Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt VESTNIK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P.b. b. LETNtK XLH. CELOVEC, ČETRTEK 30. APRIL 1987 ŠTEV. 18 (2325) lena je tam, hjei je največ deia lene treh deže! so v Cejovcu raiarav!jn!e o ienskem deiu fnformacijske konference žena treh dežel ne bi smela doieteti ista „usoda' kot deia, ki ga opravljajo. Ne bije smeti podcenjevati, kajti vsebina obravnave žensk iz Stovenije, Koroške in Furtanije je prav tako pomembna kot predmet obravnave drugih izobraževalnih konferenc veli-kih strak v dežeti, če ne še botj! Raz-pravtjate so namreč o potožaju žena v detovnem procesu in v družinskem krogu in se menite o botjši bodočnosti brez zapostavtjanja. Beseda je tekta tudi o posebnem potožaju pripadnic narodnostnih manjšin. Strinjate so se z zaktjučki nedavnega mednarodnega ženskega kongresa v Beogradu, kjer so udeteženke ugotovite, da je enakopraven potožaj žensk v tehnično spreminjajočem se svetu možen te, če se - še posebej v dežetah v razvoju - ustvarijo botjši živtjenjski pogoji za oba spota! Letošnje srečanje je pripravita Zveza siovenskih žena, ki je tako v enem samem mesecu organizirata že drugo pomembno srečanje, saj so v začetku aprita pripadnice stovenske manjšine skupaj z gradiščanskimi Hrvaticami razpravljate o svojem specifičnem potožaju znotraj manjšine. Na konferenci, z detovnim nastovom: ..sedanjost in bodočnost ženskega deta" je po pozdravu predsednice ZSŽ Milene Grobtacher, Marija Jurič predavata o specifičnih problemih, ki jih moški det družbe nima. Med drugim je govorita o tradicionalni delitve deta na družbeno nižje ovrednoteno delo v družini in višje ovrednoteno deto izven doma. Pri tem je opozorita na vtogo rezervne armade, ki jo - kot v primeru obeh svetovnih vojn - poktičejo v industrijsko produkcijo, nato pa spet pošlejo „za šteditnik". Juričeva je govorita o vzrokih, ki pogojujejo enostransko vzgojo in izobrazbo žena - (pretežno število zaposlenih žensk najdemo te v 4 pokticiht), razgtabtjata je o vzrokih za diskriminacijo pri ptačah, o postedicah novih tehnologij, kritizirala pa je tudi še močnejše zaostajanje pripadnic manjšine pri možnosti zaposlovanja in pri kvalifikaciji. Rahlo upanje je navezala na zakonske in druge socialne ukrepe v Avstriji, ki naj bi pomagale izboljšati položaj žene, opozorila pa je tudi na konzervativne tendence, ki hočejo tak razvoj zavreti. Greti Hribernik od Zveze demokratičnih žena je govorila predvsem o uveljavljanju fleksibilnejših obtik zaposlovanja in o nevarnostih, ki so povezane z njimi. Stanka Kuhar iz ljubljanskega inštituta za ekonomsko raziskovanje je sogtašala z načelnimi ugotovitvami Marije Juričeve in ugotovita, da su tudi v Stoveniji nekatere dejavnosti žeto ..feminizirane" (predvsem v nekaterih delovno intenzivnih industrijskih dejavnostih, v trgovini in gostinstvu, socialnih in pedagoških dejavnostih). Izpostavila je izreden pomen sistema izobraževanja; bodoči položaj žena pa bo odvisen od tega ali se bodo ženske s tehno-toškim razvojem bolj vključevale v dose-daj tradicionalne „moške" poklice. V imenu italijanskih žena v Sloveniji je spregovorita Devana Jovan-Lakovič in ocenila njih položaj kot identičnega z ženami v Stoveniji, medtem ko je kritizirala, da manjšinske žene v upravnih telesih niso zastopane sorazmerno. O položaju slovenskih žena na Tržaškem in Goriškem je spregovorila Nerina Švab, ki je med drugim poudarila, da postaja zaposlitev izven doma že povsem nekaj normalnega, neka osnovna pravica žene. Z njenim spremenjenim položajem pa raste tudi njena želja po bolj demokratični družbi, ki ji dovoljuje tudi nov odnos do zaposlitve, do družine in do same sebe. Zanimivo je, da je zaposlitev žena v Sloveniji najvišja (45,3%), Avstrija sledi z 41%, Italijapaz28%. Prihodnje informacijsko srečanje, ki zbližuje žene v treh različnih družbenih sistemih, bo verjetno na Goriškem. Spominska svečanost v Žeieini Knpii Ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta, prvega komandanta L koroškega bataljona, je bila na kapelskem pokopališču minulo nedeljo spet tradicionalna spominska svečanost. Veljala je počastitvi spomina na vse, ki so se borili in žrtvovali v boju proti nacifašizmu. Številnim udeležencem iz domačih krajev, pa tudi z drugih predelov Koroške in z Gorenjske, sta spregovorila domačin Peter Kuhar in tajnik ZSO Marjan Sturm, ki sta ob tej priložnosti zavzela stališče tudi k aktualnim vprašanjem. Kulturni spored sta izvajala domači pevski zbor pod vodstvom Joška Wrulicha in recitatorska skupina, predstavniki organizacij pa so ob spomeniku položili vence (več poročamo na 2. strani). V tovarni „0bir" vgradi!) aovi eieMrofiiter Račni :a popotno sanacijo i:de!ani Strokovnjaki Tovarne celuloze „Obir" na Rebrci so v preteklih treh letih v sodelovanju s pristojnimi, mednarodno priznanimi strokovnjaki in institucijami izdelali projekt za rekonstrukcijo in ekološko sanacijo svoje tovarne, ki danes nudi nad 220 ljudem zanesljivo delovno mesto. Trenutno proizvajajo 38.000 ton celuloze letno. Od tovarne „Obir" pa ne živijo le njeni nameščenci in delavci, temveč tudi cela vrsta manjših podjetij ter manjših in srednjih proizvajalcev lesa, saj tovarna les, ki ga potrebuje za svojo proizvodnjo odkupuje od njih. Povrh tega pa je „Obir" tudi življenjska žila za občini Železna Kapla ter Žitara vas, pa ne samo za te, temveč glede na strukturo delovnih mest za celo Podjuno. Novi lastniki so po prevzemu leta 1979 začeli tovarno postopoma izgrajevati oz. investirati na področju zaščite okolja. V te namene so v teh letih vložili že skoraj 200 milijonov šilingov. Najnovejša investicija pa je bila vgraditev elektrofiltra, kar so dokončali ta ponedeljek. S tem ukrepom se je zmanjšalo onesnaževanje okolice s prahom za 98 odstotkov, se pravi skoraj popolnoma. Vendar se „Obir" s tem še ne bo zadovoljil. Omenjeni lastni in mednarodno priznani strokovnjaki so izdelali ekološki in rekonstrukcijski načrt, ki sta ga zastopnika tovarne, dipl. inž. Feliks Wieser (poslovodja tovarne) ter dipl. inž. Karl-Heinz Haller ta teden predstavila tudi tisku. Z uresničitvijo projekta bi se znižali energetski stroški tovarne skoraj na ničlo, produkcija bi narasla na 100.000 ton sulfitne celuloze letno, število delovnih mest v tovarni bi se , povečalo, z vključenim konceptom ekološke sanacije pa tovarna tudi ne bi več bremenila okolja. Za vse te potrebne ukrepe pa so v tovarni izdelali tudi finančni predračun, ki predvideva za realizacijo tega kar 1,46 milijard šilingov. Kakor je povedal Feliks Wieser, bi lastniki vložili v projekt pol milijarde lastnega kapitala, sicer pa bi potrebovali 200 milijonov deželnega prispevka ter nekaj nad 750 milijonov V sredini vidimo na novo vgrajeni elektrofilter tovarne „Obir" posojil iz raznih postavk t. im. sklada za vodno gospodarstvo. Za to pa „Obir" garantira, da se število delovnih mest ne bo zmanjšalo, ter da je prodaja proizvedene celuloze zagotovljena najmanj za 18 let. Načrte vodstva tovarne podpira tudi delavski svet. Njegovi zastopniki so pri tiskovni konferenci pozivali odgovorne politične forume, da odobrijo podpore oz. posojila ter tako ohranijo tovarno. Prav tako sta pri tiskovni konferenci zavzela jasno stališče tudi kapelski podžupan Stossier in žitrajski župan Posod: „Obir mora dobiti podpore in subvencije, sicer ne umre le tovarna, temveč tudi obe občini, celo pol Podjune." Pri vpisovanju šoiarjev v maju prijavite otroke k dvojezičnemu pouku! Posiužite se prijavnic, ki jih priiagamo danes. PBEBERiTE na strani 2 VValdheim ne sme v Ameriko 2 Ob obletnici nesreče v Černobilu 3 Koncert rožanskih moških zborov 3 Lubo Urbajs preje! odiičje OF 4 Posojilnica Borovlje dobita novo vodstvo 6 Dvojezičnost v Prekmurju 8 Pelinka o nepremagani preteklosti v Avstriji 8 Slovenski moštvi napredovali v šahovskem pokalu Že skoraj sto let velja Prvi maj za mednarodni praznik delavskega razreda, pa (udi za praznik mednarodne .soiidnrno.sd, za sirnimi skup-niii in neločljivih interesov zatira/;;/; narodov v boju za neodvisnost, samostojnost in svobodo. Zgodovina Prvega maja je prepojena z de/avsko krvjo; pozna pa tudi ponosne vzpone in zmage delovnik množic, ki so prav to dan v ietu posvečale neneimo se spreminjajočim potrebam razrednega boja - in to tako na sindikalni kot tudi na politični ravni. Po je bil ob začetku tega stoletja boj za osemurni delovnik, boj za prepoved otroškega deia, pa tudi boj za splošno in enako volilno pravico. Poj za ohranitev miru in proti vojni nevarnosti je dajal svoj pečat prvomajskim proslavam pred prvo svetovno vojno; boj proti zelenemu in pozneje rjavemu jašizmu je bil v ospredju v času, ko je bilo delavsko gibanje prisiljeno v ilegalo in premagano, vendar nikdar uničeno. Po drugi svetovni vojni /tiso uspeli poskusi desnega krila avstrijske socialne demokracije, da bi tradicijo Prvega /naja izbrisali iz zavesti delovnega ljudstva. Vsi napori, da bi proslavljanje tega praznika denunci-rali kot ..komunistični spektakel", kot času neprimeren in nemoderen ..anahronizem", so se izkazali zaman in odveč - leto za letom se na Dunaju in v drugih mestih Avstrije na ta dan zbirajo stotisoči, ki izpovedujejo