XVIII - 80-81 - 1997 
različnih kmetijskih dejavnosti (namaka-
nje, izsuševanje, pašništvo, vplivi kemij-
skih sredstev itd.). V zadnjem poglavju so 
opisani dejavniki, ki so in bodo še vplivali 
na spremembe CAP-a, ter sile, ki zahteva-
jo nespremenjeno stanje oziroma še radi-
kalnejšo ekonomsko politiko. Predstavljen 
je tudi verjetni scenarij sprememb v ure-
sničevanju CAP-a. 
Namesto običajnih priporočil, kdo bi 
takšno knjigo moral prebrati, bi priporočil, 
da bi društveni odbor za varstvo narave 
povzetek kakšnega izmed poglavij poslal 
na nasloye vladnih in drugih planskih 
inštitucij . Ce bi bili povzetki kratki s podč­
rtanimi pomembnimi ugotovitvami, ob-
staja vsaj teoretična možnost, da bi kdo 
od odgovornih poslano gradivo tudi pre-
bral. Pismo naj bi bilo poslano priporočeno 
in arhivirano. Zanamcem bo tako jasno, 
kdo bo soodgovoren za ceno, ki jo bosta 
naša krajina in narava plačali za vstop v 
Evropo. 
Andrej Sovinc 
Skrivnostna fotografija 
Mystery photograph 
V osnovni šoli ornitologije se ucrrno 
razlikovati med galebom in čigro , v sred-
nji med morskim, rjavim in srebrnim 
galebom, posebno zanimivi in težavni se 
nam zdijo v mladostnem perju. V visoki 
šoli spoznamo, da srebrnega galeba ne 
moremo vedno ločiti od rumenonogega 
po barvi nog. Zdaj bi radi doktorirali iz 
podvrst teh dveh galebov: L.a. argenta-
tus, L.a. argenteum, L.c. cachinnans in L. 
c. michahellis. Toda pri tem nas ovira 
nekaj nepredvidljivega: vprašanja, ki se 
nam ob opazovanju teh galebov pojav-
ljajo, postajajo proti pričakovanju po-
membnejša od odgovorov. 
Na skrivnostni fotografiji iz 78-79. št. 
Acrocephalusa je galeb v mladostnem 
perju, Ptica ima bledo rumene noge in 
črn kljun, ki je zaradi skoraj povsem bele 
glave nemara videti daljši in močnejši, 
torej večji, kot bi utegnil biti v resničnosti. 
Pleča so videti na sliki siva, ramenska 
ACROCEPHALUS 
Katera vrsta je to? Can you identify the species? 
(A. Sovinc) 
peresa krasijo rjave lise, krovna peresa so 
belo obrobljena, prav tako letalna sekun-
darna in terciarna peresa, medtem ko 
primarna letalna peresa bolj slutimo kot 
vidimo, saj so zložena prek repnih peres, 
tak9 prva kot druga pa so karseda temna. 
Ceprav velikost kljuna skupaj z velikos-
tjo glave in trupa pri velikih galebih precej 
variira, zaradi "mile" oblike kljuna takoj 
lahko izločimo morskega galeba. Ker 
ptica po hrbtu nima za rjavega galeba v 
mladostnem perju značilne "šahovnice", to 
ACROCEPHALUS 
je kontrastno belo obrobljenih ramenskih 
peres, tudi ta konkurenčna vrsta odpade. 
Na vrsti je torej barva nog, ki naj odloči 
dvoboj med srebrnim in rumenonogirn 
galebom. Barth, ki je leta 1975 med 180 
norveškimi galebi odkril 28 takšnih z 
rumenimi nogami, meni, da je bolj ali 
manj rumen nadah na stopalih in krakih 
individualno varira, to pa se na nekaterih 
lokalitetah dogaja pogosteje kot na dru-
gih. Ze leta 1933 pa je Lonberg dokazal, 
da imajo za rumeno barvo odgovorni 
lipokrom v nogah tudi srebrni galebi z 
mesnatordečimi nogami (GARNER 1997). 
Glede na to, da pri mladostnih osebkih 
takšnih variacij dozdaj ni bilo opaziti, se 
smemo vdati domnevi, da je pred nami 
rumenonogi galeb Larus cachinnans. 
