odpuščanja. In sicer zato, so rekli, da se bo naučila, kako je treba prav postopati s podložnimi. Sledeča dogodbica nam kaže, kako je bila Terezika kljub svojim dobrim lastnostim in kljub sijajni vzgoji vendar k slabemu nagnjena. Njena sestrična Marija Guerinova se je pogosto pritoževala. da jo boli glava. Mati je imela ob takih pri- likah ž njo silno usmiljenje in jo je božala in na razne načine negovala. Terezika je pogosto bolela glava. Toda pritoževala se ni in seveda je tudi nihče ni pomiloval. Nekoč se ji pa le zahotelo, da bi bila deležna Marijine pozornosti in da bi tudi ž njo imel kdo usmiljenje. Vrgla se -je v star tetin naslonjač, sklonila se je v dve gubi in vzkliknila: "Oh, kako strašno me boli glava!" Počakala je. kaj bo. Ali se bo komu smilila, ali jo bo kdo začel pomilovati? Toda kaj se je zgodilo? Res so se vsi zbrali okoli nje, toda nihče ji ni verjel, da ji je res lako hudo. Saj se je vsem zdelo to preveč nenavadno in takoj so jo obdolžili, da se je ponaredila. Obsodili so jo, da se kuja za vse kaj drugega, pa vali krivdo na neki namišljeni glavobol. To je bilo vse, kar je Terezika prejela za svojo bolečino. Rilo je prav malo podobno simpatiji in pomilovanju. Pa se je tudi kaj hitro zazdela smešna sama sebi in si je odločno rekla: "Nak. ne izplača se mi, cla bi še kedaj posnemala Guerinovo Marijo. . ." (I) mamica, Bog je vse napravil, k"1 je na svetu, tudi strička na*e' ( ga?" "Seveda, avša, tudi ga strička." Ti otroci, kaj j'11' ne pride v glavo. Janezek je "e jal: "Na, to se je moral smejati, ko je bil z našim str' kom gotov. Žrtev ljubezni. Jan. Oblak. (Nadaljevanje) NOVA POTA. Da mlada študentovska družba ni bila žalostna ali čemerna, marveč da si je na svoj način privoščila veselje, dokazuje praznik Božjega Telesa leta 1833. V Parizu so tile javne procesije z Najsvetejšim prepovedane. Kako naj torej proslavimo praznik sv. Rešnjega Telesa? Trideset navdušenih mladeničev-akademikov se le odločilo, da se udeleži sprevoda v Nanterre, v mirni vasici, v kateri se je rodila sv. Genovefa. Zjutraj ob osmih so zapustili glavno mesto in po dveurnem potovanju so dospeli na cilj. Pomešali so se med preprosto kmetsko ljudstvo, z njim molili in peli in s svojim zgledom vzpodbujali k pobožnosti. In to je ostalo kot načelo društvu sv. Vincencija: "Ne glasne demonstracije, marveč tiho, ponižno delovanje z osebnim zgledom!" POČITNICE. Koncem avgusta 1833 so se študentje razšli na svoje domove na počitnice. Našega Friderika je čakala posebna radost; potovanje v Italijo. Kako se je dvajsetletni mladenič veselil svojega prvega večjega potovanja! Veselil se Je zato, da je mogel obiskati svoj rojstni kraj, Milan. Nje-Kova prva pot v Milanu je bila pot v rojstno hišo in v cerkev, kjer je bil krščen. "V cerkvi je pobožno pokleknil in se Bogu zahvalil za milost, da ga je sprejel v število svojih ulrok, in obnovil krstno obljubo," pripoveduje njegov brat. V Italiji je potoval po stopinjah sv. Frančiška, asiškega ubožca, in po stopinjah po vsem svetu slovitega pesnika Danteja, čigar pesnitev "Divina comedia" mu je bila vir duševnih zakladov. Novembra vidimo Ozanama zopet v Parizu. Osvežen "i obogaten se je z veseljem lotil študija, pa