svoje zahteve. Letošnji Prvi maj je brez dvoma v znamenju najhujše gospodarske krize, ki jo doživlja Avstrija po drugi svetovni vojni. iVa laž je postavljena desetletna demagoška propaganda o ..socialnem kapitalizmu", ki menda razprodaji državne imovine, zlasti podržavljenih podjetij - to je osnovno sindikalno izhodišče letošnjega Prvega maja. Na politični ravni velja boj proti valu starega in novega konservativi-zma, ki se skriva za pojmom „pre-obrat" flVende), katerega hoče manjši vladni partner uveljaviti na vseh področjih družbenega življenja - od izobraževanja do zakonodaje, od umetnosti pa do spolnosti. Poj pa velja tudi zaskrbljujočemu naraščanju antisemitizma, ki je svoj dosedanji višek dosegel skoraj na dan točno Ob PMMibu Prvega maja lahko zadovoljuje vse sloje prebivalstva. brezposelnost se nevarno bliža stopnji Ib % vseh delazmožnih ljudi. Mreža socialne varnosti - doslej največji ponos avstrijske politike socialnega partnerstva - postaja čedalje šibkejša. Pa dejstva bodo dajala svoj pečat letošnjim prvomajskim proslavam. Poj za 75-urui delovni teden, boj proti zapiranju tako imenovanih ..nerentabilnih" obratov, boj proti pr;;d enim letom, ko je dobro preračunana odmera antisemitskih občutkov in predsodkov v volilnem boju odločila izvolitev z veznega predsednika. Na Koroškem nadomeščamo Žide -Slovenci. V blaznem in iracionalnem strahu pred demagoškim populistom Haiderjem se koroški socialdemokrati trudijo zvesto izpolnjevati narodne zahteve svobodnjakov in heimatdiensta, v zmotni domnevi, da je s popuščanjem nemškonacionalnim silam možno le-te pomirjati in jih vezati nase. Vendar je celotna zgodovina avstrijske socialne demokracije en sam dokaz, da je bila taka taktika za socialdemokratsko stranko vselej zgrešena in pogubna. Vaš naj bo boj za ohranitev skupne dvojezične šole na južnem Koroškem prispevek letošnjemu Prvemu maju. Kongres mladih koroških socialistov je pokazal, da se tudi med večinskim narodom in v največ/; koroški stranki nekaj le giblje v prid manjšini, v prid mednarodni solidarnosti. -Skupna dvojezična šola je najboljše jamstvo, da se izpolnjuje Prežihova vizija Prvega maja, ki jo je opisal v istoimenski črtici; ko hčerkica nemškega proletarca podaja sinu slovenskega kaj-žaija rdeč nagel/ kot simbol skupnih socialnih in političnih interesov ne glede na narodno pripadnost; pa tudi kot simbol narodne enakopravnosti, ki jo naj izbojujejo bodoči rodovi. Zato naj drugi obhajajo jesenski 10. oktober-mi praznujemo pomladanski!, maj/ , . Spominska svečanost v Žeiezni Kapii: Čeprav živimo izven matične države, se ne odrekamo svoji narodnosti in kuituri „Čeprav zaradi doiočenih zgodovinskih dogodkov živimo izven meja matične domovine, to še ne pomeni, da se odrekamo svoji narodnosti in kuituri," je deja) na nedeijski spominski svečanosti v Žeiezni Kapii tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. Poudari) je, da siovenska narodna skupnost na Koroškem ogorčeno spremija poiemike znotraj Jugosiavije, ko nekateri iz posameznih repubiik skušajo dopovedovati, da skupni siovenski kuiturni prostor za Jugosiavijo ni sprejemijiv. „Aii so si ti tovariši na jasnem, da se s svojimi, za nas popoinoma ne-sprejemijivimi tezami, enačijo s tistimi siiami, ki nas že nad tisoč iet hočejo pregnati z našega avtohtonega ozemija? Takšna nesmiseina in nevarna namigovanja odiočno zavračamo in opozarjamo, da smo Sio-venei tudi izven matične domovine z dušo in srcem Siovenci in si tega tudi na pustimo odvzeti. Ker živimo v Avstriji, smo in ostanemo iojaini državijani avstrijske repubiike, vendar z jezikovno in narodno kuituro zavedni Siovenci." „Gemma TrennungsmodeH schaun!" Pred kratkim je bita ministrica Hawticek na Koroškem.- Wagner jo je petja! na Zihnotje, da si tam ogteda dvojezični pouk. V četrtek pride na Koroško dr. Neisser, edini minister, ki seje izreket proti koroškemu pedagoškemu modetu. Predsednik dežetne VP Šcheucher ga bo spremtjat na Žih-potje, da bi si tahko tam ogteda), kako „dobro" funkcionira sotski poskus, ki - kot je pnznata ,.Karntner Tageszeitung" ob obisku Hawtickove - preizkuša koroški mode). Toda vse do poročita v „KTZ" so odgovorni vedno praviti, da na Žihpoljah preizkušajo te takoimenovano „odprto učenje" (offenes Lernen). Po vesti v „KTZ" pa nobenega oporekanja več. Tudi za Železno Kapto vetja isto, te da so tam preizkušanje koroškega modeta imenovati do pred kratkim „socia)no učenje". Sam partijski sekretar SP Ambrozv pa je na zborovanju Sociatistične miadine pnznat, da tudi tam preizkušajo mode] koroške pedagoške komisije, se pravi točitveni mode). S tem pa še nikakor ni povedano vse: prav isti, ki med drugim v detovnem poročilu Dežetnega šotskega sveta za teto 1985/86 očitajo npr. ravnatetju Kukoviči, da si je preveč ljudi (toda s privoljenjem šotskih obtasti - op. ured.) ogtedatopouL na žitrajski dvojezični ljudski šoti, zdaj vabijo vse dvojezične šote, naj si pridejo ogtedat to preizkušanje koroškega pedagoškega modeta na Zihpotje in v Zetezno Kapto. Na vabtjenih šotah dotičnega dne učenci ne bodo imeti pouka, samo da bodo zastopniki Pedagoškega instituta pa tudi okrajni šotski nadzornik Wiegete tahko prepričevati učitelje in učiteljice o prednostih ločitvenega modeta. S tem sicer hkrati priznavajo, da izvajajo šotske poskuse te, če so jim po volji, drugič pa vetja ugotoviti, da jih niso niti prav pripraviti, niti niso poskrbeti za pravilno paratetno raziskovanje ob teh poskusih. Edini citj, ki ga zastedujejo je, da bi pri zadnjih vratih, mimo odpora prizadetih in znanstvenikov uveljaviti svoj potitični namen - točitev otrok v smistu zahtev KHD in FP. Koroško šoisko vprašanje na dunajskem simpoziju o manjšinski probiematiki Svečanost, katere so se udeležiti števiini domačini, pa tudi bivši soborci z gorenjske strani, je začet podpredsednik Zveze koroških partizanov, domačin inž. Peter Kuhar. Spomnil se je ogromnih žrtev, ki smo jih doprinesti v boju proti fašizmu -samo v Žetezni Kapii jih je bito nad 180. Ne smemo dovotiti, da bi se zabrisat spomin na najtežjo dobo, kajti ta spomin nam je potreben tudi zato, da bi znati spoznati nevarnost, ki nam ponovno grozi s tem, ko nam hočejo vzeti skupno šoto in naše otroke potisniti v geto. „Naš hoj je bi) mednarodno priznan," je dejat tov. Kuhar. „Priznan je bi! tudi s strani Avstrije, ko seje z zavezniki pogajata o državni pogodbi. Zato upravičeno tudi na tem mestu povemo, da smo odiočno proti iočevanju otrok v šotah. Morda smo Heimatdienstu in tvorcem tristran-karskega pakta premato odtočno povedati, da je bit njihov program poražen že teta 1945, ko je bit ztom-tjen fašistični nasilnež. Od zastopnikov koroških Slovencev pa zahtevamo odtočnejšo besedo, kajti bivšim partizanom, izseljencem in žrtvam fašizma je svoboda največji ideal in od nas nihče ne more zahtevati, da bomo ob šotskemu problemu molčali. Dotžni smo, da se žrtvam spošt-tjivo priktonimo in obtjubimo, da bomo spoštovati to, za kar so oni žrtvovati svoja živtjenja." Tudi tajnik ZSO Sturm se je spomnit žrtev fašizma, hkrati pa je opozorit na zaskrbljujoče pojave neonacizma v Avstriji in še posebej na Koroškem. Dejat je, da ni Stovenca in zavednega avstrijskega državtjana, ki bi mu bito pisanje evropskega tiska o teh pojavih tjubo. Toda kako naj zanikamo dejstvo, da je npr. nositec Hitterje-vega „B!utordena" prejet najvišje deželno priznanje; da se najvišji funkcionarji vseh treh dežetnozborskih strank udetežujejo sumtjivih prireditev privržencev nacističnega rajha, med drugim srečanj SS-ovcev in Rit- Ob spomeniku so potožiti venee predstavniki ZSO, ZtKP in drugih organizacij. terkreuztragerjev; da je bit vojni zto-činec Reder prav na Koroškem posebno prisrčno sprejet in da v nekaterih koroških časopisih bratci tahko pišejo o tako imenovani „taži o Ausc-hvvitzu", ne da bi kdo na to reagirat. „Ko sem v začetku teta med obiskom na Južnem Tirolskem odgovarjat na vprašanja novinarjev, teh dejstev o razvoju na Koroškem nisem moget zanikati," je menit dr. Sturm. „Kcr sem povedat resnico, pa me je koroški tisk napade) kot onesnaževala gnezda, namesto da bi se za-mistit nad ozračjem v tej dežeti in poskušat vptivati na razmere, če drugače ne, pa vsaj v šotski potitiki, da bi sprejeti predtoge strokovnjakov in koroških Stovencev, ne pa zahteve si! te pretektosti. Kajti, če že kdo škoduje ugtedu Koroške, potem sta to Haider in Heimatdienst, nad katerima se že dovotj odkrito zgraža ves napredni avstrijski in evropski tisk." Pri tem je govornik omenit, da se je v Boznu tahko na tiču mesta prepričat o značitni povezavi med tamkajšnjimi italijanskimi neofašisti ter nemškimi nacionalisti na Koroškem, kar ne pomeni nič drugega kot oživljanje šovinističnih in reakcionarnih sit v srednji Evropi. Tajnik ZSO je spregovorit tudi o trenutno najbolj aktualnem šolskem vprašanju in dejat: Pravijo, da na Koroškem ure tečejo drugače kot v ostati Avstriji. Morda imajo četo prav, kajti kako si naj sicer razlagamo, da se o vprašanju dvojezičnega šotstva na Dunaju govori drugače kot na Koroškem, saj smo biti nedavno tega priča, kako je ministrica za pouk Hilde Haw)icek svoje mnenje „pri!a-godita" koroškim razmeram, tn kako naj sicer razumemo