Gospodarske stvari. (Piše Ivan Vuk.) Najhnjša sovražnika naših žitnic. V potu svojega obraza trudi se borni kmetič, da pridela kaj za živež, naj si bo že za prodajo ali za domačo rabo. Kolikokrat je s strahom gledal Crne nakopičeae oblake, moli Vsegamogočnega, naj odvrne nesrečo, ki mu preti, in Bog, oče vseh otrok, ga je uslišal. Spravil je svoje pridelke v žitnico in hvaležno zdihnil: »Hvala Bogu, sedaj je že pod streho in obvarovano sitnih škodljivcev.« Pa motis se! Le podajva se v tvoje skladišče. Tu vidiš, da beži pred teboj majhen Crn hrošček. Kaj zlomka, boS vprašal, ali ta tudi škoduje mojim pridelkom. Da, pa Se kako, le mirno poslušaj. Razložiti ti hočem živijenje od početka in tako do razvitka njegovega. Č r n i žitni rilčkar ali žužek, tudi žižek, kakor ga nazivljejo, (Galandra granarea) je majhen in droben hrošček, temnorujave barve. Na koncu glave ima tanek rilček, s katerim se za\6 v trda žitna zrna. Ta mrčes najdemo po zimi ali v prvi pomladi v prašnih koteh, po razpokah v tleh in tramovih, kjer prezimuje. Spomladi se vzbudi, in samica leže v zrno po jedno jajce, najrajši v pSenico ali rž. pa tudi v jeCmen in koruzo !eže rada. Iz t6h jajčic se izvale majhni črvički (ličinke), ki se zarijejo v zrnje, katerega popolnoma izglodajo, tpko, da ostane le prazen mešiček. Dnrastla ličinka se v izglojenih zrnih zabubi in jutija izleze iz zabubane ličinke hrošček, ki se zopet plodi, tako, da nastane iz tega rodu pred zimo še en zarod, ki potem prezimi. Ker se žižek hitro množi, napravi nam lahko z izjedanjem zrnja veliko škodo. In kar je pri tem Skodljivcu Se posebno nevarno, je to, da ne dela na vrhu kupa, temvefi znctraj v kupu, na dnu ali pa v kotih, tako, da ga niti opaziti ne moremo. Skriva se pa zaradi tega bolj globoko v kupe, ker Ijubi toploto in mir. Da se ia škodljivec ne pritepe v žitnico, skrbi, da bo žitnica čista, zračna in svetla. Zito pa obračaj in preme- šavaj. Staro žito je tudi treba zvejati ali prepihati na čistilnem mlinu. Razpoke po tramovih in špranje po tleh ie dobro zamazati z apnom ali katranom. Smeti je skrbno odstraniti iz kotov, skratka, paziti moraš na naivečjo snago. Ča se je pa ta škodljivec prikazal, treba ga je uničiti. Napadeno žito je takoj spraviti iz žitnice in prenesti na drug prostor. Žižka uničujemo s tem, da polagamo v žitnico suknene ali volnene cunje, ovčjo kožo ali kaj takega; to jih privabi, da se poskrijejo in zbiraio. Tukaj jih lahko zalotimo in pohodimo. Posebno spomladi je čas za delo. Če imamo le malo napadenega žita, zatremo škodljivca s tem, da spravimo žito v krušno peč. katera pa ne sme biti pregorka; toplota naj znaša k večjemu 50 stopinj po Celziju. V tej vročini ostane žito še kaljivo, hroščeki in zalega se pa zaraori. Drugi sovražnik naSega zrnja je ž i t n i m o 1 j. To vam je majhen metuljček (Tinea granella), ki sedi po dnevu mirno po stenah žitnice. Sprednje perotnice ali krila so srebrno bela in imajo po sebi rujave in črne lise. Zadnja krila so pa sivkasta in enake barve. Metuljček se pokaže v potetju, navadao meseca rožnika. Samica leže jajčica na žitno zrnje, in sicer na vsako zrno po jedno ali dve jaičici. Ko je s tem gotova, pogine. V dveh tednih se izvale iz teh jajčec belim črvičkom podobne gosenice (ličinke), ki začno dolbsti zrno in razjedati moko. Od enega zrna gre gosenica na drugo in pri tem preprede zrno z nekako nitkasto prejo, po kateri je videti vse polno njenega blata. Ker se vse to godi na vrhu žitnega kupa, spoznamo na tej preji hitro tega škodljivca. Moljevo žito se navzame smradu od blata in zaradi tega je moka iz takega žita zaduhla. Jeseni (meseca kimovca) zleze gosenica v kak kotiček na tleh ali na steni, kjer se zaprede in prezimi. Še-le spomladi se potem zabubi in v zgodnjena poletju se iz bube izleže metuljček. Zoper tega škodljivca se varujemo ravno tako, kakor proti žižku. Kar sem prej povedal, ravno to velja tudi o žitnem~rnoliu. Obračanje žita in snaga največ pomaga. Ce se je pa žitni molj (metuljček) prikazal, uničujemo ga s tem, da nastavljamo škafe polne vode v žilnico. Leteči metuljčki se radi lovti v vi di, kjer s& jih mnogo potopi. Lovimo jih tudi s tem, da gremo zvečer z lučjo v žitnico; okoli luči radi frlotajo in pri tem j.h lahko mnogo vjamemo ter pokončatno. Moljevo žito je z vrha odgrabiti in prepražiti v krušni peči, predno ga daš v rnlin. Ostali kup pa pokri[ z raokro rjuho, na kateri se rade zberejo gosenice, ako še jih je kaj ostalo v žitu. (Veft o teh škodljivcih čitaš lahko v Erjavčevi knjigi: »Naše škodljive živali.) Zoper žitne škodljivce obešajo mnogi gospodarji tudi močno dišeče rastline v žitnico, kakor n. pr. pelin. da jih odganja duh, ki jim je silno zopern. Ako se žižek ali žitni molj močno ugnezdi, potem je žitnico izprazniti najmanj za jedno leto; tla je med tem sprati s hudim lugom, stene odrgniti in pobeliti z apnom, razpoke in špranje pa zamazati z apnom ali katranom. — Zitnico moramo med letorn večkrat posnažiti z metlo, da se ne morejo v njej nabirati nikake smeti, prah, pajčevina itd. Posebno skrbno jo je očistiti, predno spravljamo vanjo novo žito. Blato iz jarkov izvozi pred zimo na njivo ali na travnik, če ga hočeš rabiti za gnoj. Zinia, sneg, dež in vetrovje veliko pomaga, da se blato razkroji. Če se izvt-zi še-le spomladi, velikokrat škoduje zeliščem, ker je preoster gnoj. Tako blato je najboljše za lukv bob, fižol. Število gospodarskih šol v AvstrijL V Avstriji imamo novejši čas dve višji gospodarski Soli, 12 srednjih gospodarskih Sol, 5 srednjih gozdarskih šol, dve srednji šoli za sadjarstvo in vinorejstvo, 1 višjo šolo za pivovarstvo, 40 nižjih gospodarskih Sol. 9 nižjih gozdarskih Sol, 13 šol za ekonomijo in mlekarstvo, 21 Sol za vinogradništvo, sadjarstvo in hmeljarstvo. Na teh šolah poučuje 553 rednih in 781 pomožnih učiteljev. Preteklo leto je bilo v teh šolah vpisanih 6176 učencev.