Svjatoslav: Kristus je šel po naši ulici
/GODBI se boste morda smejrtli. pa se k1. Povem jo tako, >kot seui jo slišai otl  predinestnih otrok.
JJod veoer je bilo in so začele sanjati Čez ulico tesuobne sence. Strehe visoko gori so Še koinaj vidno gorelf v luci. Ccsta se je ntrkam izpraznila in umolk-nila kakor v pričakovanju. l)alec nckje v sredini mcsta
so ZTonovi molali večernico, pa prav tedaj so uiihnili in se je pescm Še lovila med sivimi zidovi.
Takrat je prišel odnekod v našo ulico tujec. Truden je bil in skljueen, kot da prihaja iz tovarne onkraj nicsta. Reven in ponižcn je bil, kot da je eden izmed tisočerih v nasi ulici. Brada mu je padala na prsa in oci so rau krvaveie. Obraz niu je bil izsusen kot obraz bolnikov. .
Na pragu temaene hiše je sedel otrok iu mislil na vcčerjo ia »a oceta, ki jc prišcl ocl dela in sedel v kot na klop in Še ni spregovoril bcscdice. Mislil je otrok in prešteval okna na drugi strani tesne ulice: tri, pet, osem... Potem je zagledal tujca in ostrniel: v roki, v trdo stisnjeni, je nosil tujec belo rožo. ki je od nje sijala- luč kot od solnca ucbe.Škegu. Otn>k je stegnil drobnc roke in zaklicah
»Glcjte, glejteU
Tujec je obstal sredi ulice, roko z rožo je dvignil se više. da je luc še bolj zasijala čez vso cesto.
Iz vseh vrai so se prikazaii b)edi otroŠki obrazi; polglasno šepctajoči v začudenju so se bližali molče-Čemu tujcu. da hi videli čudežno rožo. Tik pred ne-zaancem so pa. obstali in anemeli, zaJcaj iz tujčevih oči je sijal ogenj, da so pozabili na vse drugo, ko so se zazrli vanj in so se jim rake kar saine sklenile kot k molitvi.
Nezuanec se je aežao nasmehnil, najprej razprostrl roke kot za blagoslov, potem pa dal vsakemu otroku bel listič. ki ga je odtrgal od čudežne rože — nič več kot en sam bel listič. čudovito blestec HstiČ.
Otroci so jih skrili v drobue roke, kot bi nosili samo božjo luč. in jih skrivaj pogledovali. Tujec se je pa smehljal iu počasi in truduo odsel, kot je bi] prišel; samo obraz mu je gorel svetleje ko prej in tudi oci mu niso več krvavele ...
Tisti večer so bile vse hiše v naši ulici svetle od luči čudežnib. lističev in tudi v dušah ni bilo tesnobe in mraka.
Še jaz bi rad tate svetlobe in rož, pa cveto le božjim otrtvkom v uaši ulici — ¦-------