trditve predstavnikov dežetne vlade, da se je kancler Vranitzky ..prenaglil" s svojo izjavo, ko je dejal, da se mimo Stovencev in brez njihovega sodelovanja ničesar ne bo spremenito. „Toda voditni predstavniki koroških strank in dežetne vtade bi se morati zavedati, da so v vprašanju dvojezičnega šotstva izotirani skupaj s sitami iz pretektosti, ki se najbotj zaganjajo Za koroški apartheid," je poudaril govornik. „Zavedati se morajo, da strokovna in demokratična javnost v Avstriji in v Evropi odtočno zavrača njihov točevatni modet." Sicer pa naj bo ob Lenartovem grobu ponovno povedano, je dejal dr. Sturm, da smo se koroški Slovenci med drugo svetovno vojno pridružili odredom jugoslovanske partizanske vojske, kakor so se na naših tleh skupaj z nami Srbi, Hrvati, Italijani, Rusi, Francozi in pripadniki drugih narodov borili za svobodo. Če je zato danes kdo tahko resnično ponosen na svoja dejanja med zadnjo vojno, potem so to tisti, ki so ali s partizansko borbo ali v taboriščih, zaporih in pregnanstvu prispevali k zrušenju tistega nacizma, ki v Avstriji še vedno dela težave pri premagovanju preteklosti. Če kdo v Avstriji, potem smo gotovo koroški Slovenci tisti, ki znamo pravitno ceniti prispevek odporniškega gibanja in vseh demokratično mislečih prijateljev, ki so skupaj z nami pomagati osvoboditi Avstrijo in si tudi danes prizadevajo za demokratični razvoj v dežeti. Študentsko zastopstvo dunajske univerzitetne fakultete za duhovne vede prireja 8. in 9. maja v dunajskem domu Atberta Schweitzerja poseben simpozij o koroškem šolskem vprašanju in o drugih vidikih manjšinske problematike. Simpozij bo obsegal referate strokovnjakov, delovne krožke in kutturni spored. # Vpetek8. majasebodoodl4. ure naprej zvrstila naslednja predavanja: dr. Marjan Sturm (tajnik ZSO) bo govoril o zgodovinskih koreninah manjšinskega spora; prof. dr. Horst Seidler (inštitut za humano biologijo Dunaj) bo predaval na temo „Česar v Avstriji nočemo videti - preganjanje Slovencev za časa nacizma"; prof. dr. Peter Gstettner (celovška univerza) bo orisal koroški jezikovni spor; univ. asist. dr. Hannes Tretter (pravna fakutteta dunajske univerze) bo obdelat ustavnopravno plat manjšin-skošotskega spora; Teodor Domej (Stovenski znanstveni inštitut v Cetovcu) pa bo prikazat aktuatni šotski spor okoli dvojezične šote na južnem Koroškem. # V soboto 9. maja bodo od 10. ure naprej na sporedu kratki referati in delovni krožki: Socialna kultura in jezikovna politika (doc. dr. Gero Fischer); Šolska politika kot pohtična varianta celotnega manjšinskega spora (dr. Mirko Messner); KHD in FPO ter njuna vloga v manjšinskem sporu (dr. Marjan Sturm, Andreas Pittler/Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora); Predlogi manjšine za reformo dvojezične šole na Koroškem (univ. asist. dr. Vladimir Wakounig); Poročanje medijev o manjšinskem sporu (Koroška, Avstrija, inozemstvo); Informacija in dokumentacija - šolski tisti v bazični demokraciji (Ludwig Gratzer); Politika na bazi in njeni sociopohtični dejavniki (doc. dr. Roland Girtler); Pravica in dolžnost do upora v demokratični pravni državi (prof. dr. Geratd Luf); Socioekonomski poto-žaj slovenske manjšine (dr. Albert F. Reiterer); Poročilo skupine šolarjev o izkušnjah v okviru izmenjave šolarjev na dvojezičnem območju Južne Koroške aprita 1987; Narodno vprašanje in manjšinski spor (dr. Jože Messner); Kulturna potitika in fol-klorizem (dr. Janko Malte). Predavanjem in delovnim krožkom bo sledit kutturni spored, ki ga bodo med drugimi obtikovali Resetarits, 1. Stangi, Kaktus in Jani Oswald. V okviru simpozija bodo pokazati tudi video-posnetke o manjšinski probte-matiki, votivkino pa bo za to priložnost že v četrtek 7. maja (ob 14.00 in 15.30 uri) ponovno predvajat filma „Karntner Heimatfilm" (Rudi Palla-Janko Messner) ter „Stinjačke čižme - Und damit tanzen sie noch immer" (M. Raber-M. Stoisits). Pokroviteljstvo nad prireditvijo ima bivši minister za pouk, umetnost in šport dr. Herbert Moritz. Wa!dheim ne sme v Ameriko To, česar se je bito zaradi čudnega načina „pranja" nacistične preteklosti sedanjega zveznega predsednika Watdheima prej ati štej treba bati, se je zdaj zgodito: ameriško pravosodno ministrstvo je Watdheima vpisato na seznam oseb, ki v Ameriki niso zaže-tjene in zato tudi ne dobijo dovoljenja za vstop v ZDA. Čeprav ta omejitev vetja te za Wa!dheima kot zasebnika in ne kot poglavarja države (v tem svojstvu bi tahko potovat v Ameriko - seveda, če bi ga kdo povabit), je skrajno neprijetna za vso Avstrijo. Kaže namreč, da dosedanje dokazovanje Wa!dhei-move nedolžnosti glede njegove vloge med drugo svetovno vojno očitno le ni bito dovolj prepričljivo. Ravno to dejstvo pa meče sumljivo senco na mednarodni ugled Avstrije. To toliko bolj, ker je med lanskim votitnim bojem prav v zvezi z opozoriti na Watdheimovo vtogo med zadnjo vojno prišlo v naši državi tudi do očitnih pojavov antisemitizma. V svetovni javnosti in tudi v Avstriji sami je bilo to zabeleženo kot resno svarilo zaradi nepremagane nacistične preteklosti. /rAr/ na t/asT čAana.fnjaga č/oLGf/ra .Strašna nesreča, G se je zgodZ/a 27. apri/a /an.s&fga /eta v sov/ei.sbZ jedrsh; e/ehtrarn/ ČernobZ/, je bo// /to/ marsi-baj dragega pretres/a š/robo mednarodno jas nost. .5roj ,.de/ež" pr/ tem je brez dvoma /me/o /ud/ dejsžvo, da so ,,pr/mer ČernobiTpredvsem v zabodli d; državah ZzAor/sd// /ud/ v po/Zt/čne namene, med/em bo o neštetih nezgodah, h/ so sc v zadnj/h /e/Zb pr/peti/e v razn/b drag/b atomsb/h napravah, javao.s/ sboraj n/č n/ Zzvede/a. /O /em, babo neodgovorno pr/br/vajo tovrstne napabe Zn nesreče, objav/jamo obširno poročZ/o na 6. stran/ - op. ured.) Lsebabor je černobZ/sba batastroja nepreshsno svarZ/o č/oveštvu, babor b/ mora/e v tem sm/s/u na javnost vp/Z-vat/ tud/ vse druge nesreče, bt se dogajajo v tab/b napravah. /Zad/oaht/vnost s svoj/m/ strašnimi pos/ed/cam/ za č/o-veba Zn njegovo obo/je namreč ne prZ-znava državn/h mej, babor se tud/ ne oz/ra na raz/Zčne Zdeo/ogtje. V tej /uč/ g/edano, so do/očene abtZvnostt' v zahodn/h državah Zn predvsem tud/ pr/ nas v /Ivstrij? oz. na Korosbem morda /e nebo/Zbo preveč enostran-sbe, bar pa seveda prav n/č ne zmanjkuje nj/hove uprav/čenost/. To potrjuje z/ast/ dejstvo, da protest/ prot/ jedrsb/ e/ebtrarm Kršho (b/ je nam najbhzja) n/babor n/so „Zznajdba" Korosbe, temveč se množ/jo Zn dobZ-vajo že ze/o bonbretne ob/Zbe predvsem tud/ v dugo.s/a vij/ Zn .SVovemj/. Tabo na repub/Zšbi' s/ovensb/ bot na zvezn/ jugos/ovansbi ravn/ je v prv/ vrst/ abt/vna m/ad/na, b/ je sbupaj z razn/mZ drug/mZ g/banjZ nastopZ/a z zahtevo, da mora v/ada „na dan" z vsem/ načrt/, b/ j/h snuje v zvez/ z gradnjo jedrsb/h e/ebtrarn. V Ejub-//an/ pa je bZ/a prejšnji teden protijedr-sba demonstracija dos/ej najbo/j g/a-sno opozorZ/o, b/ je Zzzvene/o v sbu-pen protest prot/ vsabrsnemu Zzboriš-čanju jedrsbe tehno/ogije Zn posebej prot/ jugos/ovansbemu jedrsbemu programu ter v zahtevo za razp/s posebnega jedrsbega rejerenduma. V Ljutitjani so prejšni teden demonstrirati protijedrskim etektrarnam Vendar pa nevarnost, b/ jo predstavlja rad/oabtZvnost, n/babor n/ omejena na ČernobZ/ Zn na KršTo. /Va svetu de/uje danes že na stot/ne jedrsb/h e/ebtrarn - v mnog/h /zmed teh je že pris/o do napab Zn več/Zh a/Z manjših nesreč, v drug/h se baj tabega /ahbo zgodi vsab trenuteb. Ta to še n/ vse; černobZ/sba batastroja je bZ/a vsaj za nebaj časa sprejeta bot svart'/o, toda že bma/u so se nada/jeva/e Zn se nada-/jujejo razprave o nadaljnji' gradnji jedrsb/h e/ebtrarn tabo na zahodu bot na vzhodu, tabo v Evropi bot na ./apousbem, v Amer/h/ Zn v drugih prede/Zh sveta. ZVasprotnZbZ opozarjajo na nevarnost/, zagovornih/ navajajo prednost/, bi jih menda /majo jedrsbe e/ebtrarne pred vsemi drugimi viri energije, /n gradnja morebitnih „jutrišnjih ČernobZ/ov" gre naprej. V nečem /majo zagovornih/ tega izzivanja atomsbe smrt/ seveda tudi' prav. najraz/Zčnejše rabete z atom-sbimi hon/cam/ gotovo niso manj nevarne, babor su tudi razni Zzs/edbZ sodobne tehn/he Zn bemije vse prej bot pridobitev za č/oveštvo Zn njegovo bodočnost. Zato s/ bo mora/ č/oveb čim prej premZshf/, a/Z bo še naprej streme/ za tab/m „napredhom", b/ se vseboij sprevrača v njegov pogm. Med novimi knjigami: Padlim za svobodo Pomniki protifašističnega boja na Koroškem Dr. Helga Mračnikar, dr. Marjan Sturm in Dušan Drolc so v ponedeljek zastopnikom tiska predstavili knjigo Padlim za svobodo - Pomniki protifašističnega boja na Koroškem, ki je izšla v sodelovanju Založbe Drava in Založnitva tržaškega tiska. Gre torej za zelo pomembno založniško dejanje, ki naj bi zapolnilo vrzel v informiranosti o protifašističnem boju na Koroškem. Knjiga je nastala na pobudo Zveze koroških partizanov, ki je smatrala za potrebno, da javnost prek pričujoče edicije zve za resnico o partizanskih bojih v času NOB. Knjiga, v kateri so zbrani podatki oz. spominska obeležja krajev, kjer na 50 pokopališčih počiva preko petsto padlih partizanov, daje bralcem večinskega in manjšinskega naroda - napisana je v obeh deželnih jezikih - v besedi in sliki pravo podobo uporniškega gibanja na Koroškem. Dr. Marjan Sturm je kot soavtor knjige med drugim dejal, daje