tudi svojega karitativnega dela. Med tem je bil Abbe Olivier premeščen. Njegovega naslednika l.audeti-ja je oče Bailly takoj opozoril na skroni-110 študentovsko družbo. Razmerje napram Laudet.u so si s,Udentje določili takole: "Naša mala skupščina še ni tako odlična, da bi jo moral častiti gospod župnik pri vsakem sestanku počastiti s svojo navzočnostjo. Vendar pa po. sijimo po vsakokratnem sestanku enega iz svoje srede k njemu, da mu vsak teden poroča o našem delu." Na glavno letno skupščino so povabili novega gospoda župnika. Tudi on je imel pomisleke glede delovanja mladih študentov. Ko je pa slišal, kaj in koliko so ti mladi ljudje v enem letu storili, se mu je obraz razjasnil in globoke radosti ganjen jim je čestital k tako krasnim uspehom. Od teh dob je vsako sredo prihajal tajnik društva sv. Vincencija, da si je izprosil od njega naslove ljudi, ki so potrebovali podpore. Hrepenenje pomagati povsod in vsem iz dušne in telesne bede je vzpodbudila brate sv. Vincencija k novim in novim delom. Več rokodelcev je bridko čutilo pomanjkanje splošne izobrazbe. Saj niti pisati niso znali pravilno. Sestra Ro-zalija jih je napotila k našim študentom in ti so se z vso vnemo lotili dela. ličili so jih pravopisja. Najbolj duševno zanemarjeni so bili jetniki v zaporih; tudi k njim so našli študentje pot in jim pomagali, kakor so mogli. Kesneje je bilo vincencijancem delovanje med jetniki v Franciji prepovedano. V drugih pokrajinah pa še danes delujejo društva sv. Vincencija zelo blagodejno baš po kaznilnicah. V počitnicah leta 1834 običajni sestanki društva sv. v'ncencija niso prenehali. Nekaj študentov je ostalo v Parizu in ti so s podvojeno gorečnostjo nadomestili odsotne pomočnike. A tudi oni doma niso lenuharili. Ozanam ^'»e iz Lyotia: "Privedeni vam s seboj celo množico od-•'čilih Lyoncev." Po počitnicah se je zbralo v Parizu sto članov. l'o ji bUo že preveliko število. Zato je Ozanam predlagal 'Kazdel imo se na tri samostojne sekcije, le k važnejšim sklepom se zberemo vsi. Njegov predlog je vzbudil hrupne debato iu zdelo se je, da se bodo ognjeviti študentje popol-n°nia razšli. Tu je posegel vmes oče Bailly. Društvo si razdelilo po pariških župnijah, štirikrat v letu so imel kupno sv. mašo in potem skupni shod vseh sekcij. Društvo je dobilo tudi pravila, v katerih je na kratko °r'8an njegov cilj takole: "Jezus je pričel s tem, da je naj. !'rej sam vršil, kar je hotel naučiti ljudi. Začel je delovati '" učiti. Ntos smoter je usmerjen k temu, da po svojik p'I'ili močeh delamo po njegovem zgledu. Namen naše inference je torej: '•) Utrjevati ude z zgledom iu nasveti v krščanskem Ijenju. 2) Obiskovati uboge v njihovih stanovališčih, pod-"'u1.' jih / naturalijami ( živili in obleko); hkrati pa jim PRVE VEJE MLADEGA DREVESA. ,u