Toda s tem zgodbe še ni konec. V 
januarsko-februarski številki revije British 
Birds (1997) Martin Garner s prav never-
jetno natančnostjo pri opazovanju pro-
dorno razloži nekaj presenetljivih razlik 
med dvema podvrstama rumenonogega 
galeba L.c. cahinnans in L.c.michahellis, 
ki utegnejo privesti do spoznanja, da gre 
za dve samostojni vrsti. Razlikujeta se ne le 
po obliki in strukturi, progavosti, vzorcu 
perja, obarvanosti glave in hrbta, temveč 
tudi po oglašanju in ženitovanjskih klicih, 
celo njuni begavci so različno obarvani. 
Po izraziti belini glave in sivih ramen-
skih peresih smemo presoditi, da gre v 
našem primeru za nominantno podvrsto 
rumenonogega galeba. O tem ključnem 
prepoznavnem znaku GARNER ( 1997) 
pravi takole: "Avgusta in zgodaj septem-
bra mladostni osebek zamenja ramenska 
in hrbtna peresa s svetlejšimi peresi kot 
podvrsta michahellis, videti so čistejša , 
navznoter brez znamenj in lahko ustvarijo 
svetlejši učinek sivine. Pri podvrsti micha-
hellis se ta peresa nagibajo k ohranitvi 
temne osnove in širokih temnih prečnih 
prog, učinkujoč odločno temneje in bolj 
progasto." 
Seveda so razlike v vzorcih peres pri 
odraslih osebkih neprimerno bolj zanimi-
ve, še posebno ker jih je mogoče opaziti 
tudi z daljnogledom. Zato o tem kdaj 
drugič , ko v uredništvu prejmemo dobri 
fotografiji dveh bodočih novih vrst, ki sta 
zdaj še podvrsti. Larofili torej na plana. 
Nominantno podvrsto rumenonogega ga-
54 
xvm -80-81 - 1997 
leba je 2. aprila 1980 v Sečovljah foto-
grafiral Ivo A. Božič . 
Iztok Geister 
Literatura: 
GARNER M . (1997): ldentification of 
Yellow-legged Gulls in Britain. British Birds 
90: 25-62. 
Pismi uredniku 
Letters to the editor 
Pripombe na neresnice, navedene v članku 
g. Petra Trontlja "Ignoranca birokratskega 
aparata (IBA)" 
V članku g. Petra Trontlja: Ignoranca 
birokratskega aparata (Acrocephalus 1 7 / 
77 (1996), str. 101-102) smo z osuplostio in na 
naše veliko razočaranje prebrali zelo neu-
godne, nekorektne in neresnične trditve 
pisca. O številnosti posameznih ptičjih vrst 
v evropskih državah (v knjigi Tuckerja in 
Heathove: Birds in Europe: Their Conservati-
on Status) namreč pravi naslednje (dobe-
sedni citat): "In vsi smo priznali, Slovenci po 
svoji naravi vselej pošteno, a še raje 
skromno. Malo tudi v strahu, da bi kdo 
preverjal. Naši južni sosedje, naprimer veli-
kodušno. Od tod naprej je imela znanstvena 
objektivnost prosto pot. Namesto zameglje-
nih "eno pomembnejših, eno najjužnejših, 
eno največjih v tem delu Evrope ... " so 
nastale pregledne lestvice. Vsak podatek 
je opremljen s številko in uvrščen v rang. Iz 
teh rangov je jasno razvidno, kaj je po-
membno in kaj ne. Z razmeroma enostavni-
mi matematičnimi operacijami seštevanja 
in deljenja so nam dali vedeti: Slovenija je 
za preživetje ptičjih populacij v Evropi ne-
pomembna. Položite betonsko ploščo čez 
svojo deželo in nič se ne bo spremenilo, 
nam govorijo ." 
Ker so v citiranem delu teksta edini 
subjekt v 3. osebi množine "naši južni sose-
dje", ob vseh svojih prizadevanjih in vlože-
nem trudu ne moremo teh stavkov tolmačiti 
drugače kot trditve avtorja članka, kako so 
hrvaški ornitologi, v nasprotju s slovenskimi, 
nepošteni, kako so lagali in namenoma 
pretiravali s podatki o številnosti ptic na 
Hrvaškem; kako so oni dali vedeti, da je 
Slovenija za preživetje ptičjih populacij v 
Evropi nepomembna in kako Slovencem