dokumentacija o partizanskih grobiščih na Koroškem tudi važen prispevek k resnični podobi protifašističnega upora-edinega znotraj tedanjih meja Nemčije oz. priključene Avstrije. Kot je znano seje, ko je šlo za pogajanja o ponovnem nastanku republike Avstrije, tedanji zunanji minister Gruber skliceval na partizansko borbo na Koroškem - in je na osnovi te borbe Avstrija spet dosegla svoje neodvisno in samostojno državnost. Zato je knjiga tudi pomemben dokument in prispevek k zgodovini Koroške v letih 1941-1945. Sturm je tudi naglasil, da je knjiga nastala v sodelovanju z Dokumentacijskim arhivom avstrijskega odporniškega gibanja, da pa je tudi dokument o mednarodnem boju, saj so v protifašistični borbi na Koroškem sodelovali borci osmih narodov. Dušan Drolc je omenil, daje knjiga nastajala celih šest let in da je ena izmed redkih edicij, ki govori o odporniškem gibanju v tedanjih zasedenih področjih Evrope. Dodal je tudi, da sta pri nastajanju knjige pomagala pokojni Pavle Žaucer-Matjaž in Olga Kastelic-Marjetka, končno pa želel, da bi knjiga našla mnogo bralcev. Gradivo za knjigo sta zbrala in uredila Borut Marjan Sturm in Črtomir Zorec, fotografije so prispevali Drago Holynski, Niko Sladič, Borut Marjan Sturm in Peter Wieser, v nemščino jo je prevedla Vida Obid, oblikovala in opremila Cveta Stepančič, tiskala pa Tiskarna ljudske pravice v Ljubljani. Cena posameznega izvoda znaša 320 šilingov. Spremno besedo so napisali ZSO, NSKS in ZKP, ki med drugim pravijo, da se z izdajo zbornika hočejo skromno oddolžiti padlim partizanom in žrtvam nacizma prav v času, ko grozi svetu nevarnost novih vojaških spopadov. Prizadevanja in boj za ohranitev miru na svetu so skupna zadeva vseh miroljubnih ljudi v Avstriji... Lubo Urbajs prejel Zlato priznanje OF Ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda so tudi letos potekale številne proslave širom Slovenije, na katerih so se spomnili tega pomembnega zgodovinskega dogodka. Osrednja svečanost je bila pretekli ponedeljek v prostorih skupščine SRS, na kateri so počastili 27. april 1941 - rojstni dan OF, vsenarodne organizacije, ki je združila vse napredne sile slovenskega naroda v herojski narodnoosvobodilni boj, ko se je podjarmljeni narod uprl in v junaški zmagi nad fašizmom postavil temelj lastne samostojne državnosti. Za to priložnost Socialistična zveza delovnega ljudstva - naslednica OF -vsako leto podeli Zlata priznanja OF. Med letošnjimi dobitniki tega najvišjega slovenskega odlikovanja je tudi naš dolgoletni bivši urednik in vsestranski narodno politični delavec Lubo Urbajs, ki ga je dobil za dolgoletno vsestransko prizadevno delo na narodnopolitičnem področju v zamejstvu. Lubu Urbajsu k visokemu odliko-vanu iskreno čestitamo z željo, da bi še dolga leta deloval med nami kot funkcionar, poročevalec in tovariš. Svečanosti v Ljubljani so se poleg vodilnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja iz vse Slovenije udeležili tudi zastopniki zamejskih Slovencev. Srečanje mladinskih zborov na Brnci V organizaciji Krščanske kulturne zveze in Slovenskega prosvetnega društva Dobrač je preteklo nedeljo v kulturnem domu na Brnci potekalo srečanje mladinskih pevskih zborov. Pod naslovom Pesmi narodov so nastopale otroške in mladinske skupine iz Celovca. Podjune. Roža. Gur in Zilje. Pokrovitelja srečanja, ki je izredno uspelo, sta bila ministrica za pouk in umetnost dr. Hilde Harvlicek in državnozborski poslanec Karel Smolle. Na posnetku je mladinski zbor iz Lipe, ki ga vodi Anclis Kovačič. Prisluhnili smo pesmi rožanskih moških pevskih zborov Srečanja moških pevskih zborov sodijo med tradicionalne pevske prireditve, ki jih Slovenska prosvetna zveza prireja skupno z enim izmed krajevnih prosvetnih društev. Tokrat je skupno s SPD Borovlje vabila v boroveljsko Mestno hišo. Poleg domačinov so sodelovali še moški pevski zbori iz Bilčovsa, Loč in Sel, medtem ko je zbor Dunajski krožek zaradi terminskih težav izpadel. Predsednik SPD Borovlje Mel-hior Verdel je uvodoma poleg zborov pozdravil udeležence koncerta, med njimi kulturnega referenta občine Borovlje Schleiherja; predsednik SPZ Tomaž Ogris pa je v svojem pozdravu razmišljal o besedi koncert, ki ima poleg glasbenega smisla tudi druge pojme -vsi pa združujejo ljudi in glasbo in ob koncu naglasil, da je lahko srečen vsak, ki poje ali pa lahko prisluhne ubrano zapeti pesmi. Vendar sobotni koncert v Borovljah ni bil le navadna pevska prireditev. Pestra je bila že zaradi različnega številčnega sestava posameznih zborov, predstavniki zborov pa so predstavili tudi delo društev, v okviru katerih delujejo. Tega niso opravili z običajnim naštevanjem ali suhoparnim pripovedovanjem, ampak na prijeten, deloma hudomušno dopadljiv način. Boroveljčani so to storili s prikazom čudovitih diapozitovov, s primernim komentarjem Franca Wakouniga, peli pa so pod vodstvom mladega, a izkušenega Romana Verdela. Bilčovski moški zbor je nastopal pod vodstvom mag. Mirka Lauseggerja, „Bilko" je predstavil predsednik Tomaž Gasser. Delo tega društva je obsežno. Bilčovs, tako je povedal Gasser, pa prihaja iz besede Bilka, kar naj pomeni, da so tam nekoč izdelovali razne reči iz slame in so tam-kajšne prebivalce včasih imenovali tudi „slamničarje". Mlad po sestavu in starosti je moški pevski zbor KPD ..Planina" iz Sel. ki ga vodi Bruno Petrischek. O nastanku zbora je spregovoril Stanko Olip in menil, da so se mladi fantje zbrali iz potrebe po gojitvi domače slovenske pesmi. Odkar MoPZ SPD „Jepa-Baško jezero" vodi Aleš Schuster, je zbor tudi številčno močnejši. Da so v Ločah tudi sicer zelo aktivni, je pokazala nedavna 10-letnica njihovega tamburaškega ansambla. Predsednik Franc Černut je povedal vse o kulturnem delu v Ločah, pa tudi, kako je bilo nekoč s tam-kajšnimi lovci, kar so loški pevci ponazorili tudi v hudomušni pesmi, napisani za njihove lovce. Sodelujoči zbori so za zaključek pod vodstvom Aleša Schusterja zapeli še v združenem zboru. Udeleženci so bili s koncertom zadovoljni, saj so bili zbori dobro pripravljeni, pesmi večinoma vesele, domače in tudi take iz drugih pokrajin. S koncertom v Borovljah so pričeli domači pevci, potem pa so nastopili zbori iz Bilčovsa, Sel, Loč, zaključno pesem pa so zapeli v združenem sestavu. Občni zbor SPD ..Valentin Polanšek" Zadnjo soboto je SPD ..Valentin Polanšek" na Obirskem ocenilo preteklo enoletno delovno dobo na svojem vsakoletnem rednem občnem zboru. V posameznih poročilih se je zrcalila pestra dejavnost obirskega kulturnega društva. Tako so bili na sporedu kolesarski izlet, materinska proslava, pohod na Obir, izlet v Postojno in Lipico, nagradno kegljanje, literarna branja, koncert z Obir-skim ženskim oktetom ter Sternovim kvintetom in veseloigra z Radišani. V prijateljskem sodelovanju so bili dru-štveniki povezani s sosednimi društvi SPD ..Herman Velik" na Kotu. SPD „Srce" v Dobrli vasi, SPD ..Radiše", še prav posebno s SPD „Zarja" v Železni Kapli in ne nazadnje tudi s somišljeniki v Sloveniji. Da se taka poznanstva sploh rojevajo, je v veliki meri zasluga pevk Obirskega ženskega okteta. Vztrajno, pogumno in bogata kulturna dejavnost požrtvovalno namreč nadaljujejo začrtano pot deloma same. deloma pa s pomočjo dirigenta prof. Janeza Boleta iz Ljubljane. Poleg 22 pevskih vaj in 26 nastopov je treba omeniti, da je zadnjo jesen izšla v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu kaseta z naslovom ..Grape in sonce", decembra pa so posnele 15 pesmi na besedilo in melodijo Valentina Polanška za tretjo gramofonsko ploščo. Nadalje pa ostaja odprto vprašanje kvalificiranega dirigenta - tako za ženski oktet kot tudi za moški zbor, ki trenutno deluje pod vodstvom Emanuela Polanška. V knjižničarskem poročilu je bilo govora o dejstvu, kako vsepovsod televizija spodriva knjigo. Prizadevni odborniki se kljub temu trudijo približati slovensko čtivo z literarnimi večeri in akcijami za bralne značke ne le šolski mladini, temveč tudi odraslim. V odboru je prišlo do nekaterih sprememb. Predsednik še naprej ostane dr. Gusti Brumnik, podpredsednica je Monika Hribar, tajnika Marta Polanšek in Toni Karničar, blagajnika Nuži Furjan in Vida Brumnik. preglednika pa Dolfi Štern in Izidor Oraže. Dodatno je bilo v širši odbor izvoljenih še 8 Obirčanov in Korčanov. Društvenike in domačine je razveselila navzočnost častnega predsednika SPD „Zarja" inž. Petra Kuharja, tajnika SPZ dr. Janka Malleja in občinskega odbornika Francija Smrtnika. Večerje izzvenel s slovenskim video-filmom .,Na svoji zemlji" po delu znanega pisatelja Cirila Kosmača. M. P. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Četrtek 30.4. 20.00 vŠen^aM^ PRVOMAJSKA PROSLAVA Petek Kulturni dom DELO ZA VSE - DVOJEZIČNOST ZA Kulturno društvo 1.5. Danica VSAKOGAR 1. MAJ -15.30 za otroke Pri Jokinu-SPD 15.30 v Šentprimožu Nebesno gledališče, Igra za oblake; za odrasle: Danica — SPZ - Komite TV film ..Ohne Maulkorb 18.00 Prvomajski za obrambo prizori -19.00 ..PROLETENPASSION" - dvojezične šole — Schmetteriinge nato igra pop-skupina Zmeda Kladivo - ZSM Za varstvo otrok je poskrbljeno Koroška solidarnost Predprodaja kart Pri Jokinu z Nikaragvo Skupina ..Schmetteriinge" v petek 1 maja v Šentprimožu 2.5. 