  • "'* loščino tudi dokaz sočutja in ljubezni. Miloščina je bila Ozanamu del bogoslužja. Zahvalo PJ sv. obhajilu je običajno sklenil z dejanjem ljubezni. Njegovi prijatelji so opazili, da po sv. obhajilu ni hodil naiav' nosi domov k zajutreku, ne, napotil se je k peku in poten' obiskal nekaj uhožnih družin. V LYONU. Oče je želel, da postane njegov Friderik advokat v Lyo- bilo trinajst 1111. Oktobra 1836 je mladi Ozanam zapustil Pariz iu se vrnil k svoji rodbini. Sicer ni čutil nagnenja do pravniškega poklica — rajši se je bavil z literaturo, a hotel je ubogati. Njegovi prijatelji, ki so poznali njegove odlične zmožnosti, so mu hoteli izposlovati profesuro na novi trgovski visoki šoli v Lyonu. Radi tega se ie vrnil v Pariz, da hi tam napravil doktorat. V Parizu ga je zadela vest, da je njegov oče nenadoma umrl. Postal je žrtev svoje gorečnosti v ljubezni do bližnjega. Kot zdravnik je obiskaval siromašnega bolnika. V temi se je spodtakuil iu padel po stopnicah na glavo. Ccz štiri ure je bil mrtev. Tri ali štiri dni pred tem je bi! pri sv. spovedi; Bog 11111 je naklonil milost, da je bil še sprevideli s svetimi zakramenti za umirajoče, katerih milost in dobroto je omogočil in posredoval tolikim bolnikom. Ozanamova mehka in občutljiva duša je silno trpela vsled te nesreče. Njegova bolest je bila tem večja, ko je videl svojo od žalosti potrto mater. V teli bolestnih trenutkih ga je raztresalo edino trdo delo. Preselil se je v Lyon in ostal pri materi noter do njene smrti. Začetkom leta 1839 je zares postal profesor trgovskem 1 prava v Lyonu. Toda tudi tam ui pozabil svojih ljubljencev revežev, ubožcev. Že šestnajstega avgusta se je seslo nekaj bivših bratov sv. Vincencija. Pri drugem sestanku jih je Ozanam je pisal o tem društvu v Pariz "Glavna naša misel je: Ohraniti in utrditi vero in ljubezen v srcih članov, miloščina je potrebni doka/ te vere in 'J11 bežni. . . Mi hočemo pridobiti mlade ljudi. Kdor pojdL' odtod študirat v Pariz, ne pojde brez priprave. Pošlje"10 ga takoj v vašo družbo. Tako bodo naši mladi prijatelj' obvarovani dvojnega zla: osamclosti in slabe tovarišije. društvu sv. Vincencija bodo vzrastli iz njih možje trdnetf8 značaja, polni svetega navdušenja." D delovanju v Lyonu piše: "Doslej smo obiska" dvajset rodbin, nabrali smo stošestdeset frankov. Sobic" /a zbiranje in izdelovanje oblek je urejena. V župniji' knjižnicah smo napravili red, širimo dobro berilo! Ko 1)0 dete pojutrišnjem obhajali praznik Brezmadežnega Spočeti'1 se spomnite, da hotno tudi mi v Lyonu pristopili k olta1' istega Boga in Gospoda." \ Lyonu je bilo mnogo vojaštva. Ozauam je /a jake ustanovil veliko knjižnico. "Kakih tisoč vojakov ie marljivo posluževalo. S posojevanjem knjig združuje"'0 tudi tečaje za čitanje, pisanje in računanje. V nedeljo i"1? 1110 majhno zabavo s poučnim predavanjem, ob sklep" ' večerna molitev. V občevanju / vojaki smo se sanii "'a ^ sikaj naučili. Pri nas se čutijo kot doma. . . Kažemo J"'' da za čednostjo življenja ni nič nemogočega in jih vzpodbujamo. vo-a' Glasovi od Marije Pomagaj Z.i god Marije Pomagaj smo kot običajno otvorili letošnjo romarsko sezono. Sicer nas dosedanja skušnja uči. da se takrat zima in pomlad zadnjič spopadete za prvenstvo, a letos ste si par dni prej skočili v lase. Zato smo imeli izjemoma prav lep dan. Društvo Marije Pomagaj iz. Chicage ie tudi leto- ostalo zvesto svoji navadi 'n priredilo prvo skupno romanje k svoji Materi in društveni patroni. Pri. slo je z društveno zastavo in bilo slovesno sprejeto, kot je na Brezjah navada. Priznani potrkač Mr. Kosmač « Chicage je poskrbel, da so jim ob 