DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJAf Doš I o 2 Š. Vlil. 193Č< Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60—, polletno Din 30-—, mesečno Din o-—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70 —, polletno Din 35— in mesečno Din 6-—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. J Ljubljana, dne 30. avgusta 1930. Štev. 35. izvozna sezona za Jabolka. Sadje, posebno jabolka so vsekakor lep vir dohodkov našega gospodarstva, Posebno v Sloveniji. Še večje dohodke Pa bi imeli sadjarji, ako bi zlasti pri izvoznem blagu posvečali več pežnje obiranju in sortiranju blaga. Naše blago je sicer v inozemstvu na razmeroma dobrem glasu, vendar mu iako po kvaliteti, kakor po ceni konkurirajo ameriška jabolka, zlasti kanadska. Značilno za slabo razumevanje o kvaliteti na našem lastnem trgu je dejsho, da se tudi pri nas. zahteva in kupuje kanadski pridelek rajše kol domači. »Jugoslovenski Lloyd« poroča o slučaju, ko je neka inozemska tvrdka nakupila jabolka po 80 par kg v Južni Srbiji, jih zavila v enak papir kot kanadska, spravila v zaboje ter jih z naj-večjo lahkoto prodala v naši državi kol prvovrstno kanadsko blago po 16 dinarjev kilogram. Ako nam tuje blago na tako lahek način konkurira že doma pri nas, ni čuda, ako ga izpodriva na inozemskih tržiščih, zlasti v Nemčiji, ki uvaža letno ogromne množine jabolk iz Amerike. Ta slučaj pa gotovo ni osamljen, marveč se ponavlja neprestano. Tudi organizacija izvoza ni pravilna, kar dokazujejo zlasti podatki za izvoz v zadnjih letih, ki kažejo tako različne številke, da jih tudi razlika med najboljšo in najslabšo letino ne more upravičiti. Poleg tega pa je izvoz jabolk v zadnjih letih v stalnem nazadovanju ter smo jih leta 1926 izvozili 21.902 toni, 1927 15.644 in 1928 le še 10.086 ton v vrednosti 30 milijonov dinarjev. Kolike važnosti je baš za Slovenijo gojenje jabolk, pričajo ludi zadnji statistični podatki poljedelskega ministrstva, ki izkazuje v celi državi 6,.>32.000 jabolčnih stebel od katerih se je pričakovalo le!os okoli 153.000 Ion pridelka. V ’č .kot tretjina jabolk (2,35'1.000 stebel) odpade na Dravsko banovino. Ako računamo s povprečno ceno Din 3 za kg jabolk, znaša vrednost letnega pridelka jabolk v Sloveniji okoli 70 milijonov dinarjev. Golcvo je, da bi se dali ob izboljšani sadjereji doseči še veliko lepši uspehi na lem polju. Tudi uspehi na nczemskih tržiščih bi se ob racionalizirani sadjereji, pravilnem sortiranju in ukusnem zavijanju ter pakiranju izboljšali ter za naše blago priborilo tisto mesio, ki mu gre po njegovi kvaliteti. Najboljši odjemalec za naša jabolka je Avstrija, kamor izvozimo približno polovico skupnega izvoza; večji del potrebe pa krije še vedno Amerika. Novi pravilniki za izvoz sad:a bodo gotovo dvignili sloves našega blaga v inozemstvu. Tudi prizadevanje Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine kaže že lepe sadove, vendar je trajen in resničen uspeh odvisen predvsem od sadjarjev in trgovcev izvoznikov, ki naj pazijo na pravilno obiranje, prebiranje, sortiranje ter pakiranje. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu bo rad postregel zainteresiranim trgovcem z brezplačnimi pojasnili. Iz naše zunanje trgovine. Iz statistike Generalne direkcije carin o naši zunanji trgovini v letošnjem prvem polletju posnemamo sledeče zanimive podatke o trgovini z nekaterimi važnejšimi državami v Evropi, katerim dodajamo v primerjavo podatke iz lanskega leta za isto dobo (v oklepaju). Na Češkoslovaško smo izvozili za 2082 (lani 1803), uvozili pa smo od tam za 599-1 (lani 6186) milijona dinarjev blaga. Naša trgovina prvega polletja s Čehoslovaško je tedaj zaključena s pasivo 3909 (lani 599'1) milijona dinarjev. V Avstrijo smo izvozili letos za 565 3 (lani za 424-9), uvozili pa smo od tam za 597 5 (lani za 617 4) milijona dinarjev blaga, vsled česar je naša trgovina z Avstrijo v letošnjem prvem polletju pasivna za 322 (lani za 192-5 milijona dinarjev. V Nemčijo je znašala vrednost našega letošnjega izvoza 367-2 (lani 339 9), uvoza iz Nemčije pa 5733 (lani 5322) milijona dinarjev. Naša trgovina z Nemčijo je tedaj pasivna letos za 206 1 (lani za 192-3) milijona dinarjev. V Italijo smo izvozili letos za 984 (lani za 8903), uvozili pa smo od tam za 4007 (lani za 421) milijonov dinarjev ter smo letos v trgovanju z Italijo aktivni za 5833 (lani za 469-3) milijona dinarjev. Na Madžarsko smo izvozili za 229'1 (lani za 253 4, uvozili pa smo od tam za 195 (lani za 230-3) milijona dinarjev blaga ter smo zaključili trgovino z Madžarsko z aktivo od 34' 1 (lani 231) milijona dinarjev. Te države zavzemajo v naši zunanji trgovini prvo mesto. Značilno je, da je naš izvoz tekom letošnjega prvega polletja v vse te države z izjemo Madžarske po vrednosti narastel v primerjavi z lanskim prvim polleljem in sicer je narastel izvoz na Čehoslovaško za 17-9 milijona dinarjev ali za 99 odstotka, v Avstrijo za 40 4 milijona dinarjev ali za 9-5 odstotka, v Nemčijo za 273 milijona dinarjev ali za 83 odstotka, v Italijo za 937 milijona dinarjev ali za 10-5 odstotka, nazadoval pa je naš izvoz na Madžarsko za 24 3 milijona dinarjev ali za 9 6 odstotka. Nasprotno pa se je znižal uvoz iz teh držav k nam povsod razen onega iz Nemčije, ki je porastel za 41-1 milijona dinarjev ali pa 77 odstotka. Uvoz iz ostalih držav pa je padel in sicer iz Čehoslovaške za 195 milijona dinarjev ali za 3-2 odstotka, iz Avstrije za 199 milijona dinarjev ali za 32 odstotka, iz Italije za 203 milijona dinarjev ali za 4-8 odstotka, iz Madžarske pa za 35'3 milijona dinarjev ali za 153 odstotka. Razveseljiv pa je pojav zvišanja izvoza in vsled tega narastle aktivnosti naše zunanje trgovine nasproti našim glavnim evropskim državam. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) 2c pri sestavi računa zgube in dobička smo govorih o računu blaga ter dognali, da stanje prave vrednosti blagovnega računa ni odvisno od knjižb v glavni knjigi, ker tam vpisujemo med izdatki naše faktično izplačane zneske za blago po nabavni vrednosli, do-čim so med prejemki knjižene prodajne vrednosti blaga, ki so seveda višje cd lastne nakupne cene. Blagovni račun v glavni knjigi nam tedaj služi samo v dognanje kosmatega dobička pri blagu in je izražen v razliki, za katero so najdene blagovne zaloge ob inventuri koncem poslovnega leta večje od vrednosti, kakršno izkazuje račun blaga v glavni knjigi. To razliko smo kot kosmati dobiček že izkazali v računu zgube in dobička (3), v bilanci pa izkažemo laslno vrednost najdenih blagovnih zalog, ki nam po naši inventuri koncem leta izkazuje Din 285.000 — in predstavlja aktivni del našega premoženja. Račun blagovnih 9lroškov navadno pri sestavi bilance ne igra nobene vloge, ker so ti podatki knjiženi kot predmeti računa zgube in dobička. Vendar je mogoče, da imamo koncem poslovnega leta iz naslova blagovnih stroškov, ki smo jih med letom že izplačali, še kaj prejeti, oziroma, da na neplačanih blagovnih stroških še kako vsoto dolgujemo. Predplačane blagovne stroške vpišemo kot aktivno postavko v bilanco in jih istotako kot predplačilo izkažemo kot dobiček v računu zgube in dobička. Ako smo tekom prihodnjega poslovnega leta dobili predplačane stroške povrnjene, oziroma se je delo zanje med poslovnim letom odpravilo, jih seveda v prihodnji bilanci ne bodemo izkazali več kot aktivno postavko, pač pa jih moramo kot povrnjene predplačane stroške izkazati med izgubo v računu zgube in dobička za to bodoče poslovno leto. Nasprotno pa tvorijo lahko tudi neplačani blagovni stroški del naših dolgov koncem leta, vsled česar jih izkažemo v bilanci pod pasiva v računu zgube in dobička pa kot izgubo. Če smo take stroške med bodočim poslovnim letom tudi poplačali, jih seveda več ne izkažemo v bodoči bilanci, pač pa v računu zgube in dobička kot dobiček pod označbo: v letu 19 .. plačani zaostali blagovni stroški. V našem slučaju nam otvoritvena bilanca kaže, da smo začetkom poslovnega leta izkazali predplačane blagovne stroške v znesku Din 800 —. Delo za to predplačilo pa je bilo v poslovnem letu opravljeno, vsled česar to naše dobroimetje koncem poslovnega leta ne obstoji več in ga tudi v poslovni bilanci ne izkažemo, pač pa smo ga izkazali v računu zgube in dobička kot izgubo na v letu 1929 predplača-nih stroških. Otvoritvena bilanca izkazuje tudi pasivno postavko iz haslova neplačanih blagovnih stroškov v znesku Din 1.200. Če bi mi med letom tudi to vsoto poravnali, bi je v sedanji bilanci ne izkazovali več, marveč bi jo izkazali kot dobiček na blagovnih stroških v letu 1929 zaostalih, v računu zgube in do- I bička. Ker pa smo ugotovili, da tega zneska med poslovnim letom še vedno nismo poravnali, obstoji koncem leta še vedno kot pasivni del našega premoženjskega računa, in ga izkažemo v celotnem obstoječem znesku Din 1.200 pod pasiva. Račun režije. Kar velja za račun blagovnih stroškov, velja tudi za račun režijskih in drugih stroškov. V bilanci izkazujemo samo oni del režijskih stroškov, ki bi jih med poslovnim letom imeli plačati, pa jih nismo plačali (pasiva), oziroma tiste stroške za režijo, ki smo jih med poslovnim letom že izplačali, pa se delo za izplačano vsoto med poslovnim letom ni opravilo: predujmi in slično, ki jih izkažemo v bilanci kot aktivno postavko. V naslednjih letnih računih moramo seveda uničiti v prejšnji bilanci izkazane, neobstoječe predplačane stroške na ta način, da jih izkažemo kot izgubo v računu zgube in dobička in nasprotno prej izkazane zaostale stroške, ki smo jih med letom poravnali kot dobiček. V našem slučaju nimamo nikakih predplačanih, niti zaostalih stroškov, zato tudi ne igra ta račun v sedanji bilanci nobene vloge. Pač pa smo v otvoritveni bilanci izkazali Din 1.000 — predplačanih in Din 2.000 — zaostalih stroškov. Ker niti prvi, niti drugi ne obstoje koncem poslovnega leta več, smo v prejšnjem letu predplačane stroške izkazali v računu zgube in dobička kot izgubo, v prejšnjem letu zaostale pa kot dobiček in jih na ta način izločili iz premoženjskega računa. Račun obratne glavnice. Ob pričetku smo v podjetje vložili .... Din 280.000 — Do sestave otvoritvene bilance pa se je obratna glavnica pomnožila za dobiček (1) „ 32.400 — in narastla na vsoto . Din 312.400-— Ta znesek je podjetje dolgovalo začetkom poslovnega leta lastniku (ali več lastnikom — družabnikom), vsled česar predstavlja pasivno postavko v računu bilance. Med letom se sicer lahko pripeti, da trgovec ali družabniki vložijo na račun obratne glavnice še kak znesek, nasprotno pa tudi med letom lahko kaj dvignejo iz tega računa. V takem slučaju seveda vedno izkažemo obratno glavnico povečano za med letom vloženo vsoto, odnosno zmanjšano za zneske, ki so bili med letom iz tega računa dvignjeni. , V nešem slučaju .puščamo vsakoletni čisti dobiček v podjetju, vsled česar se stanje obratne glavnice vsakokrat poveča za vsoto, izkazujočo dobiček med poslovnim letom. Ponekod, zlasti pri delniških in drugih trgovskih družbah se iz vsakoletnega dobička i plačajo dividende (delež na dobičku) posameznim delničarjem, oziroma družabnikom. V takem slučaju se obratna (delniška etc.) glavnica koncem poslovnega leta izkazuje vedno v isti višini (delniška glavnica, vplačani deleži etc.), v kateri je bila faktično tudi vplačana, dočim se preostali zneski dobička zbirajo v posebnih fondih, kakor: rezervni fond za kritje eventuelnih kasnejših izgub, razni drugi amortizacijski in podporni fondi itd., ki se izkazujejo posebej v bilanci kot pasivna postavka. Pri trgoveu-poedincu pa ustanavljanje različnih fondov nima pomena, in predstavlja izkazana obratna glavnica istočasno tudi res pravo, čisto premoženje trgovca v podjetju, za katerega je bilanca sestavljena. Račun bilance, sestavljen na podlagi zbranih podatkov po opisanem načinu, kaže sledečo sliko našega premoženja in naših dolgov koncem poslovnega leta: Predmet Aktiva (imetje) Pasiva (dolgovi) Račun blagajne: gotovina 31. XII. 1930 29.300 „ dobaviteljev: (oo odpisu dubijoze Din 900) .... 24(. 1.100 — „ odjemalcev: (po odpisu izgubljenih terjatev v znesku Din 5.000-—) 437.000 „ dubijozni dolžniki 12.000 — denarnih zavodov: naložbo . 115.000 — dolgovi 31) 1.200. — „ premičnega invenfa ja: vrednost po 10° „ odpisu . . 30.011 12 „ nepremičnega inventarja: „ „ 2°„ . . 17(5.400 — i, vrednostnih papirjev: kurzna vrednost 31. XII. 30. 50.500 — blaga: vrednost zalog 31. XII. 30. po inventuri . . . 285.000 •- blagovnih stroškov : neplačani v letu 1930 1.200 - „ obratne glavnice: po pripisu dobička gl. otvoritvene bilance 312.400 - čisti dobiček 157.311 12 1.123.911 12 1,123.211 12 1 Skupna vsota premoženja trgovine j (aktivnih postavk) znaša 1,123.21112 Din, skupna vsola dolgov trgovine (pasivnih postavk) koncem poslovnega leta pa kaže Din 965.000- — . Razlika, za katero so dolgovi trgovine (vštevši višino obratnega kapitala začetkom poslovnega lefa manjši od vsote dolgov kcncem poslovnega leta, predstavlja vsoto čistega dobička, napravljenega med poslovnim letom. Dobiček, ki ga najdemo na ta način v bilanci, mora ■popolnoma soglašati z onim, ki nam ga kaže račun izgube in dobička. V našem slučaju znaša dobiček predstavljajoča razlika Din 157.311'2, in se popolnoma ujema z dobičkom, ki smo ga izkazali v računu zgube in dobička, kar nam potrjuje, da je tako sestava bilance kot sestava računa zgube in dobička pravilna. (Dalje prih.) Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Naš izvoz Izvozno poročilo generalne direkcije carin za julij kaže, da se je letošnji julijski izvoz nasproli lanskemu močno znižal. Skupna teža izvoženega blaga v juliju znaša 391.990 Ion (lani 469.200 ion) v vrednosti 513-9 (lani 6213) milijona dinarjev. Izvoz v letošnjem juliju se je tedaj zmanjšal po teži za 77.210 ton, Po vrednosti pa za 107 4 milijona dinarjev. Glavni predmeti našega izvoza v juliju (z vrednostjo v milijonih dinarjev) so bili sledeči: pšenica 195, koruza 45 8, sadje 2-1, konoplja 62, goveja živina 268, svinje 188, drobnica 12-7, konji 38, perutnina 8-3, meso 135, maslo 1 '9, kaškavaljski sir 3 9, jajca 38-8, pragovi hrastovi 112, bukovi 3-6, lesni izdelki 74, strojilni ekstrakti 51, soda 51, cement 13, baker 49'3, svinec 4 5, ostale ednine 20 6. Od posameznih predmetov je po vrednosti najbolj nazadoval izvoz lesa in žita. Vrednost izvoženega gradbenega lesa se je v razmerju z lanskim julijem zmanjšala za 323 milijona dinarjev ali za 24 odstotkov; še bolj pa je nazadoval izvoz drv, ki je lanskega ju- v juliju. lija izkazoval vrednost 144, letos pa komaj 75 milijona dinarjev in se zmanjšal skoraj za polovičo. Skupna vrednost našega izvoza v prvih sedmih mesecih letos znaša 3876‘3 milijona dinarjev in je za 2659 milijona dinarjev večja kot lani, ker je izvoz nazadoval letos samo v juniju in juliju, dočim je bil prejšnjih pet mesecev vedno večji kot v istih mesecih lani, kar osvedoči primerjava izvoza v posameznih mesecih letos z lanskimi z vrednostjo v milijonih dinarjev: 1929 1930 januar 4257 616-2 , februar 385 1 4808 m are 499-4 5990 april 6150 6158 maj 5337 542-6 junij 5302 5080 julij 621-3 513-9 Po teh podatkih za julijski rzvoz sodeč, bo julijska bilanca zaključena s pasivo, vsled česar se bo doslej izkazana pasivnost, ki je koncem junija znašala 1157 milijona dinarjev, še povečala ko bodo znani tudi podatki uvcza v juliju. Promet v naših pristaniščih. V naših važnejših pristaniščih je bil v letošnjem prvem polletju sledeči promet: Splil: število: ton: jadrnice 725 35.714 parcbrodi redne proge 3.320 741'383 parobrodi svobodne pr. 853 577.714 skupaj 4.898 1,354.811 Šibenik: jadrnice 124 7.306 parobrodi redne proge 1.497 314.926 parobrcdi svobodne pr. 485 139.759 skupaj 2.106 462.091 Sušak: jadrnice 447 20.561 parobrodi redne proge 1.382 125.729 parobrodi svcbodne pr. 313 342.856 skupaj 2.142 589.146 Dubrovnik: jadrnice 417 2.338 parobrodi redne proge 1.597 480.014 parobrcdi svcbodne pr. 280 372.933 skupaj 2.294 855.285 Skupni promet vseh naših luk v prvem polletju znaša 45.585 različnih ladij s tonažo 7,567.750 Ion. Ne pozabite poravnati naročnino! Gospodarske beležke. Racionalizacija sadnega izvoza.' ! t V oddelku za zunanjo trgovino pri ' ministrstvu za trgovino in industrijo se z mrzlično naglico pripravljajo pravilniki za izvoz naših produktov. Trenutno so najvažnejši pravilniki za izvoz sadja, ker je izvozna sezona že deloma v razmahu. Novi pravilniki so zgrajeni na stališču, da se izvažaj zares samo dobro blago, ki naj dvigne ugled naših produktov v inozemstvu. Zato bo izvoz sadja podvržen posebni kontroli, ki bo pazila na to, da pridejo za izvažanje v poštev samo prvovrstni pridelki. Za nekatere vrste sadja — zlasti za grozdje — bo dovoljen izvoz samo iz nekaterih pokrajin, ki razpolagajo res z dobrim blagom. Nekateri pravilniki (izvoz paprike) so že izdelani ter so stopili takoj v veljavo. Za pospešitev vinskega izvoza. V Novem Sadu se je vršila te dni velika konferenca vinogradnikov, na kateri je bil zastopan tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Zastopnik tega zavoda je poročal, da so izgledi za izvoz vina na Holandsko in v Francijo zelo ugodni, dočim je položaj nasproti Avstriji, Češkoslovaški in Poljski še vedno nejasen. Konferenca je izrazila željo, naj bi se za našo razstavo vin v Rotterdamu vino dalo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine brezplačno na razpolago, on pa naj bi kril stroške iz lastnih fondov. Priporočala se je tudi ustanovitev carine prostih skladišč za vino v vseh važnejših evropskih trgovinskih centrih. Kontrola denarnih zavodov. Ker obstoje mnoge pritožbe proti poslovanju denarnih zavodov v Beogradu, bo tekom tedna pričel ministru za trgovino in industrijo s kontrolo denarnih zavodov v prestolici. Državna kontrola denarnih zavodov se bo perijo-dično vršila tudi v vseh ostalih pokrajinah. Prepovedana prodaja petijota. Pravilnik k novemu vinskemu zakonu, ki smo ga objavili v predzadnji številki, prepoveduje tudi prodajo petijota (tudi ne mešanega z drugim vinom), ki ga sicer smejo vinogradniki napraviti za lastno porabo, a ga morajo hraniti posebej. Ako ni na razpolago ločenih prostorov za shranjevanje petijota, ga sicer sme imeti vinogradnik v isti kleti, toda zaznamovanega z napisom: Peti- jot — ni na prodaj«. Sadni mošt je sicer dovoljen v prodaji, vendar z jasno označbo, da ni vino od grozdja. Tudi naziv »šampanjec« prepovedan. Skladno z našo trgovinsko pogodbo določa novi pravilnik k vinskemu zakonu, da se sme naziv šampanjec« in slično uporabljati samo pri onih vinih, ki res izvirajo iz Champagne v Franciji. Doma pridelani »šampanjci se smejo prodajati kot pristna peneča vina le tedaj, če so bila izdelana iz čistega grozdja, pri čemer se sme povzročiti ponovno vretje v steklenici potom dodatka sladkorja, sladkornega sirupa, ali vinskega kvasa. Na ta način izdelana vina smejo nositi naziv pristno peneče vino«, dočim je uporaba naziva »šampanjec« za nje zabranjeno. Pridelek in poraba žita v Evropi. Po dosedaj znanih rezultatih žetve so evropske žitorodne države (Jugoslavija, Rumunija, Bolgarija in Mažarska) pridelale toliko žita, da jim ga preostane še približno 15 milijonov met. stotov za izvoz. Potreba evropskih držav po žitu pa se ceni na 153 milijonov met. stotov, od katerih odpade na Anglijo (JO, Italijo, Francijo in Nemčijo po 20, Češkoslovaško 5, Grčijo in Švico po 4, na vse ostale evropske države pa 10 milijonov met. stotov. Ako se potreba evropskih držav pokrije predvsem iz presežka pridelka v evropskih žitorodnih državah, bo treba vseeno še iz drugih delov sveto uvoziti ogromno množino 138 milijonov met. stotov. \ Hmelj. Poročila iz hmeljskih tržišč pričajo, da skušajo kupovalci navzlic majhne-niu pridelku doseči najnižje cene. Nasprotno pa se pri vseh hmeljarjih opaža odpor in blaga pri nizkih cenah, ki Po večini ne krijejo niti stroškov, no-dejo prodajati. V ?ateu je položaj še vedno nejasen, vendar cene naraščajo, dasiravno še ni sklenjenih kupčij v večji meri. Pred 14 dnevi ;e notiralo staro blago še 400 do '00 Kč za 50 kg ter so cene pred tednom poskočile na 500 do 600 Kč, tekom tedna pa je nakupila žateška pivovarna nekaj bal novega hmelja po 700 Kč. V Nuinbergu so kazale prve sklenjene kupčije pred 10 dnevi 120 zlatih mark za 50 kg, kar odgovarja ceni Pin 3240 za kilogram, pozneje pa se j je trgovanje zopet ustavilo ter je šele zadnje dni prišlo do nekaj manjših sklepov po 90—95 mark za srednje blago. Naš domači hmeljski trg je tudi mrtev, ker so cene, ki jih ponujajo nakupovalci, najnižje v Evropi, dasiravno je blago kvalitativno dobro. Prišlo je do nekaterih prenagljenih sklepov v Vojvodini po 15 Din za kg, v okolici Žalca pa so celo nekateri hmeljarji oddali manjše količine po 10 Din, dočim treznejši še vedno čakajo, ker te cene očividno niso niti oddaleč v skladu s cenami na ostalih evropskih tržiščih. Izvoz iz Ju/ne Srbije je v polnem razmahu. Tekom prve polovice avgusta je bilo v Grčijo izvoženih okoli 1000 vagonov žita in 300 vagonov živine ter zelenjave. Francija kupuje naše vino. Slaba Irgatev in visoke cene italijanskih vin so prisilile francoske vinske trgovce, da nakupujejo vino v Jugoslaviji in Madžarski. Sklenjenih je že več kupčij, posebno za temna vina. Zakon o delniških družbah je bil te dni dovršen v ministrstvu trgovine in industrije. V par dneh bo izvršen tudi zakon o bankah. Za znižanje uvozne carine tekstilnih surovin in polizdelkov. Te dni so trgovinskega ministra na Bledu posetili zastopniki naše tekstilne industrije pod vodstvom g. Šetine, ravnatelja industrije platnenih izdelkov v Jaršah, ki so ministra opozorili na težave, s katerimi se ima boriti domača tekstilna industrija vsled previsoke carine na surovine in polizdelke, ki izvirajo zlasti iz napačnega tolmačenja pomanjkljivo razjasnjenih tarifnih postavk, vsled česar inozemsko blago lahko konkurira domačemu. Opozorili so ministra tudi na dejstvo, da Rusija dobavlja nemški tekstilni industriji laneno predivo napol zastonj, vsled česar je konkurenca nemških tekstilij naj-brlj občutena. Posledice obročnih kupčij z vrednostnimi papirji. Kot smo že poročali, je prodaja vrednostnih papirjev (vojna škoda in slično) na obroke oškodovala kupce samo v Sloveniji za okroglo 20 milijonov. Še veliko več pa so oškodovani drugi kraji države, ker je bil način obročne prodaje po starih avstrijskih zakonih, ki so bili pri nas prej v veljavi, v. Sloveniji znatno otežkočen. Beograjsko časopisje piše te dni o številnih slučajih goljufij, ki se vsled uvedbe novega zakona obravnavajo pred kazenskimi sodišči ter o mnogih konkurzih podjetij, ki so se bavila s prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke. Velike zaloge viškega vina. Na Visu, posebno v predelu * Kut« je še okoli 2500 hi neprodanega vina izborne kakovosti z gradacijo 14—16 stopinj. Ker bi vinogradniki to zalogo radi pred novim pridelkom prodali pod zelo ugodnimi pogoji, naj se interesenti obrnejo na naslov: Mjesna zadruga za po-ljoprivredni kredit« na Visu. Povpraševanji' za naša jajca v Švici. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ima povpraševanja za jajca. Interesenti naj se obrnejo za brezplačno pojasnilo na njegov naslov pod št. 4578. Padanje cen na Madžarskem. V nobeni evropski državi ni nazadovanje cen na debelo tako občutno kot na Madžarskem, kjer so cene padle že za 6 Odstotkov nasproti skupnemu predvojnemu indeksu. Tako so današnje cene v razmerju s predvojnimi cenami nazadovale pri poljedelskih in živinorejskih proizvodih od 130 na 82, pri kolonijalnem blagu od 142 na 138, proizvodi mlinske in sladkorne industrije so padli od 110 na 97, ostali industrijski proizvodi pa od 139 na 124. Indeks življenskih potrebščin pa nasprotno ni padel v razmerju s cenami na debelo, temveč je nasproti predvojnemu indeksu celo narastel za 4-8 odstotka. Pričetek izvoza sliv. Izvoz svežih sliv iz Bosne in Srbije je v polnem razmahu. Preko Subotice se odpremi dnevno po 20—30 vagonov, ki so po večini namenjeni za Češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo. Zadnje dni je prispelo večje število kupcev iz Avstrije, ki plačujejo sveže blago po 2 do 3 Din za kilogram. 7al::anitev uvoza na jih prašičev v Grčijo. Grška vlada je prepovedala uvoz naših svinj v Grčijo, utemeljujoč prepoved s tern, da se je nekje pojavila svinjska kuga. Naša vlada je podvzela vse korake, da se ta prepoved umakne, ker bi bil občuino prizadet naš Izvoz preko Soluna. Koliko pokadimo v Jugoslaviji. Po najnovejših podatkih Uprave monopolov se je v Jugoslaviji lansko leto pokadilo za 1.769-8 milijona dinarjev. Na vsakega prebivalca odpade letno 286 cigaret. Na posamezne vrste cigaret (v milijonih komadov) odpade: Karadjordje 0-4, Jadran 1-2, Kosovo 1-4, »Stru-mica« 4-2, Šumadija« 6-2, Vardar« in Drina« 590-8, »Neretva« in Morava« 18-9, -Zeta 1.608-6 in Sava- 1.763-6 milijona komadov. Kongres trgovcev. Gornjebački trgovci s kolonijalnim, špecerijskim in mešanim blagom 'majo 21. septembra v Subotici kongres, na katerem se bo razpravljalo o načrtu novega trgovskega zakona, o zavarovanju trgovcev za onemoglost in starost, o trgovskih davščinah fer drugili važnih tekočih vprešanj'h. Sremsko grozdje. Na sadnih trgih so se že pričele pojavljati velike množine sremskega grozdja. Vinogradniki so odločeni, prodati kolikor mogoče veliko svežega grozdja, ki ga ponujajo po 2—5 Din za kilogram. Pri tej prodaji nedvomno zaslužijo več kot bi zaslužili z izdelovanjem vina, ki je preobremenjeno z raznimi davščinami, poleg tega pa težko najdejo kupca ter so zlasti v Sremu še zaloge polne lanskega pridelka. Rok za vnovčen je kuponov investicijskega posojila. Skrajni rok za vnovčen je osmega kupona 1% investicijskega posojila poteče 14. septembra, na kar opozarjamo. Pravilno sestavljanje tovornih listov. Ker se je zlasti v prometu z inozemstvom dogajalo, da so stranke pomanjkljivo izpolnjevale tovorne liste, vsled česar jim je bila zaračunana višja vo-zarina, je generalna direkcija železnic naročila vsem železniškim postajam, naj v bodoče zahtevajo od strank točno izpolnitev tovornih listov, odnosno naj jih opozore na pomanjkljivosti, ki povzročajo zaračunavanje višje vozarine