20.00 Blato KDZ klub STRAŽA MLAJA IN ZABAVA Komška dijaška Sobota Kuiturna dvorana VZGREDNZ POZDRAV MAMICAM Otroški pevski,bot 2.5. „Kassl'v Sodelujejo: otroška folklora SPD Zarja iz ,zškoc„ana 19.30 Škocijanu Železne Kaple, MoPz SPD Vinko Poljanec iz Škocijana, otroški pevski zbor iz Škocijana Sobota hotel Obir 10. LOVSKI PLES lovski.^. 2.3. v Železni Kapli [gra: Ansambel Tineta Stareta ŽeteznaKapia Nedelja pri Hafnerju v SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV Krščanskskuim^s 3.5. Gornji vasi Koncert pesmi narodov.Sodelujejo:otroškein zvoza 14.30 mladinske skupine in zbori iz Žvabeka, Dobrle vasi, Šentvida v Podjuni, Škocijana, Šmihela, Vogrč, Celovca in Kotmare vasi. Ponedeljek Tinje PO SLEDOVIH KOROŠKE KULTURE Katoliški dom 4.5. do 23.5. spremtjata:sr.Respica in Martm Pande! prosvete Tin,. Torek farna dvorana SOLIDARNOST PROTI APARTHEIDU AKJ.KJS.OIE 5.5. 19.30 htijekC^T Eckehard Krallmann, član južnoafriškega UDF Torek Univerzav PROBLEMATIKA IN POZICIJE Inštitut za novejšo 5.5. Celovcu, RAZISKOVANJA NACIONAL SOCIALIZMA zgodovino (prof. dr 18.00 URz-109 Univ. prof. dr. Alfred Ableitinger (Gradec) HeimutRumpier) Sreda Ku.turna ROSA LUXEMBURG pisma iz zaporov Kulturno do,š,.,o 6.5. taberna Sonja Kehier bete in interpretira pesmi Četrtek Konocenter PLES V DEŽJU - Slovenski film Slovenska prosvotna 7.5. VVuifema Režija: Boštjan Hladnik, igrajo: Duša Počkaj, zveza,Altamativkino 20.00 vCeiovcu Miha Baloh, Rado Nakrst, Ali Raner, Jože Zupan. 1961. Zz vsebine: Peter živi z neuspelo igraiko Marušo. Ker se ne zadeva vrednosti te zveze, išče svojo srečo še naprej po mestnih uiicah. Kaj vse je izgubil, dožene šele tedaj, ko napravi Maruša samomor. Peter se izgubi v noč. Mladi par, ki pleše v dežju, pa naj dojame in uresniči tisto, kar Petru in Maruši ni uspelo. Petek pri Steklu AIDS-predavanje in pogovor Katoliška n,i,d)na 8.5. 20.00 vttionasme. Sodelujejo: Rudolf Gallob, dr. Gerhard 01exinski, Jože Valeško. v Podjuni Sobota dvorana Schvvarzi ViGREDNZ KONCERT MePZ„Podjuna- 9.5. 20.00 Musikschule Bleiburg/Pliberk, Otroško-mladinski zbor ..Mlada Podjuna", MePZ ..Podjuna-Pliberk". Pliberk" Torek restavracija MOŽNOSTI GOSPODARSKEGA PROSTORA Club tre popoii 12.5. Virunum ALPE JADRAN (nem.) 19.30 vCeiovcu dr. Arnuif Schatzmayr Sred. veliki javni V. SREČANJE MLADIH SLOVENSKIH Glasbena šola 13.5. GLASBENIKOV TREH DEŽEL s Koroške naKornškam 19.00 radia. Celovec s Siovenije, iz Tržaške in Goriške pokrajine Torek Mohorjeva LITERARNI VEČER Andreja Kokota (kitara: 12.5. knjigarna Marja Feinig) in ODPRTJE RAZSTAVE 18.00 vCeiovcu SLIK Andreja Pavliča (Ljubljana) Petek Mladinski dom SEN KRESNE NOČI Slovenska ptosve,na 15.5. SŠD v Celovcu nastopa: igralska skupina SPD Zarja zveza in 20.00 iz železne Kaple SPD Bisernica * RAZSTAVE do 4.5. Tinje RAZSTAVA DEL WALTERJA KROBATHA Torek Tinje RAZSTAVA DELPEPPIJEWEIXELGARTNER KatoUški dom 5.5. 19.30 NEUTRE IN ELISABETHE SČDERBERG WEIXELGARTNER Grafike, oljnate slike in emajli. Odprta do 10. junija 1987. prosvete Tm,e Petek Gorenjski muzej OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJE 8.5. 18.00 Kranj PETRA PAULA VVIPLINGERJA Posojilnic. RAZSTAVA DEL PROF. FRANCA CEGNARJA 3.5. 11.00 Pliberk Oljnate slike koroških domačij, ki so aktivno podpirale antifašistični boj (glej knjigo ..Korenine žive") do 22.5. Kulturna taberna GIBLJIVI SLEDOVI Kulturno društvo Prt Jokinu Karl Vouk. mešana tehnika Pri Jokinu Razpis Slovensko prosvetno društvo . Edinost' v Pliberku razpisuje LETOVANJE NA MORJU od 28. julija —11. avgusta 1987 v Baški na otoku Krku v Jugoslaviji. Prijave na naslov: SPD ..Edinost" Joško Hudi, Nonča vas 81, 9150 Pliberk so možne do 30 maja 1987 Letovanje s prevozom stane 1700 šil. Otroci bodo ves čas letovanja pod nadzorstvom vzgojiletjev In zdravnika Podrobnejše infor macije na Posojilnici Pliberk (tel.: 0 42 35/25 83) Letujejo lahko otroci od 8 - 14 let. Prat. ko narava po dolgi zimi pričenja zopet oživljati, prav v tem času je naš znani rojak, šolski upravitelj v Ledincah, botanik in organist Karl Samonig praznoval svoj šestdeseti življenjski jubilej. Slavljenec je znan daleč naokrog kot izkušen in priljubljen pedagog, v botaničnem svetu pa velja za izvrstnega izvedenca te vede; svoja proučevanja je opravljal domala po celi Evropi in tudi izven nje. Rojen je bil na Golobovem v Mariji na Zilji, tam je preživel tudi svoja mladostna leta, kjer ga je oblikoval narodno zaveden dom in domača zemlja. Kot nadarjenega otroka ga je oče dal v šole in tako je mladi Karl po končani srednji odšel na Dunaj, na visoko šolo. Povojne, nujne potrebe po dvojezičnih učitelih so ga privedle nazaj na Koroško, kjer se je dokončno izšolal za učiteljski poklic. Tako je na ljudski šoli v Ledincah pričel svoje življenjsko delo, postal po nekaj letih njen ravnatelj, kar je tudi še danes. Nekako mimogrede seje izuril tudi za organista in tako pod Pečnico, v Mariji na Zilji in drugod olepšuje bogoslužje v cerkvah. Po svoji naravi je slavljenec dobričina in ga je težko kdaj srečati nerazpoloženega; nasprotno, ob vsaki le mogoči priliki veje iz njega neka zelo prisrčna veselost in njegove šaljive domislice so del njega samega. Nadvse globoko je povezan z naravo, s svojim rodom, s svojo družino. Iz zakona s šolsko upraviteljico v Mariji na Zilji je izšlo troje otrok, ki so medtem že vsi akademiki. Šola je docela njegov drugi dom, kjer uživa ugled in spoštovanje tako pri sodelavcih, kot tudi pri učencih. Živo tudi spremlja delovanje domačega kulturnega društva in kadar le utegne, se udeležuje njegovih prireditev. Še in še bi lahko naštevali njegove vrline, toda on se dosti ne zmeni za to. Kot pristni sin svoje zemlje je v srcu ostal to, kar sta ga oče in mati naučila - biti človek in služiti svojemu narodu. Zato jubilantu še naknadno kličemo: Ti pa ostani ti - zdrav in vesel, še na mnoga leta! Dvorec pri Bekštanju Pretekli teden je moški pevski zborSPD „Jepa-Baško jezero" prav prijetno presenetil Voltčevega očeta Joška Oschgana v Dvorcu pri Bekštanju ob njegovi šestdesetletnici. Kdor pozna tega dobrohotnega in vedno nasmejanega moža, bi le težko verjel, da ima že šest križev za seboj. Rodil se je in doraščal je na Voltčevem in od svojih mladih let moral trdo prijeti za delo -opravljal pa je vse z veseljem in ljubeznijo do rodne grude. Ker je bila med vojno Mikulova rodbina v Rutah pokončana, je mladi Joško tudi tam pomagal preko največjih težav, potem pa se je dokončno posvetil domačemu posestvu. Medtem si je bil zbral svojo življenjsko družico Hanco Kanzian, ki mu je rodila štiri otroke, posvojila pa sta še dekle. Tudi ko je na Voltčevem zagospodaril mladi rod, se slavljenec ni umaknil v zasluženi pokoj. Vedno spet in povsod prime za delo in z ženo vso ljubezen posvečata svojim otrokom in vnukom. Šlavljenec, ki je že od svojih otroških let predan narodni stvari, je kot izvrsten igralec v povojni dobi veliko pripomogel h kulturnemu delovanju v Ločah in njegovi okolici. Še naprej pa marljivo obiskuje slovenske prireditve in še posebno rad zapleše, kjer nedvomno „struca" tudi še kakega mladega. Pevci smo torej prisrčno segli slavljencu v roko, ganjen je sprejemal voščila vsakega posameznika in ob lepi domači pesmi se mu je utrla marsikaka solza po licu, ki je pričala, kako je jubilant tudi še danes povezan z našim narodnim življenjem. V prijetni družabnosti smo se pomudili še dolgo časa ob bogato pogrnjeni mizi in domačih vižah v slavljenčevem krogu, ki mu je društveni predsednik posvetil besede v spomin: Šigstred li)t sa j3h nabrau,/pa muad u sreg s$ ustau./VJlko sa deu pa garou,/s igre tiape nam igrou./Zato t3 mi zapo-jamo/tuoj praznek ti) oli3pšamo;/pa naša srčna želja je ;/Še va Iko !i at, pa zdraue use,/ da ba po sreča use ta šuo -/žali - Jepa-Baško jezero! Iščem pomočnico zn ordinacijo Pogoj/ zna/i/c o/te/t Ježe//;//; jez/-/tov. Proj/tje je /reZ/a na.s/ot/l/ /ta na.s/t/t.' Jr. .Štej/;/; Je/e/:, Že/ez/:;: Kap/a 6, 9/33; te/..' 