'Kranju zvonov tudi srca zaigrala, kc ' iz romarskega doma korakale v Materin dom. Da bi imele več nekdanjega romarskega užitka, smo imeli ob "). mesto slovesne latinske maše, tiho s slovenskim petjem, ki ga je vodil »esterni kor. In menim, da so bile s te"i bolj zadovoljne. Popoldne pa »mo imeli slovesne šmarnice s petimi ''tanijami. ^koda, da je bila udeležba sorazmerno s številom članstva majhna. Se z'li. da se dedni romarski duh zgublja med nami. Skoda! Z njim se zguh-ena naših lepih narodnih potez, ki je v ozki zvezi z našo zgodovinsko Iju-neznijo do Marije. Sigurno, da se na-»e Brezje ne bodo nikoli mogle kosati s starokraiskimi. Tam so vsi otroci mnogo bližji Materi kot tu. lažja jim )<: Dot do nje. A ko bi v bližnjih na-»elbinah še vladal nekdanji romarski nub, bi te lahko trikrat napolnile našo Ct;rkvico. Z ozirorn na vse to menim. 1,1 lahko opustimo misel na kak večji, ^"''častnejši Marijin dom v bodočnosti. Starejši rod. ki ima še kolikor toliko (1,, svoje Marije Pomagaj, izumira, ^'ajšj ro<] nj ;mci prilike. Ii bi -ie mu P. Hugo. srce navezalo nanjo. On nima nikakega kapitala sladkih spominov na staro-krajske Brezje, ki bi ga vlekli na ameriško Brezje, da jih slajše uživa. Čemu bi nam tedaj bil mrtev veličastni spomenik. Mati le takrat misli na večji, prostornejši doni, če nima kam s svojim dragim drobižem. Ko ta odraste in se razide po svetu, ji je v velikem domu dolg čas. Preveč spominov na nekdanje žive in vesele dni sili vanjo od vseh strani. Proda ga ali v najem da in si izvoli kak skromnejši kot. Tudi naša mati Marija bi ne bila vesela velikega, a praznega doma. Se bolj bi se zgubili v njem tisti, ki bi jo na gotove svete čase še prišli obiskat. Ne rečem pa, da se bo vrnila nazaj čez morje, kjer se ljubezen do nje deduje od roda do roda, kamor za očetom in materjo sin in hči romata k njej v težkih urah iskat pomoči in tolažbe. Ostala bo tu in vsaj v skromni kapelici čakala, da otira solze tistim svojim otrokom, ki so hrepeneli po njej in jo hoteli imeti v svoji sredi. * Nad vse lepo slovesnost imamo \ načrtu v tej sezoni. Slovesni blagoslov za našo lurško groto. V splošnem je že dlje časa toliko dogotovljena, da služi svojemu namenu. Večkrat smo se za večje slovesnosti že zbrali ob njej Tudi sv. maša se je že ponovno brala v njeni kapeli. S slovesnim blagoslovom smo pa odlašali, dokler vsaj njenega bližnjega okoliša primerno ne u-redimo. Ker smo zdaj pridno na delu okrog nje in je upamo tja do velikega šmarna dovršiti, ne kaže še dlje odlašati. Letos je za to jako primerno leto. V Lurdu slovesno obhajajo 75 letnico, odkar se je začela Marija prikazovati in je izjavila: Brezmadežno spočetje sem! .') vsem katoliškem svetu se spominjamo tega jubileja. Nešteto lur škili grot je bilo in bo to leto blagoslovljenih v spomin na to. Pa si mislimo, za kaj bi ne bila med njimi tudi naša. V to smo določili zadnjo nedeljo avgusta. Kaj podrobnejšega glede te slovesnosti vam točasno ne vem povedati. Pač pa bote zvedeli v pri hodnji številki tega lista.. Ureditev širšega okoliša grote l>o zahtevala še par let. pa boljših kot ->o bila zadnja. Že samo jezerce, s stal no vodo, bo zahtevalo dokaj dela in stroškov. Še več časa, če že