ter zahtevajo od njih popravilo. Poravnava: Dobnik Ivan, posestnik in trgovec v Bistrici pri Limbušu. Odobrena 40% poravnava, plačljivo v treh trimesečnih obrokih, katerih prvi zapade 14. novembra letos. Odprava konkurza. Zipser Nika, trgovka v Žalečah pri Bledu. Konkurz odpravljen, ker je vsa masa razdeljena. Konec poravnave. Gniušek Alojz Maribor Gavtii trg 6. Poravnalno postopanje je končano. Po širnem svetu. Varšavska agrarna konferenca. t Doslej je na varšavski agrarni konferenci prijavilo svojo udeležbo osem držav, in sicer: Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija, Poljska, Bolgarija, Madžarska, Estonska in Letonska. . Jugoslavija in Romunija, ki sta že vezani z znanim sinajskim agrarnim sporazumom, sta odločeni čuvati pridobljene uspehe. Konferenca je pričela včeraj z zasedanjem. Nemški tisk proti agrarni konferenci v Varšavi. Nemško časopisje je o priliki sklicanja konference agrarnih držav v Varšavi zagnalo v velik odpor ter pozivajo poluradni časopisi na ustvaritev bloka evropskih industrijskih držav, ki naj bi ustrahoval agrarne države. Poostritev gospodarske krize v Italiji. Podatki o stanju brezposelnosti v Italiji, ki so izkazovali lansko leto koncem julija 201.000 nezaposlenih, kažejo letos koncem julija že 342.000. Število brezposelnih je tedaj tekom enega leta na-rastlo za 141.000. Število konkurzov se je od 1044 slučajev v lanskem juliju dvignilo letos na 1239 slučajev. Največje nazadovanje pokazujeta svilena in kovinarska industrija, pa tudi gradbena dela so v popolnem zastoju. Anglija in Sovjeti. Med tem, ko Anglija na eni strani sklepa trgovinske pogodbe z Rusijo, v kolikor ji to koristi, skuša na drugi strani zavarovati na vse načine svoje interese na vzhodu. Pravkar se je odločila v sporazumu z Romunijo zgraditi na Črnem morju svoje pomorsko oporišče. Zopet velik bančni polom v Italiji. V Milanu je ustavila izplačila in napovedala prisilno poravnavo naj večja italijanska poljedelska banka Societa delle Bonifiche Ferraresk. Izgube znašajo četrt milijarde lir. Gospodarska kriza v Ameriki. Tudi Združene države Amerike preživljajo težko dobo. Vsled zmanjšanega uvoza so padli državni dohodki carin ter grozi državnemu proračunu ogromen deficit. Poleg tega pa vsled omejitve produkcije nevarno narašča število brezposelnih ter je prišlo pretečeni teden celo do krvavih demonstracij. Velika suša je gospodarsko krizo še bolj poostrila. Vlada se mrzlično bavi z načrti za omiljenje slabega položaja. Bolgarska zunanja trgovina V nasprotju s prvo polovico lanskega leta, ko je bila trgovinska bilanca Bolgarije zaključena s pasivo v znesku 15728 milijonov levov, je bilanca letošnjega prvega polletja zaključena z znatno aktivnostjo 7362 milijona levov. Glavni vzrok tega izboljšanja je zinanjr-šanje letošnjega uvoza, ki se je znižal skcraj za polovico (od 4878 na 2518 milijonov levov), nazadoval pa je tudi izvoz za 195 milijonov levov. Ameriško-ruska trgovina. V prvem letošnjem polletju so Sovjeti izvozili v Ameriko le za 11-2 milijona dolarjev blaga, dočim je znašala vrednost amerikanskega uvoza v Rusijo 73-2 milijona dolarjev in se je nasproti lanskemu letu več kot podvojila. Rusija je tedaj v svojem trgovanju z Amerike globoko pasivna. Praktična z najdba za železnice. Na Irskem so te dni preizkusili novo iznajdeno baterijo, ki je zelo poceni in služi za pogon električne lokomotive. Poskusi so pokazali, da prevozi lokomotiva z eno baterijo 36 km z brzino do 50 km na uro. Irska vlada se je odlo-ila izum odkupiti ter ga izkoristiti na svojih železnicah. Angleška trgovinska bilanca za prvih sedem mesecev tekočega leta je pasivna za 215-fi milijona funtov. Izvoz v tej dobi je znašal 411-5, uvoz pa 627-1 milijona funtov. Vodna zveza med Kaspiškem in Ledenim morjem. Komisija ruskih, ameriških in nemških inženerjev je odobrila načrte za zgradbo vodnega kanala, ki bi vezal Kaspiško morje z Ledenim morjem. Ta velikopotezni načrt je največji projekt kanalske zveze na svetu ter se naslanja na reki Kama in Pečora, od katerih se zliva ena v Ledeno, druga pa v Kaspiško morje. Med tema dvema rekama, ki sta večinoma plovni, se zgradi kanal s celim sistemom jezov. Obenem se zgra-de ob jezovih električne centrale s 100 tisoč kilovati energije. Dovršitev kanala, ki bo velikanskega gospodarskega pomena, je predvidena na leto 1984 ter bo vodna pot vezala mesta Baka, Mahač-Kala, Astrahan, Arhangelsk in Murman. Francoska zunanja trgovina. Zunanja trgovina Francije je letos slabša kot lani ter znaša vrednost izvoza v prvih sedmih mesecih 80.970-6 milijonov frankov (lani 35.207-6) in 26.192-9 milijonov frankov izvoza (lani 28.971-3), vsled česar je trgovinska bilanca prvih sedmih mesecev pasivna za 4.777-7 (lani 6.236-3) milijonov frankov. »Ganz« d. d. prehaja v ameriške roke. To veliko elektrotehnično in strojno podjetje preide v ameriške roke potom emisije novih delnic. Ameriški kapital si osvaja korak za korakom evropsko avtomobilsko industrijo. Francoska tekstilna industrija v Komuni ji. V Romuniji se snuje veliko tekstilno podjetje s francoskim kapitalom v znesku 90 miiljonov frankov pod imenom Financiere Textile«. Slaba letina koruze v Romuniji. Dočim je žitni pridelek v Romuniji letos večji od lanskega, je nasprotno koruza zelo slabo obrodila in bo pridelek veliko manjši od lanskega. Še slabejša pa je letina koruze na Madžarskem, kjer se pričakuje za 30 odstotkov manjša kot lansko leto. Avstrijski tobačni monopol izkazuje v pretečenem letu 206 milijonov šilingov čistega dobička. Tekom treh let je višina čistega dobička avstrijske monopolske uprave narastla za celo četrtino. Tržna poročila. Pocenitev čilskega solitra. Dočim je pred tremi leti notiral čilski soliter še 500—520 Din za 100 kg, je lani padla cena na 280 Din. Novostav-ljene cene za to važno gnojilo pa so določene za 100 kg, dobavljeno na Su-šak (samo vagonske pošiljke): za avgust in september 252 Din, oktober 255 Din, november 257 Din, december 260 Din, januar 262 Din, februar in junij 265 Din. Cene so ustanovljene na podlagi angleškega funta ter bi se zamogle samo v toliko izpremeniti, kolikor bi padel ali porastel mednarodni tečaj funta. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘! Cene zdravilnih zelišč. Ker pri nas nimamo domačih tvrdk, ki bi se bavile s prodajo zdravilnih zelišč v inozemstvo, temveč nakupujejo to blago po večini samo komisijonarji za račun tujih podjetij, so cene zelo nizke ter niti od daleč ne odgovarjajo cenam v inozemstvu. Za kilogram bezgovega cvetja — sortiranega se plača 10 do 12 Din, za kilogram arnike 15 do 20 Din, beladone 7 dinarjev, lipovega cveta črnega 10, za belega 8 Din. Znižanje cen bombaža. Avstrijska bombažna industrija je znižala cene svojim proizvodom za 4 do 10 odstotkov. Občutno so nazadovale cene bombaža tudi v Ameriki. Nevzdržno nazadovanje cen bombaža. Kako padajo cene bombaža na glavnih svetovnih tržiščih, pričajo sledeči kurzi ia zadnje tri mesece v centih oziroma pencah angl. funta: jun. jul. avg. Bremen 15,27 14,87 12,85 NewYork 13,60 12,65 11,25 New~Orleans 12,85 12,50 10,70 Liverpool 7,74 7,48 6,49 Cena kavčuku pada. Cena kavčuku je tekom letošnjega leta v stalnem padanju ter je kavčuk danes na londonskem tržišču že za nad 40% cenejši kot je bil koncem pretečenega leta in se plačuje po 4r' s funta. Pričakovati je, da bodo tvornice pnevmatike vsled tega, pa tudi vsled pocenitve bombaža morale ponovno i/.datno znižati cene svojim izdelkom. Cene živine v Ljubljani. Voli 1. 10 Din, II. 9 Din, 111. 8 Din; krave debele 5—7 Din, klobasarice 4—5 dinarjev, teleta 14-50—15 Din. Cone živine v Zagrebu. Kraljevski sejem v Zagrebu je bil izredno živahen. Posebno kupčija z živino je bila prav po voljna, dasi ravno so cene šle za spoznanje navzdol. Za inozemstvo (največ za Italijo) se je prodalo 449 glav goveje živine ter 85 konj. Cene so bile sledeče: Goveja živina za kg žive teže: biki 7 do 9-50 Din; krave mlekarice 7 do 10 Din, za meso 4 do 9-25, bosanske 5 do ('•50 Din, junice za rejo 9 do 10, za meso 7 do 8 Din; junci I. 8 do 9-50, II. 6 do 7-50 Din; voli I. 10 do 10-75, II. 7 do 8-50, bosanski I. 7 do 8, II. 6 do ('•50 Din; teleta živa 13 do 16, zaklana 15 do 17-50 Din. Konji lahki par (5.000 do 7.000 Din, težki par 10.000 do 12.000 Din, kmečki par 8.000 do 10.000 Din; žrebeta do 1 leta 1.000 do 2000 Din. do 2 let 1.500 do 3.000 Din za komad; konji za meso 1 do 2 Din za kg žive teže. Svinje domače pitane 10-50 do 18 Din, do enega leta 10 do 11-50, nad eno leto 10 do 11 Din za kg, pujski odojki 200 do 300 Din komad. Svinjski trg v Mariboru. Na zadnjem svinjskem sejmu v Mariboru so se plačevali prašiči po 11 do 13 Din za kg žive ter po 15—17 Din za kg mrtve teže. Pujski do 9 tednov po 180—250 Din, 3 do 4 mesece po 300 do 350 Din, 5 do 7 mesecev 450—500 Din, 8 do 12 mesecev 650—900 Din komad. Cene živini na Dunaju poskočile. Tekom tedna so se cene prašičev na Dunaju dvignile za 5 grošev, za govejo živino pa za 5—10 grošev pri kilogramu žive teže. Cena platinu nazaduje. Platina je na londonski borzi vedno v stalnem nazadovanju. Te dni je šla zopet navdol, tako, da stane gram platine okoli 72 Din, dočim je pred dvema letoma imel ceno 198 Din. Poljski pridelki na zagrebškem trgu. Krompir 1-25 do 1-50 Din, zelje 2\50 do 3 Din, čebula 0-75 do 1 Din za kg, detelja za 100 kg 80 do 90 Din, seno 60 do 70 Din, otava 80 do 90 Din, slama 40 do 60 Din, drva po 125 do 200 dinarjev za kub. meter. Cene usnja. Trgovina z usnjem je zadnje čase nekoliko oživela ter so cene čvrste in je več izgleda za naraščanje kot za padanje. Cene na zagrebškem trgu so sledeče: lak A 50 do 56 Din, lak B 42 do 50 Din, vratovi 32 do 40, okrajki 24 do 29, kruponi inozemski merkantilni 71 do 88, kruponi domači A 48 do 58, kruponi B 48 do 56, divji za 4 Din cenejši, jermenski kruponi 90 do 100, podplati 40 do 58, kravina rjava 75 do 85, črna 62 do 88, blank. 62 do 66, pitlingi rjavi 83 do 93, črni 87 do 99, vlečeni špalt 50 do 54, prizrenska ovčina 70 do 72, goveji boks domači 11 do 16, kips boks 12 do 16, domači telečji boks 16 do 22, barvani 18 do 22, usnje za sandale 13 do 15, ševro 14 do 37, barvani ševro 31 do 48, ševret 11 do 13. Oglasi v »Malem trgovcu« se najbolje rentirajo, ker ima med vsemi tisoči naročnikov edino le resne kupce! ŽITNO TRŽIŠČE. Položaj je še vedno nejasen, a so se navzlic temu obdržale pri večini žitnih vrst še stare cene, dočim je šla koruza navzdol. Cene na inozemskih tržiščih, zlasti na Madžarskem so šle nekoliko navzdol; njih stalnost je odvisna od ameriške letine, od kjer pa si poročila še vedno nasprotujejo: po vsej priliki pa bo tudi amerikanska letina slabejša od lanske. Cene na ljubljanski borzi so sledeče: Pšenica: nova bačka: 80/81 kg, \% primesi, proniptna dobava Din 242*50—245, no- va bačka: 79/80 kg 2% primesi, proniptna dobava Din ‘237’50—240, nova bačka: 78/79 kg, 2% primesi 232'50—235. — Vse prompt-na dobava, plačljivo v 30 dneh, mlevska voznina, slov postaja. — Koruza: bačka: zdrava, rešetana, suha, proniptna dobava, plačljivo v 30 dneh Din 165—167'50. — Ječmen: novi spomladanski pivovarski: 69/70 kg Din 220—222'50, novi ozimni: 66/67 kg Din 185 do 187‘50. Proniptna dobava, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh. — Oves: novi baranjske provenience: slov. postaja, dobava proniptna, plačljivo v 30 dneh Din 210—215. — Rž: nova bačka: 72 kg, 2% primesi, proniptna dobava, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh Din 170—172*50. — Moka: bačka nularica: slov. postaja, plačilo v 30 dneh Din 395—400. Lesni trg. Smoiarstvo in lesna trgovina. Naša država je bogaia na borovih gozdovih, ki se pa ne izkoriščajo pravilno. Praviloma se v vseh kulturnih državah izkorišča borovec od četrtega lela naprej s smolarstvom, kar poveča tekom 20—25 let dohodek za 30—80 Din cd posameznega drevesa, predno je drevo zrelo za posekanje. Naša država uvaža letno za 20 milijonov dinarjev kalofonije in terpentino-vega olja, namesto da bi ga v velikih množinah izvažaja, ker ima bogate zaloge v lastnih borovih gozdovih. Smoiarstvo — osnovane na zadružni podlagi bi bil nov vir izdatnih dohodkov zlasti za gospodarsko slabolnejše kraje, ker se s tem nudi zaslužek tudi otrokom in manj delazmožnim ljudem. Uvoz ruskega lesa v Nemčijo. Nemčija je uvozila v prvi polovici letošnjega leta skupno 2,347.000 ton lesa iz inozemstva. Lansko leto je v istem času uvozila približno enako množino. Razlika pa je nastala pri državah-uvofc-nicah. Občutno je nazadoval uvoz lesa iz Poljske, ki je lani znašal 833.000 ton, letos pa padel na 679.000 ton, nasprotno pa je narastel uvoz lesa iz Rusije od 132.000 ton na 408.000 ton. Poljska lesna trgovina najhujše čuti konkurenco ruskega lesa, ker jo le ta vedno bolj izpodriva na vseli njenih dosedanjih ( tržiščih. «- Solunsko lesno tržišče. Na solunskem lesnem tržišču je opažati nekaj več povpraševanja po našem blagu, dasiravno se je tam epeio-vano pojavil ruski les. Cene za neše blago franko obmejna postaja Gjevgje-l:ja so sledeče: drva Din 250*— tona. borovi stavbni les I, —III. Din P00* —, I — IV. Din 780 —, štafeljni Din 70D —, bukovina neparjena Din 650 —, parjena Din 900-— za m:'. Ruski les na naših tržiščih. Med rusko tvrdko Eksport-les in dunajsko tvrdko Van Leer je sklenjen dogovor za uvoz velikih množin ruskega lesa na Madžarsko, v Avstrijo in Češkoslovaško. Ker krije Avstrija svoje potrebe v mehkem lesu iz domačih gozdov in potrebuje samo hrast in | bukovino, dočim prihaja pri sovjetskem j lesnem izvozu v poštev skoraj izključno le mehki les, je sklep te kupčije nekam j čuden. i Izvoz lesa iz Avstrije v nazadovanju. Tudi v Avstriji nazaduje močno lesni izvoz, zlasti oni rezanega lesa, ker so ti m stroški produkcije zelo visoki, vsled česar zavzema okrogli les že nad štiri i petine celokupnega lesnega izvoza. V letošnjem prvem polletju je bilo iz Avstrije izvoženih 97.300 vagonov (po 10 ton) lesa, dočim je lanski izvoz prvega polletja znašal 111.900 vagonov. Neuspeh velike lesne licitacije. Te dni je bila pri direkciji šum v Za- | Rrebu razpisana licitacija lesa iz Popo-vega gaja pri Glini, iz katerega bi se izsekalo 32.194 m3 hrastovine, 2.598 m* kostanjevega lesa in 841.871 m® bukovine. Vzklicna cena je bila določena na 8,582.383 Din. K licitaciji so prišli zastopniki vseh večjih jugoslovanskih lesnih podjetij kot opazovalci. Ponudba je bila samo ena, ki jo je napravila tvrdka Filip Deutsch-a sinovi in sicer za 11,459.000 Din. Zastopnik tvrdke je sicer skušal ponudbo umakniti, kar pa mu ni bilo dovoljeno ter se bo o ponudbi razpravljalo na posebni seji komisije. Za znižanje lesnih prevoznih tarif. Pred tarifnim odborom se obravnava vprašanje znižanja lesnih prevoznih tarif, kakor jih je predlagala zlasti ljubljanska Zbornica TOI. Znižanje naj bi bilo posebno izdatno za drva in rezani les ter naj bi obsegalo tudi notranji promet in ne samo izvoz. Očividrio tendenčna pa je zahteva sarajevskega udruženja lesnih industrialcev, ki sicer skladno z drugimi gospodarskimi organizacijami žele 30% znižanje lučke tarife, a le do razdalje 200 kilometrov, češ, da prevoz na večjo razdaljo ovira promet, kar ni v skladu z željami drugih lesnih izvoznikov. DOBAVE: Impregnirane brzojavne drogove nabavi do 12. septembra Direkcija državnih železnic v Subotici. Pojasnila pri Zbornici TOI. 300 m jamskega lesa nabavi do 9. septembra Direkcija državnega rudnika v Velenju. Pojasnila pri Zbornici TOI. LJUBLJANSKA LESNA BOUZA. Na ljubljanski lesni borzi je položaj neizpremenjeno mlačen. Zaključki so minimalni; nekaj več zanimanja je opaziti za bukova drva. Cene so šle nekoliko navzdol zlasti pri jelovi ni, kjer pa je prvovrstno blago vendar še obdržalo svojo ceno. Tudi bukev je šla navzdol in se je na stari ceni obdržalo le še prvovrstno parjeno ostro-robo blago in neparjeni neobrobljeni plohi, ostaja bukovina je obdržala stare cene ter so testom celo nekoliko poskočili. Hrast ima trdne cene. Drva so šla za spoznanje navzgor, vendar je pričakovati še porasta v ceni, dasiravno imajo hrvatska podjetja še ogromne zaloge neprodanih drv. Na borzi notirajo cene za m® franko nakladalna postaja sledeče: Smreka—jelka: hlodi L, II., monte 190'—-do ‘200'—, brzojavni drogovi 220 — do 230-—, bordonali merkantilni 300'— do 320-—, trami merkantilni 240'— do 270’—, škoreti, ko nične, od Iti cm naprej 550 — do 580-—, Sko-rete, paralelne, od 16 cm naprej 590'— do 630-—, škorete, podmerne, do 15 cm 460-— do 490'—, Deske - plohi, kon., od 16 cm naprej 430 — do 460'—, deske - plohi, par., od 16 cm naprej 490-— do 520 —. Bukev: deske - plohi, naravni, neobrobljeni 440 — do 470 —, deske - plohi, naravni, ostrorobi 570’— do 650'—, deske - plohi, parjeni, neobrobljena 600'— do 650 — deske -plohi, parjeni, ostrorobi 750-— do 950'—, te-stoni 450-— do 460'—, tavolete 900'— do 950—. Hrast: Hlodi I., II. 300 — do 400 —, bordonali 1200 — do 1300-—, deske - plohi, neobrobljeni boules 1200’— do 1300-—, deske -plohi, neobrobljeni, merkantilni 900 — do 950'—, deske - plohi, ostrorobi (podnice) 1200 - do 1250—, frizi 1000— do 1200-—. Drva: bukova, suha (100 kg) 16-— do 18—, hrastova, suha (100 kg) 14-— do 16—. Železniški pragovi: 2 60 m, 14X24 hrastovi — komad 53 — do 56’—, bukovi 30— do 33—. Oglje: bukovo za 100 kg 70'— do 75-—. Povprašuje se po sledečem blagu: Več vagonov testo nov brez tcslatov. Več vagonov lepe lipovine. 2 vagona, sestavljena kakor sledi: polovico tramov 11/13 do 21/26 cm, večinoma kratko blago, nekaj malega 9 in 10 m; 600 moralov, 4 m, 60X78 mm, 600 moralov, 4 m, 38X78 mm. Dobava brezpogojno tekom enega meseca. Cna 100 lir za trame in 200 lir za morale franko meja. Teža m® 500 kg. 1 vagon, 24—25 ni®, bukovih neobroblje-nih desk, samo 27 mm debelih, od 2 m naprej, popolnoma suhih (1 m® do 750 kg) I., II., III., lep monte. Cena Iranko meja. Dobava takoj. Hrastovi pragovi, 100.000 komadov v dimenzijah 1'80X13X12, cena franko vagon Sušak pristanišče. Bukovi hlodi, sve?.i, I., brez srca, od 40 cm • in od 2-50 m dolžine naprej. Prevzame se samo v partijah od 200 m® naprej. Oreh, od 35 cm srednjega premera naprej. Oglje, Canello, I., se ga rabi vsaka množina. Cena franko Postojna. Več vagonov bukovih naravnih desk od 27 mm debeline naprej, tombante, z navedbo cene franko vagon meja Postojna tranzit. 1 vagon orehovih plohov iz prvega debla od 1'50 m dolžine naprej, debelina od 25 mm naprej. Cena franko vagon meja. Hrastove in bukove pragove za Francijo se potrebuje vsako množino. Najmanjši kvan-tum, katerega tvrdka akceptira, je 15.000 komadov. Cena naj se glasi franko vagdn Su-šak pristanišče. Večja množina desk smreka-jelka, paralelno, brez razpok in izpadljivih grč, 4 m dolžine, v debelinah od 24 in 48 mm, v širini od 17 cm naprej. 1 vagon »montanti rovere«, I., brez srca, kot sledi: 30 komadov 2500X130X130 mm. 15 komadov 2250X100X110 mm, 30 komadov 2250X130 X90 111111, 15 komadov 2250X110X 100 mm, 20 komadov 2200X110X70 111111, 40 komadov 2100X110X70 111111, 15 komadov 2400X130X105 mm, 15 komadov 2400X100X 80 111111, 15 komadov 2400X120X85 111111, 30 komadov 2200X110X95 111111, s ca. 10 m3 hrastovih plohov I., II., v dolžini 2'50 do 3 111, največ 2'70 do 3 111, širina od 25 cm naprej, debeline 90, 110, 130 111111. Dobava do 10. septembra 1930, prejemanje na licu mesta. Ponudbe se prosi obvezne. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^ aaaaaaaaaaa ANTON LUSIN BORZNI SENZAL ZA L;ESNO STROKO LJUBLJANA - WOLFOVA ULICA 10-1 Pisma: Ljubljana, poštni predal 85 Brzojav: „LUŠINANT“ Ljubljana Telefon: 22-90 Račun pri poštni hranilnici, podružnica v Ljubljani 13.999 yyyyiAiYtAtyyYyYvwvYvvyYyyyyvvyirYyyvyvvvyYyyv Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 274 30 274 25 1 ainerikanski dolar 56 30 56 25 1 avstrijski šiling H — 7 97 1 bel ga 7 90 7 85 1 bolgarski lev — 41 10 1 češkoslovaška krona 1 671 1 67 1 francoski frank 2]215 2'2i 1 grška drahma — 731 — 73 1 bol. goldinar 22'69 22‘69 1 italijanska lira 2 95 2 95 1 madžarski pengo 9'90 9’85 1 nemška marka 13 105 13 45 1 poljski zlot 6 35 6 35 1 rumunski lej — 408 — 41 1 švicarski frank 10 959 10 96 1 španska peseta 6 05 6 12 1 turška lira 26 80 26 80 1 argentinski pezos 20 40 20 50 1 danska krona 15 12 15 12 1 turška lira, papir 27 — 21 — 1 švedska krona 15 17 15 17 1 zlati frank 10 96 104)6 1 kanadski dolar 56 56 20 1 norveška krona 15 11 15 11 I brazilski milrcis 6 30 5 65 Novi uradni tečaj pričajo o mednarodni stabilnosti dinarja. Nekoliko se je celo dvignil nasproti ameriški, angleški in nemški valuti tekom meseca. Španska peseta, ki je početkom tedna notirala 5-50 Din, se je popravila na 6 12 Din. Padec brazilske valute. Brazilijanski milreis je vsled slabega gospodarskega položaja padel te dni na 5-65 Din, dočint je pred tremi meseci še notiral 6-75 Din. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 487, 7/ % Blairovo posojilo 86-50 do 87-—, 8% Blairovo posojilo 1)7-25—98—, investicijsko posojilo 88—88-50, tobačne srečke 38 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 85-50—86-50, 4 'A % bosanske agrarne obveznice 55 do 55-50, begluške obveznice 77—80, Rdeči križ 55 ponudba. Vojna škoda je nekoliko nazadovala; istotako so padle tobačne srečke za 2 dinarja, sicer je stanje neizpremenjeno. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedioifica 910—920, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 124—131. Ruše 280—300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 7950—8050, Trboveljska premogokopna 398—400, Union 191 do 191-50, Kranjska industrijska družba 288. Okrepili so se papirji Praštedione . nekoliko oslabljena je zopet Trboveljska , sicer so kurzi čvrsti. Novi konkurzni in poravnalni zakon. (Konec.) Kazenskopravnim odredbam izven kazenskega zakonika je podvržen dolžnik, ako je postavil kakega upnika v boljši položaj, da bi s teni oškodoval druge upnike, ali ako je namenoma predložil sodišču nepopoln ali nepravilen seznam imovine in dolgov. Kazenskopravnim odredbam so podvržene tudi druge osebe, če so pomagale dolžniku skriti, poškodovati ali uničiti kak del dolžnikove imovine. Upniki zapadejo kazenskemu zasledovanju, če so se dali podkupiti s kakršnokoli dobrino, da so glasovali za ali proti poravnavi; dalje, če so prijavili lažne ali večje terjatve kot v resnici obstoje. Pri denarnih zavodih so kazenskopravno zasledovani tudi vlagatelji, če so prijavili več vlog na različna imena, da bi na ta način prišli do večjega prvenstvenega plačila. Istotako zapadejo kazenskopravnim odredbam poravnalni upravitelj in člani upniškega odbora, ki so se pustili podkupiti na škodo upnikov. V vseh teh primerih je kaznjiv že sam poskus. Splošna določila. Konkurzni in poravnalni zakon sta stopila v veljavo s prvim majem tekočega leta ter so s tem dnem prestali veljati vsi prejšnji zakoni in naredbe o konkurzih in poravnavah, izvzemšd one, ki se nanašajo na konkurze pridobitnih in gospodarskih zadrug. V veljavi pa so ostali še: 1. predpisi drugih zakonov o učinku konkurza na prezadolženčeve državljanske pravice; 2. predpisi na obveze članov pri zadrugah ter družabnikov pri trgovskih družbah, kakor tudi dolžnost povračila že izplačanega deleža oziroma vloge od strani kakega tajnega družabnika; 3. predpisi glede pravic javnih skladišč na vskladiščeno blago; 4. predpisi glede vrstnega reda pri javnih knjigah; 5. predpisi glede izvršb zaradi poplačila ali zavarovanja javnih davščin in imo-vinskih kazni, v kolikor jim pristoji prvenstvena pravica. Kjer se novi zakon sklicuje na druge zakone, se to sklicevanje nanaša na oni zakon, ki je v tamošnjem pravnem področju v veljavi. Novi zakon velja tudi za vse one konkurze, ki so bili otvorjeni pred 1. majem letos ter je dopustno uvesti prisilno poravnavo tudi v vseh onih konkurznih slučajih, pri katerih je bila dosedaj uvedba poravnalnega postopanja nedopustna. Otlmera nagrad za konkurzne in poravnalne upravitelje, ki zaključuje novi zakon, je zelo važna, ker se nagrade upraviteljem ne odmerjajo samo z ozirom na njihovo izvršeno delo, marveč je njih višina odvisna od uspeha, ki so ga upravitelji dosegli za upnike. Poleg i 'tega pa jemlje konkurznemu upravitelju možnost, zavlačevati konkurz oziroma .poravnavo in s tem več zaslužiti z ozirom na dalje časa trajajoče postopanje, marveč določajo tarife tem višjo nagrado, v čim krajšem času se je posrečilo 1 postopanje končati. OPOZORILO. Ker se dogaja, da so nekateri naročniki tako (milo rečeno!) malomarni, da se še po posebnem opominu ne zavedajo svoje dolžnosti in naročnine še do danes niso poravnali, jih tem potom ponovno opozarjamo na njihovo dolžnost. V nasprotnem slučaju naj nam vrnejo vse dosedaj prejete neplačane izvode, ker bodemo sicer prisiljeni do nam zelo neljubih, za take malomarneže pa vsekakor umestnih, dasiravno neprijetnih korakov. Trgvstvu v čast pa naj bo povedano, da je število teh majhno, ter bo zadostovalo za objavo njihovih imen par strani našega lista, na kar še posebej opozarjamo. IT * * J Uprava. Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! .Najboljše mea najboljšim vrvarsKim Ulagom sp izdeluje v ixrosn pijem. Varstvena znamKa garantira za izbrano, neprenosljive Kvaliteto. To je olago, si oode zadovoljilo Vaše odjemalce, 4 Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, Ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vil Obvestilo! MAN U FAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri škofuj>, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let m razprodaja na debelo in drobno manufakturno, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri m najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogotirojen obisk se priporoča ceni. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" — LJUBLJANA Lingartva - 'barska ulita — Pred Škofilo GOSPODJE TRGOVCI! PRIPOROČAJTE VAŠIM CENJ. OD EMALCEM NAŠO PRAVO KOLINSKO. CIKORIJO? ^VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRA HfMfl TOČNA IN SOLIDNA ŽENE KAVE, MLETH: |gJgL>JM POSTREŽBA! DIŠ\V IN RUDNINSKE VODE llFPr^ ZAHTEVAJTE CENIK! Lnstmk: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zaic. Za tiskarno »Merkur*: Otmar Michalek, oba v Ljubljani