9 72 33- 420. Občinska seja v Žitari vasi V četrtek, 30. upi itn IW7. bo s pričetkom ob 19.00 v sejni sobi požarne brambe v Miklavčevem seja občinskega odbora občine Žitara \ as. MENJAVA DENARJA Stanje v sredo 29. aprila 1987 Za 100 dinarjev dobite 1.75 šil. Za 100 dinarjev plačate 2.20 šil. Za 100 lir dobite 0.96 šil. Za 100 lir plačate 1.02 šil. Za 100 mark dobite 694.30 šil. Za 100 mark plačate 710.60 šil. Janko Oitzi ponovno izvoljen za predsednika PoBo Na občnem zboru PoBo, kije bi) minuti petek ob navzočnosti števitnih čta-nov PoBo iz Borovetj in okotiških krajev, je bit za predsednika NO PoBo izvotjen ugtedni zadružnik Janko Oitzt. Gtede na znane dogodke, ki so privedb do aretacije nekaterih nameščencev in funkcionarjev PoBo, je bita razprava žeto živahna. Čtani so ugotoviti, da so, ktjub opozoritom na zadnjem občnem zboru pred enim tetom, nekateri bivši predstavniki PoBo in ZSZ te te ignorirati. Zato so na občnem zboru zahtevati dostedno razjasnitev. Novoizvotjeni predsednik in izvotjeni odborniki uživajo zaupanje čtanov PoBo. Predsednik Oitzt se je ob koncu občnega zbora zahvatit za zaupanje in poudarit, da bo podvzet skupaj z odborom vse, da PoBo zopet pridobi tisti ugted, ki gaje ime-ta. Ktjub podtikavanjem in osebnim napadom postovodje F. Doujaka na voditne funkcionarje ZSO (predsednika in tajnika) bo ZSO še naprej odtočno vztrajata pri zahtevi, da se nepravitnosti dostedno razčistijo, saj je več kot očitno, da skuša Doujak z nepravdnimi in izmištjenimi trditvami bremeniti tiste, ki so odtočno zahtevati razčiščenje. Predstavnika ZSO sta proti njemu in proti Kteine Zeitung podvzeta pravne korake. Pravi ljudski godci iz severne Istre so zaigrali minulo nedeljo v kotmirški telovadnici. Poslušalcem se je predstavila skupina Istranova s pristnimi istrskimi ljudskimi instrumenti, kot so to šurla (dvojna flavta), meh, roženice (ljudska oboa), diatonična harmonika, mandola in simbolo (boben). Že več kot sedem let skupina marljivo zbira med Koprom in Čičarijo pristno italijansko, slovensko, hrvaško in romunsko ljudsko glasbo, ki opeva razgibano zgodovino tega polotoka. Reakcije gledalcev so bile razpete med navdušenjem, pozitivnim presenečenjem, strmenjem pa tja do rezerviranega sprejemanja nenavadnih zvokov. Na vsak način je publika spoznala prijetno skupino, ki doma skrbi za sožitje med narodi in to posreduje tudi ljudem v tujini. Občni zborKP„ Pri Jokinu" V prvem letu svojega delovanja je dvojezično Kulturno društvo „Pri Jokinu" izvedlo nad 40 kulturnih prireditev. Lok prireditev v kulturni taberni se razpenja od rednih likovnih razstav pretežno slovenskih umetnikov, preko zelo uspešnih lutkovnih in drugih otroških prireditev, koncertov ljudske glasbe iz prostora Alpe-Jadran, literarnih prireditev do kabareta. Društvo bo delo v začrtani smeri nadaljevalo, predvsem pa se bo potrudilo še izboljšati sodelovanje s slovenskim in italijanskim kulturnim prostorom. Občni zbor je izvolil nekoliko spremenjeni odbor. Predsednik je Peter Wieser, njegov namestnik Sepp Brugger, tajnik je Franz Marenits, njegova namestnica Mira Kernjak, za blagajno pa sta odgovorna Monika Zeichen in Mirko Picej. Spoštovani gospod Antonič! Z vc/iThin začuJe/zje/n s/zm v raže//; //;'.s:::a, k/ s/c ga Zrot /;reJ.scJ/;/A apraraega oJZ/ora Zveze s/ove/;.s/,'//; zaJrag /;a.s7ov;7; na ..Jrage ro/aAfn/e /n / //jake na /G/rošT/e/n", //rebra/; oJsfaveb, v /ca/erem z/o/ia/ncriio iianii-ga/ete, Ja /e Jr. fe/r;7z Javen/ .s vetova/ee Tovarne ce/a/oze O/?//?. Ne more/no raza/neJ, za/ra/ /zojkaJa/e .sprava; naže poJ/et/e v povezavo z neprav;7/;osa/;;', /c/ so se Joga/a/e v Po,sop7/u'rZ /iorov/je. Tovarna ce/a/oze OB7/?/e v /eta 7936 /zne/a naJ eno /n;7:/arJo s;7. proznem z Zvezo .s7ovcn.sA.7/; zaJrag /n Jrag/zn/ s7oven.sA7/n; AorožA/rn; ban-čn/zn/ a.stanova/n/, At/ .so v.se č/an/ce Zveze .s/ore/rsA/b zaJrag. Daven/ .sve/ova/ec Tovarne ce/a/oze O/?//? /e vse oJ 27. 3. /939 naprej Jr. IVabcr AT//3T. Pro.s/n;o vas, go^poJ Anton/č, Ja o/nenjeno napačno /n/orzz;ae;jo, A7 ste jo posreJova/; Aoro.sT/ /av/;ost/, poprav/te z nov//n pojasza/ont v 3/o-vezrsAezn ve.stn/Aa /n NaJezna teJ/uAa. PopraveA' pr/čaAajez/io v t/ttere.sa naiega naJa/jnjega soJe/ovaz;ja. J/p/, i/iž. Te//As W7cscr po.s/ovoJja VOHMACHT Dipt.-Vw. Dr. Wal!er Nehs! *S00 VUlM*. M mich (urn) t. in ollen Steuerongelegenheiten vor den Finonrbehorden iu vertreten, intbesondert: 1.) die nohvendigen Erlddrungen und Bekenntnisse in meinem (unserem) Namen obzugeben, Vorholte zu beantworten, Rechlsmilte! zu Oberreichen, Verhondlungen obzufuhren, sowie oties in meinem (unserem) Interesse nutzlich oder zweckdien!ich Erscheinende zu verfugen (ailgemeine Vertretungsvolimocht), .... Fur atle aus dem gegebenen Auftrog allenfolls entstehenden Streitigkeiten wird ob Ge-richtsstond dos tur Viflocb sochlich zustondige Gericht vereinbort. Urkund dessen meine (unsere) eigenbondige Fertigung. Villach, den 198o-o3-27 Zellstoffabrfk Obir GesmbH 9133 Mlklauzhof Flnanzamt Klagenfurt, Ref. 1-Kb. Str.Nr. 46o/6463___________________ Motttbrlk Obir PrJogit; Kop/ja poob/asf/bz Jr. Nc/is/ii Opornim uredništva: Naprnšeni smo bili, da objavimo zgornje pismo kot odgovor „Pismu zveze slovenskih zadrug", ki srn« ga objavili v Slovenskem vestniku 17. 4. i9M7 na str. 5. Knjižni kinb „Svet knjige" v knjigarni Drava-Naša knjiga A-9020 Kiagenfurt / Ceiovec Pauiitschgasse 5-7 ^ 0 42 22 - 55 4 64 V tej številki Slovenskega Vestnika najdete „Pomladanski katalog" knjižnega kluba „Svet knjige", ki nudi: 71 izbranih knjig po polovičnih cenah Ta izjemni popust velja za nove člane ob vstopu v knjižni klub „Svet knjige" do 20. 5. 1987. N.pr.: S!OVCR]Jd običajna cena: šil. 565.00* cena za člane kluba: šil. 422.50* cena za Vas ob vstopu v knjižni klub: šil. 282,50* N pr Svetovna enciklopedija živali: običajna cena: cena za člane kluba: cena za Vas ob vstopu v knjižni klub: šil. 415.00 šil. 310.00 šil. 207,50 Detovanje in pravita knjižnega kluba: # Vsak član prejme na začetku vsakega četrtletja večbarvni katalog, v katerem lahko izbira med več kot 300 knjigami z vseh področij (izvirna slovenska literatura, poljudnoznanstvena in dokumentarna dela, priročniki o zdravju in vzgoji, ilustrirane knjige o vrtnarjenju, kuhanju in ročnih delih, mladinska literatura in pesmi, pravljice in zgodbe za najmlajše). # Knjige naročite ali pismeno ali po telefonu, ali nas obiščite v klubskem centru knjigarne DRAVA-NAŠA KNJIGA. # Kot član boste imeli pri vsakem nakupu do 40 % popusta. # V katalogu četrtletja najdete rok, do katerega naj bi kupili vsaj eno knjigo iz klubskega programa, bodisi po pošti, bodisi v knjigarni. Če ne izrazite svojih želje, pomeni, da naročate knjigo četrtletja (= skrbno izbrana knjiga po še posebej ugodni ceni), ki Vam jo bomo poslali po povzetju. # Članarine ni. Če želite koristiti ugodnosti knjižnega kluba (= 4 slovenske knjige na leto - do 40 % popusta), izpolnite še danes pristopno izjavo in jo pošljite skupno z vašim naročilom do 20. 5. 1987 na naslov knjižnega '-------^ kluba v Celovcu, ali nas obiščite v knjigarni: DR/W\ (* dinarsko ceno množite s faktorjem 0,025; ta tečaj velja za to četrtletje) PMSTOPNA IZJAVA NOVEGA ČLANA IZREDEN POPUST DANES IN VEDNO V PRIHODNJE 50% POPUSTA !z pomladanskega kataloga sem izbral(a) naslednje knjige po polovični ceni (največ tri): Naslov knjige 'DA že za sam im knjigo ABC PLETENJA D 5.400 din. to ie 10.000 din ceneie DA, z današnjim dnem postajam član knjižnega kluba SVET KNJIGE pri Mladinski knjigi TOZD Založba v Ljubljani, in imam s tem pravico do vseh ugodnosti, ki jih prinaša članstvo. Kot član kluba bom vsako četrtletje kupil(a) vsaj eno knjigo iz klubskega programa, bodisi v klubskem centru bodisi po pošti. Če do srede četrtletja ne bom kupil(a) nobene knjige, bo to pomenilo, da naročam ..knjigo četrtletja". H klubu pristopam za dve leti, moje članstvo pa se vsakič, ko članstva tri mesece pred iztekom pismeno ne odpovem, podaljša za eno leto. Izjavljam, da še nisem član Sveta knjige. Po klubski ceni želim naslednje knjige in kasete: ^ka^r' Naslov knjige, kasete Knjige bom plačal(a) po poštnem povzetju. Hkrati s knjigami mi pošljite tudi darilo - platneno malho. * Če knjige ABC PLETENJA ne želite, jo prečrtajte. Da vam bomo knjige lahko pravočasno dostavili. nam svoje želje sporočite čimprej! I I I I i I I I I I I ! I I I L ! ! I ! ! ! ! ! i ! i Ulica (ali vas) - številka ) i ! i ! i ) ! I !!!!!! I 4* Prodaja kart in informacije: Cartrans Reiseburo Celovec, Paulitschgasse 7, ^ 51 26 80 Karntner Landesreisebilro, Celovec, Ncuer Platz 2 Springcr Reiseburo, Lcutschachcr Str. 17, "g? 33 5 20 JankoMaHe 2 Duhovni mozaik siovenske kulture je bogatejši (Tajniško poročilo na občnem zboru SPZ 27. 3.1987) Skrb za literaturo je v tem, da SPZ skuša v organizacijsko-animativnem smislu posvečati pozornost za literarno ustvarjanje na Koroškem. Nekaj k temu doprinašajo vsakoletna pisateljska srečanja na Obirskem. Ta naloga pa ni lahka, če pisateljska srenja pri takih srečanjih ni prisotna kot vsebinski oblikovalec in usmerjevalec literarnega ustvarjanja med koroškimi Slovenci. To je tudi problem „koroškega mladja", ki pa mu je šteti v dobro, da se kljub tem stiskam drži. Čeprav primanjkuje literarnega naraščaja in so gmotne težave že naznanjale konec reviji, je vendar doslej opravičila svoj obstoj s pluralistično naravnano literaturo in s kulturnim dialogom, kar omogoča in pospešuje kvaliteten napredek literarnega ustvarjanja med koroškimi Slovenci. V tem sklopu igrajo svojo vlogo še druge izobraževalne dejavnosti, ki se pa pojavljajo bolj ali manj občasno (predavanja o slovenski zgodovini, predavanja Grmiča/Rajhmana o narodu in cerkvi, predavanja o varstvu okolja, zdravstvu idr.; posebno organizacijsko obliko ima Rožanski izobraževalni teden, ki mu počasi le uspeva svoje delo usmeriti predvsem v izobraževalno smer namesto obnavljanja tradicionalne prireditvene kulture. Podobne poti ubirata tudi „Pod-junska jesen" in „Globaški kulturni teden"). Vprašanje izobraževanja je načelno kulturno vprašanje in bo moralo pri nas dobiti tudi ustrezne organizacijske okvire, da bomo to dejavnost lažje usmerjali, usklajevali in postavili na višjo organizacijsko ravan. Izmed najpomembnejših dejavnikov za kulturno rast in izobraževalno dozorevanje je naša skrb za povezovanje z obstoječimi izobraževalnimi strukturami od otroških vrtcev preko osnovnih šol do višjih nivojev