ne stroškov, bo treba za park na planoti Marijinega griča. A vsako leto nekaj, pa bo sčasoma že kaj. Z ozirom na načrt smo planoto Marijinega griča že zaprli za izletnike in jo rezervirali sani ) za romarje k Lurški Mariji. Na njej ni več mesta ne za parkanje ne za igranje, kar naj se blagohotno vpošte-va. Otročičkom bi sicer radi dovolili, da bi se na trati pred Marijo igrali Vesela bi jih bila. A ne kaže. Mi jih ne moremo nadzirati, matere se pa same za kako uro rade otresejo tega bremena. Sebi prepuščen otrok pa v svoji zvedavosti in razposajenosti vedno kaj pokvari, če le more. Za parkanje in igrišče sta izključno določena pobočje in planota srednjega griča preko mostu. Njegovo obširno planoto bomo skušali že letos prirediti za žogarje. balinarje in razne druge skakače. Za vse bo dosti prostora. Naši kleriki, ki ravno te dni bojujejo zadnji dvoboj s knjigami, že komaj čakajo, da jih zamenjajo s krampi in lopatami Ker doslej sami niso imeli najpripravnejšega mesta za svoj priljubljeni bali 4ame, bodo šli navdušeno na delo '<;'znim dobrotnikom, ki so kaj pri-LVali za groto, smo se že sproti za-.v.®''!'- Ponovno bomo to storili ob slovesne blagoslovitve. Tu naj '"aležnostjo omenimo le one, ki so "i' pomagali groto s cvetjem temi je bila Miss Krna '"nik i, x,.w Vorka, sestra rajne-ii' HaRc« gospoda Rev. Alojzija Leo-l" la*nik. Poslala nam je lepo za-t0|." Cvetličnega semena. Vzgojili smo i0 sadik, da so zadostovale za gro-"^"Dališče in še je preostalo za tj.iCV nanl manjka cvetlič- k,, '.'• e mi priporoča mo. Lip, ki so se zaplodile, smo precej presadili na varen kraj, kjer jih živina ne doseže. Ko se opomorejo jih bomo nasadili ob mejah Marijinega hriba. Seve v njih senci se bodo šele zanamci hladili. Ko bi bile večje bi morda, še nam kaj plačale. A teh nismo imeli. Morda bi se odkod dale dobiti tudi »mrekce. Romarski hrib mora biti pisano in bujno pogozden, da bo romarjem ne samo v dušno, ampak tudi v telesno osveženje. Za vse take reči se še priporočamo, kdor ima kaj odveč. Pridite pogledat, kako naše delo napreduje Pomagajte nam, ali s pametnim svetom, ah kako drugače, h bo vedno lepše napredovalo Za sv. maše so darovali: J. Malneritch $5. A. P< xun $1, J. Keller $1. F. Jalovec $1. F. Hrovatin $1.50. J. Braddoch $1. I. Glivar $1. M. Orendovsky $1, H. Zore $1. J. Drobnič $2, T. Zdesar $1. M. 1'rasnikar $1. J Susterich T. Habjan $2. M. Pavle-sie $5, M. Crano $2. L. Hočevar $1. J. 1'erko $1. A. Madic $1, J. Perko $1, Mrs. Sinkovee$l, Mr. Sever $2, F. Ani-liro $3, M. Trinko $2, J. Klepac $1, Mrs. Luzar $1. J. Čercek $1. M. Bo-zicovic $1. J. Kuliel $1, L. Plut $2. A. K met t $1. M. Grum $1. Mr. Henrigar $2. Mrs. Arch $1. F. Dolina? $1. Dz. Baraga $1, A. Lozar $1. A. Zgane $1. N. N. $8, F. Pristov $1, A. Stuber $1, Mr-. L. Brojan $1.50, Mrs. M. Krem-?ar $2, M. Simec $2. Mrs.. F. l.avrich $5. N. X. $5. P. Tomac $1. Mrs. A. Skender $1. M. Cenkol $1. M. Koporc $2. I. Hočevar $1. K. Smolieh $5. M. Dragovan $1. J. Zelko $2. I'. Prah $1. F. Cherne $2. J. Zrnee $1. M. Pavle-sic 5, H. Zore $1. Mrs. H. Gerear $1. M. Hočevar $1. Mrs. \. Terlep $1. Mrs. |. Schwab $1, F. Furlan $1, M. Hoehevar $2. Mrs. F. Orožen $1, A. Hoehevar $10. Kobal $5, Mr. Fr. \m-hrozic $5. M. Mirtic $2, (I. Fischer SI. Člani Apostolata sv. Frančiška so postali: M. Prasnikar 50c. B. Naglic 10, T. Zdesar $10. J. Munich $10, U. Urbas $10. F. Novak *50c, I. Meglen $1. A. Blazich $1. 1. Rezek 50e. J. Francel 50c. J. Meglen $10. Mrs. Prostor 50c, ].. M ajerle $10. Za lučke so poslali: A. 1 miliar 50c. J. Burgstaler 25c. F. Hrovatin SOc. J. Stimetz $1, A. Turk 50e. J. Bačnik 50c. J. Žleko 25c, H. Gregoric 25c. M. Smrekar -25c. T. Muren 20c, A. Kozlevčar 20c. J. Slap-nikar 10c, F. Doznik 10c, M. Wranica r 15c. A Jordan 25c, T. Zdesar 50c, H. Stvtts $1. J. 1'erko 80c, A. Madic $1. 1. Rezek SOc. F. Tomazic 25e. K. Gerbec 25c. M. Pečjak 25c. H. Jerel: 50c, A. Krize 50c. F. Hrovat SOc, M Hribar 25c, H. Kuslan 20c, M. Kuslan 50c. F. Pristow 2Sc. M. Simec 30c, A. Fajbar 50c, R. 1'ozlep $1, Mrs. A. Skender $1. 1'. Amhrnsie $1. Mrs. H Ciercar $1. J. Zrnee $1, I'. Prah $1. J. Grahek SOc, M. Dragovan $1. M. Malovrh $1, M. I U $1.50. J. Bene 50c. ■^ar 2a list: A. Rernik 50c, M. Zore $2. A. Jor-| lan $2.50. Mrs. Gregor Gregorich $5. M. Toleni $1. M. Trinko $1. J. Kervin $1.50, Mrs. Novak $2. Dž. Brodnik $1, Mrs. Knez $1, A. Marinšek $5, L. Ma-rinsek $1. Mrs. Celik 25c. K. Petern;.! 50c, Dž. Omahcn 50c; A. "Grdina $10, M. Zupancie $2. A. Krulc $1. Mr. Ne-nacic $1. Mrs. Arcli 50c. A. Hotnječ f5, Mr. M ravine $1. Mrs. Brodarich $1. Za Šmarnice: M. Svete SI. H. Golob 50c. Miss K" Triih $20, M. Planton $1. Za kruh sv. Antona so dali: A. Kameen $1. Dijaški sklad: T. Zdesar 50e, J. Kocin S2. Ar Krnic $5. ♦ Zahvala: M. Simec $5. J. Bačnik $5. H. 1 -z-j, jak $1. M. Dragovan $1. Mr-. S. S! v-t< $1. M. I.oushin $1. i Dar za Samostan: l". 1'rbas $5(1, M. Flasich $10, !-t-Trunk $3, Mr-. Mavrin S5. VESELO OZNANILO. Čebele Fathra Johna sicer preziniujejo tamkaj v Lemontu, vseeno se medene žare napolnjujejo. Se ie ostalo nekaj pristnega leinontskega medu od jesenske žetve. Tem potom oznanimo vsem, ki si žele leinontskega mcilu. naj se takoj javijo Patru Johnu v Lemontu, P. O. 008. Med, kakor veste sami, je no najboljših domačih zdravil. Naj ho /a prehla-jenje ali druge nerednosti človeškega organizma in telesa. Najstarejše zdravilo je, kar jih pozna svet, pa tudi najboljše. Stavim, da je Father John zato tako zdrav in vedre volje, pri svojih 64 letih je še vedno živahen, kakor da bi bil v tridesetih, stavim, da je to zato, ker Father John tudi sam rad uživa čebelin sad. Phone Canal 7172-3 PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL 1727-31 WEST 21st STREET, CHICAGO, ILL. JOSEPH PERKO 2101 WEST 22nd STREET, CHICAGO. ILL. SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI Najboljše blago. — Čevlji za vso družino. Za pohištvo m pogrebe Tisti, ki ste v Clevelandu in okolici, in ki pridete v Cleveland, se lahko v vašo lastno korist poslužite pohištva iz naše prodajalne. Pir nas je pohištvo kar najbolj zanesljivo in vredno zanj danega denarja. Glavno prodajalno imamo na 6019 St. Clair Avenue, podružnica pa je na 15303 WATERLOO RD., CLEVELAND. OHIO Tudi tisti, ki se obrnejo na nas za pogrebna opravila, dobijo za manjše izdatke boljšo postrežbo. A. GRDINA & SONS Za vsa -podjetja velja gUivni telefon Henderson 2088