izobraževanja. Povečano število otroških kulturnih skupin, ki so nastale v zadnjem desetletju, pozitivno vpliva na delovanje kulturnih društev. Smotre dela z otroci bo treba še naprej načrtno zasledovati in izdelati skupen program za sodelovanje učencev, učiteljev in staršev na otroških in drugih društvenih prireditvah. Mladinska revija „Pokaži, kaj znaš" je že nakazala začrtane smernice, gre pa za izpopolnjeno, pomnoženo in v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami izdelano akcijo kulturnega delovanja z otroci. Neštetokrat ugibamo, zakaj kljub opazni pripravljenosti težko pritegnemo mladino k večjemu sodelovanju. Pri iskanju odgovora pravzaprav kar hitro najdemo krivca kar v mladini sami, češ da ne ve, kaj hoče. Toda ni morda krivda prav v tem, da mi nimamo za njihove interese dovolj posluha, da jim ne nudimo, kar je za njihove pojme zanimivo in privlačno? Ni morda naša ponudba včasih zastarela, preveč tradicionalno konzervirana brez relacij do sedanjih problemov, nismo morda premalo odprti do vsega, kar je novega in s čemer je mladina seznanjena? Morda bi se zavedli, če bi bili pripravljeni sprejeti sporočilnosti kakšnega mladinskega kabareja, recimo igre „Kričal bi", s katero je igralska skupina Koroške dijaške zveze prizadeto spregovorila o vprašanjih vzgoje v naših slovenskih vzgojnih ustanovah. Se nismo.odvrnili prav od te mladine s tem, ko nekateri niso bili niti pripravljeni poslušati, kaj nam ima povedati in so demonstrativno zapuščali predstave? Z apeli in z nekim prisilnim ^srečevanjem", da naj se mladina vključi v kulturno delo, ne bomo nikogar pridobili. Samokritično se moramo vprašati, zakaj se miadina otepa slehernega vezanja in vnaprej določenega dela, toda želi biti kljub temu ustvarjalna, vendar nekonvencionalno, z lastnim razmišljanjem in izražanjem. To vprašanje ni izrecno vprašanje krize mladinskega dela, to je izraz naše duhovne krize. V nekaterih naših društvih primanjkuje načrtnega dela, vse preveč so usmerjeni v tri, štiri stalne prireditve v letu (koncert, koroški večer za turiste, materinska proslava, ples, miklavževanje), medtem pa gre neopazno mimo vrsta zanimivih obletnic in dogodkov. Ne registriramo jih, ker z improvizacijo narašča naveličanost in utrujenost, ki ne dovoljuje poglobitve, predvsem pa ne novih in izvirnih idej. Situacija, postaja kompleksna če zaide v krizo celotno delovanje društva, ko primanjkuje kulturno in politično podkovanih in usposobljenih kadrov. Kulturni molk je povezan z nedejavnostjo, z idejno in duhovno plitvostjo in z vprašljivimi pristopi do dela. Nove zamisli in posluh za želje in potrebe ljudi so verjetno primeren način, da bi aktivnost v društvih povečali in zboljšali. Za vsebinsko oblikovanje naše kulturne dejavnosti so društva še vedno najučinkovitejša oblika Naše tradicionalne kuiturne dejavnosti so osnova, s katerimi bi se morati odzivati na razne pojave družbenega živijenja na vasi in v našem živijenjskem okoiju, jih sooblikovati z našimi predstavami, recimo; ukinitev delovnih mest in zapiranje tovarn, socialna razhajanja, odtujenost in osamljenost ljudi, urbanizacija in demografske spremembe dvojezičnega ozemlja, mamila, ekologija, zahteve po miru v svetu, nasprotovanje jedrskemu oboroževanju, boj proti lakoti in uničevanju naravnih ravnotežij. To so morda ravno tako žgoča vprašanja današnjih dni kot travma narodnega zatiranja in kratenja jezikovnih pravic, bolestno izražena tudi v naši kulturni dejavnosti. Subjektivne izkušnje naših ljudi s temi vprašanji bo treba jemati resno. To je predpogoj za kritično spoznavanje političnih, družbenih in drugih situacij Smotri v tej smeri ubranega razvojnega procesa naj bi bile demokratične oblike komunikacije, demokratizacija kulturnega in raziskovalnega dela z odpiranjem in usmerjanjem v vsakdanje pojave, s katerimi ima človek opravka. Precej naporov smo vložili, da bi se slovenska kultura, predvsem naša koroška v zadovoljivi meri pretakala v skupnem slovenskem kulturnem prostoru in da bi se uveljavljala, našla razumevanja pri sosednjem narodu v deželi in se obenem v teh stikih bogatila z drugimi izkušnjami. Ker se naše kulturne dejavnosti srečujejo z nenehnim nihanjem med množičnostjo in kvalitetno rastjo, med zapiranjem pred zunanjem svetom in bojazljivim sodelovanjem z drugimi kulturnimi dejavniki izven naše kulturne srenje, se zavest o celovitosti slovenskega kulturnega in narodnostnega prostora razvija na relativno nizkem nivoju in se duhovna odtujitev od osrednjega slovenskega kulturnega prostora izraža v pomanjkanju kvalitetnega pretoka informacij in v nostalgično naravnanem mišljenju osrednje Slovenije o naši fiziognomiji. Prav gotovo se funkcionalnost t. im. skupnega slovenskega kulturnega prostora doslej v veliki meri izčrpava v vsakdanjem pragmatizmu, ki komajda presega folkloristični nivo (gostovanja z našo kulturno dejavnostjo) Komunikacija na tej ravni je lahko celo škodljiva, ker ustvarja vtis manjvrednosti naroda, ki mu manjšina pripada. Z hvaležnostjo pa beležimo, da je strokovna pomoč, ki nam jo nudi Zveza kulturnih organizacij Slovenije, bistvenega pomena za naše delo. Prirejanje raznoraznih seminarjev, usposabljanje kadrov in programiranje sodelovanja so področja, kjer je ta povezanost najbolj prisotna. Morda smo se uslug in pomoči s strani SRS na strokovnem področju doslej premalo posluževali, prav tako kot šele v zadnjem času ponovno odkrivamo pomen sodelovanja z obmejnimi občinami onstran Karavank. Globalno pa bo treba v bodoče načrtno, dolgoročno in z neprimerno večjimi sredstvi zastaviti pretakanje visokih kulturnih dosežkov osrednje Slovenije v naš zamejski prostor. Če oh uradnem sodelovanju med Koroško in SRS kljub večkratnim poskusom ni prišlo do konkretno zasnovane izmenjave gledaliških gostovanj, manjšina ne bi smela nositi breme tega zaskrbljujočega razvoja. Če hočemo udeja-niti misel o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, bo potrebno, da bodo npr. poklicna slovenska gledališča s svojimi najboljšimi predstavami vključila gostovanja v zamejstvu v svoj reden program. Če že govorimo o sodelovanju, ne moremo mimo ugotovitve, da uradna Koroška kljub neznatno nizkim finančnim dotacijam slej ko prej mačehovsko prezira našo kulturno ustvarjalnost. Tudi naš dejavnejši pristop, da bi na dunajskih tleh iztržili nekoliko več gmotne podpore, doslej ni bil bogve kako uspešen. Ko razpravljamo o odnosih med obema kulturama na Koroškem, se v še večji meri zavedamo pomanjkljivega sodelovanja z organizacijami večinskega naroda, predvsem v naši bližnji okolici. (&t//o v pn/iorfn/; ktoriVArj E? A V S T R ! J A 1 Petek, 1.5.: 13.15 EdithStein, židovska fiiozotka, ki so jo umorili v taborišču Auschvvltz - 14.00 Življenje za gosposko, film o služabnikih - 15.00 Neptunova hči, ameriški film - 16.35 Lepotica in pošast, pravljična uprizoritev - 17.55 Helmi, prometna vzgoja za otroke - 18.00 Dunajska RingstraHe -19.00 Slike iz Avstrije - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Šport - 20.15 Trdo življenje, film - 21.50 Spitting Image, satirična lutkovna oddaja-22.10 Metropolis, nemški film. Sobota, 2.5.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina - 9.35 Francoščina -10.05 Ruščina -10.35 Hec-tor, vitez brez strahu in napake, italijansko-fran-coski film -12.05 Nočni studio -13.05 Poročita - 14.15 Zaroka na VVolfgangskem jezeru, avstrijski film -15.45 Živali iščejo dom -16.00 Ostržek -16.25 Skrivnostno življenje v morju - 17.05 Bele rokavice, lutkovna oddaja - 17.30 Odkritja in izkušnje - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Tedenski pregled sporeda -18.25 Veselo v soboto -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.55 Šport - 20.15 Glasbeni paviljon, najbolj priljubljene avstrijske melodije - 21.50 Kabaret - 22.50 Šport. Nedelja, 3. 5.: 11.00 Pogovor z novinarji - 14.35 Samotni volk, jugoslovanski film -15.55 Risanka - 16.20 Lutkovna oddaja - 17.30 Akcija otroška pomoč -17.40 Klub seniorjev - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi, družinska oddaja -18.50 Loto, tedensko žrebanje -19.00 Slike iz Avstrije (Koroška) - 19.30 Čas v sliki - 19.50 šport - 20.15 Barnhelmska Mina, gledališka predstava-22.30 S klavirjem okoli sveta - 23.15 Nočni studio. Ponedeljek, 4. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Živ živalski svet - 9.30 Avstrijska kuhinja - 10.00 šolska oddaja - 10.30 Zaroka na VVolfgangskem jezeru, avstrijski film - 12.00 Iz parlamenta -13.00 Poročila -16.05Risanka-16.30 Cvetličar - 17.05 Risanke - 17.30 Zgodbe iz Floride - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 čas v sliki-20.15 šport - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Miami Vice - 22.00 Obrazi Evrope - 22.10 Gaiapagos, pošastni raj, film - 22.55 Glasbena scena 87 -23.40 Poročila. Torek, 5. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Živ živalski svet - 9.30 Angleščina - 10.00 Na poti k združeni Evropi -10.30 Samotni volk, jugoslovanski film - 12.10 Šport - 13.00 Poročila - 16.05 SLOVENSKI VESTNIK Izdajatelj In založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Telefon (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS. Kardeljeva c. 8/II. p.p. 171 61000 Ljubljana. Risanka -16.30 Otroška oddaja -17.05 Čebelica Maja -17.30 Oddaja z miško -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Inozemski report - 21.08 Poglej in ugani - 21.15 Izrinje-nec, francoski film, 3. del - 22.15 Slike v ogledalu - 23.00 Jason King - 23.50 Poročila. Sreda, 6. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Živ živalski svet - 9.30 Francoščina - 10.00 Ljudska glasbila - 10.15 Tujski promet v Avstriji - 10.30 Naša mala farma - 11.20 Rdeči panter - 11.35 Mozart in Meisel - 12.10 Inozemski report - 13.00 Poročila - 16.05 Rdeči panter - 16.30 Lutkovna oddaja - 17.05 Risanka - 17.30 Obalni piloti - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Hindenburg, film o nesreči cepelina ..Hindenburg" -22.05 Kottan -23.35 Poročila. Četrtek, 7. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Živ živalski svet - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Delo v gospodinjstvu nekoč in danes -10.15 Oddih in pokrajina - 10.30 Hindenburg, ameriški film -12.20 Klub seniorjev - 13.05 Poročila - 16.05 Risanka - 16.30 Otroška oddaja - 17.05 Risanka - 17.15 Sedem svetovnih čudes - 17.30 Zgodba plemenitega konja -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dober večer Avstrija - 21.50 Na cestah San Francisca - 22.35 Pri meni si na pravem mestu, ameriški film. AVSTRIJA 2 ! kPetek, 1. 5.: 9.00 Poročila -9.05 Rdeči panter - 9.30 Dober dan kapitalisti, turisti v Afriki - 11.00 Jubilejni koncert iz Berlina -14.00 Pesmi za Song Contest 1987. 1. del 14.45 Obrazi Evrope -14.55 Pogovor z operno pevko Vilmo Lipp - 15.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - 18.30 Novo iz naravoslovja in tehnike - 19.25 Nekoč - 19.30 čas v sliki - 19.50 Najlepše otroške pesmi - 20.15 Atlantik-Coup, film, 1. del - 21.45 Šport, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - 23.00 Moje telo za poker, film. Sobota, 2. 5.: 14.00 Pesmi za Song Contest 1987, 2. del - 14.45 Obrazi Evrope - 14.55 Iz parlamenta - 15.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu -18.25 Nogomet -19.00 Za prijatelje filma - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Atlantik-Coup, 2. del - 21.50 Gentlemanski ubijalec, ameriški film - 23.00 Benny Hill, angleški komik - 23.35 High Cha-parral, vestern. Nedelja, 3.5.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Neptunova hči, ameriški film - 11.00 Koncert -12.40 Sto mojstrovin -12.55 Športno popoldne -19.30 Čas v sliki -19.50 Zadeva za ljudskega odvetnika - 20.15 Atlantik-Coup, 3. del - 22.00 Dinastija - 22.45 Šport - 23.05 Dotar, ameriški film. Ponedeljek, 4.5.: 17.25 Nekoč -17.30 Fizika - 18.00 LindenstraBe - 18.30 Agentka s srcem - 19.15 Najlepše otroške pesmi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mozart in Meisel - 21.08 Kuharski mojstri -21.15 Čas vsliki-21.35Kulturne vesti - 21.50 Šiling - 22.10 Mož se stara, francoski film - 23.40 Številka šest. Torek. 5.5.: 16.55 Nekoč - 17.00 Okolje v naši roki -17.15 Tujski promet v Avstriji -18.00 Kviz z otroci - 18.30 Agentka s srcem - 19.15 Najlepše otroške pesmi -19.30 Čas v sliki - 20.15 Hopala - 21.08 Poglej in ugani - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.35 Klub 2. Sreda, 6. 5.: 16.55 Nekoč - 17.00 Naše okolje - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Nedotaknjena divjina - 18.30 Agentka s srcem - 19.15 Najlepše otroške pesmi -19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport - 22.05 Gledališki magazin - 23.05 čaj v Arhimedovem haremu, francoski film. Četrtek, 7.5.: 17.10 Nekoč -17.15 Računalniki 5. generacije -18.00 Francoska kuhinja -18.30 Agentka s srcem - 19.15 Najlepše otroške pesmi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.50 Nogomet in toto - 22.20 Klub 2. LJUBLJANA EU ! ^Petek, 1. 5.: 8.50 Teletekst -9.05Porocila-9.10Sniešnoza zjokat, lutkovna predstava - 9.55 Pihalni orkestri: Papirniški orkester Vevče -10.25 Jesenice: prvomajska proslava, prenos - 11.30 Prvomajska praznovanja - 12.15 Drugačna Sneguljčica, madžarski risani film - 13.45 Sonce in sence -14.45 Glasbena parada 3 srca Radenci 87: Big band RTV Ljubljana - 15.20 Prvomajsko praznovanje na Poljanah - 16.20 Poročila -16.25 Moji konji - 16.40 Fračji dol - 17.05 Rdeči in črni, jugoslovanski film - 19.05 Risanka -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Srce gorate dežele - 21.00 Po sledovih Slovencev v svetu: Delavci vseh dežel - 21.45 Poročila - 21.50 Truplo v knjižnici - 22.40 Podeželana, ameriški film. Sobota, 2. 5.: 7.45 Teletekst - 8.00 Poročila - 8.05 S. Makarovič: Škrat Kuzma - 8.25 Radovedni taček - 8.40 Pamet je boljša kot žamet - 8.45 Ko bo pomlad - 9.15 Japonske pravljice - 9.30 Svetilnik - 10.05 Tedenski zabavnik - 11.15 Plesalec - 12.05 Jugoslovanska tevete-ka. frontno gledališče: Smeh v partizanih - 14.00 V pomladi življenja, ameriški mladinski film - 16.10 Veslaška regata - 17.15 Zdravilne vode: Dolenjske-Šmarješke toplice - 17.45 Breakdance, ameriški film - 19.05 Risanka - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Vranje-mesto dobrih gospodarjev, dokumentarna oddaja -21.15 Prvi maj po svetu - 21.35 Kalejdoskop, angleški film - 23.15 Poročila-23.20 Truplo v knjižnici. Nedelja, 3. 5.: 8.35 Teletekst - 8.50 Poročila - 9.55 Otroci odkrivajo Lipico, prenos - 9.25 Živ žav -10.25 Lutke in lutki -10.30 Lipica 87, prenos-10.45 Fračji dol -11.10 Lipica 87, prenos - 12.30 Poročila - 13.15 Ko so drugi molčali, nemški film -15.00 Lipica 87, prenos -15.25 V pričakovanju jutrišnjega dne - 16.10 Veslaška regata - 17.15 Lipica 87, prenos - 18.15 Slovenci v zamejstvu - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: kino, Turistični nagelj - Neža - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Potovanje v Vuč-jak - 21.05 Zdravo - 22.25 Truplo v knjižnici - 23.15 Poročila. Ponedeljek, 4. 5.: 10.00 Zrcalo tedna - 10.20 Steze slave, ameriški film - 16.45 Teletekst - 17.00 Mozaik - 17.20 Poročila - 17.25 Radovedni taček -17.40 Pamet je boljša kot žamet - 17.45 Zadnje poletje otroštva - 18 15 Državni ansambel gruzinske folklore -18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Na robu divjine - 20.55 Omizje: Kakšna je podoba skupnega jugoslovanskega kulturnega prostora. Torek, 5.5.: 10.00 Šolska TV -11.00 Jezikovni utrinki -11.05 Angleščina -11.35 Francoščina -16.00 Teletekst -16.15 Mozaik -17.20 Poročila - 17.25 Kuža luža, portret ilustratorja D. Demšarja - 17.40 Tedenski zabavanik - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Vmesni časi, TV drama-21.15 lntegrali-21.55 Dnevnik. Sreda, 6.5.: 10.00 Mostovi -10.30 Vmesni časi -16.35 Teletekst -16.50 Mozaik -17.20 Poročila - 17.25 Ko je pomlad - pazi na otroka - 17.55 Japonske pravljice- 18.15 Živalski svet, poljudnoznanstvena oddaja -18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Moja mala vas, češkoslovaški film-21.50 Dnevnik. Četrtek, 7. 5.: 10.00 Jutrišnje delo, slovenski kratki film - 11.00 Vincent, Francois, Paul in drugi, francoski film - 16.20 Teletekst - 16.35 Mozaik - 17.35 Poročila - 17.40 Pisma iz TV klobuka -18.25 Zelena straža -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik -21.10 Sonce in sence - 22.15 Dnevnik - 22.30 Retrospektiva dokumentarnih žanrov: Majnik Jožeta Čudna. SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA VSAK DAN OD 18.10 -19.00 Petek, 1.5.: Praznični program: Pesmi pomladi Sobota, 2.5.: Duhovni nagovor (žpk. Franc Hudi) Voščila (M. Hartmann) Nedelja, 3.5.: Miha Sadjak: 50 let organist v Šmihelu Ponedeljek, 4.5.: SPD „Edinost-Šteben" 40 let obstoja Torek, 5.5.: Halo, partnerji! Partnerski magacin Sreda, 6.5.: Narodno-zabavna glasba Večerna 21.00 - 22.00 Borovlje in Borovljani Četrtek, 7. 5.: Rož-Podjuna-Zila Petek, 8.5.: Literarni večer slovenskih pisateljev v Globasnici 26.3.87 (Posnetek) Slovenska študijska knjižnica ..Znanstveni tisk" HAREJZ.: Kultura kolišč na ljubljanskem barju .... kratek prikaz najnovejšega razvoja znanosti o eneolitski dobi s prevladujočim naglasom na koliščih Barja..." - Lj.: Partizanska knjiga -185 str.: ilustr. H0FLERJ.: Glasbena umetnost pozne renesanse in barokanaSlovenskem knjiga opisuje najpomembnejše kronološke in problemske postaje glasbene k umetnosti v baroku - Lj.: Partizanska knjiga -164 str., pril. KERMAUNER D.: Temeljni problemi primorske politične zgodovine spominski opisi političnega življenja primorskih Slovencev v letih 1918-1921 - Lj.: Partizanska knjiga-122 str. K0MELJ M.: Slovensko ekspresionistično slikarstvo in grafika pregled ekspresionizma v slovenskem slikarstvu - Lj.: Partizanska knjiga -137 str., pril.: ilustr. JURAK M.: Od Shakespeara do naših sodobnikov študija, ki vključuje več pomembnih ustvarjalcev od elizabetinske književnosti pa do današanjih dni - Lj.: Partizanska knjiga -175 str. SPLICHALS.: Mlini na eter .rezultati večletnega raziskovanja selekcije sporočil v množičnem komuniciranju politične propagande in reklame" - Lj.: Partizanska knjiga -155 str.: ilustr. S5K rma svoje prostore v Mladinskem domu, Mrkscbaiiee 4. Kn/ržrrtca dobiva od teta 1974-75 ves obvezni ržvod S/? Siovenrje. Poteg tega zbiramo tudi tako rmenovano avstnjsko stovenico. Knj/ge so zeio različne vsebme