XI. letnik. V Gorici, dno l(>. npriln" 10OH. 16. Številka. |/h.ij;i vsaki četrtek oh II. uii dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Neliankovana pisma se ne sprejemajo. Ona listu znaša celo leto ‘1 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 'SO Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije fi K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarljs štev. 7. gloven9ko 't T Naročnino In naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Seineniška ulica š. 10 Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Sol 1 i ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po H vin. Oglasi in poslanice se račuuijo po peti! vrstah, in sicer: (e se tiska enkrat 14 vin., dvakrat vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. *n odgovorni urednik ------------------- Gratfbena dela nove železnice se oddajajo, pozor! (Dopis i/. hribov.) Oddaja gradbenih del bohinjsko železnico na črti med Podbrdom in Gorico je rnzpisuna. Delo se odda v devetih delih. Žal, da ni bilo mogoče doseči, da se gradbena dela oddajo v manjših delih, da bi bilo tako tudi domačinom mogoče prevzeti gradbena dela. Sedaj določeni deli so pač tako veliki, da je našim domačinom skoraj nemogoče vložiti ponudbe. Že zahtevana varščina, ki se mora vložiti že pred ponudbo, je tako visoka, da jo naši ljudje težko zmorejo. In vendar ravno iz naše dežele hodi na stotine ljudi v razne avstrijske kronovine gradit nove železnice. Naši ljudje so na glasu kot izvrstni delavci pri gradbah novih železnic. Mnogi med njimi so se docela izurili in služijo v tujini kot delovodje in nadzorniki. Manjka pa jim potrebnega kapitala. Ako bi se dele oddalo v manjših delih, mogli so z združenimi močmi prevzeti gradbena dela tudi pri bohinjski železnici. Toda vodstvo se je izreklo, da ! je nemogoče gradbena dela oddajati v 1 manjših delih, in tako so naši domačini i izključeni. Gradbena dela bodo prevzeli tujci-kapitalisti, morda celo tuji državljani. | Dolžnostjo sedaj železniškega mi-nisterstva, ki oddaja gradbena dela, da podvzetnike priveže, da pred vsem jem- I Ijejo v delo domačine in avstrijske dr- | žavljane. Avstrijski državljani morajo pla- i čevati denarni in krvni davek, imajo torej ! tudi vso pravico zahtevati, da dobijo dela j posebno na podjetjih, ki se izvršujejo z I državnim denarjem. Zato se tudi obračamo do naših državnih oblasti, da te točke pri oddaji gradbenih del nikakor ne prezro. Ker drugače bodo podjetniki, iskajoči le mastni dobiček, poklicali delavce iz blažene Italije, ter bodo ti za celo gradbeno dobo preplavili našo deželo, dočim bodo morali domačini v tuje dežele s trebuhom za kruhom. Pre- I v a n Ba| t v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. LISTEK. P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek" (K izvajanju oratorija dne 22. in 2 3. aprila v stolni cerkvi v Ljubljani.) V novejšem času sla se prikazali dve svetli zvezdi na glasbenem polju: Pero si in P. Hartman, ki se odlikujeta z izbornimi skladbami, zlasti z oratoriji. Prvi je zložil že več oratorijev in jih vodil po raznih mestih Evrope. Posebno se odlikuje njegov „Natale“, ki se je proizvajal 1. 1901 v Vidmu. Drugi sedaj potuje po prestolnih mestih in vodi svoja dva oratorija „Sv. Peter" in „Sv. Frančišek11. Dne 2 2. in 2 3. aprila bo vodil tudi v Ljubljani Sv. Frančiška. „Glasbena Matica", naše dično glasbeno društvo, prevzame produkcijo. Pelo bode do 160 pevcev in pevk, orkester bode štel 60—70 mož. Štirje solisti pridejo iz umetniških krogov, tedaj smemo pričakovati izrednega užitka P. Hartman je frančiškanski duhovnik, organist v sloveči baziliki Ara-coeli v Rimu in vodja konservatorija „S. Chiara" v Rimu. Rodil se jo 1. 1863 v Saturnu na Tirolskem, vežbal se v glasbi pričani smo, da bodo naši poslanci tudi v tem pogledu storili svojo dolžnost, ter vlado opozorili na to važno okoliščino. Druga važna točka so vožnje. V naših gorah imajo posestniki mnogo vožne živino, ter si morejo pri gradenju nove železnico z vožnjo zaslužiti kak novčič. Ali skušnja uči, da podjetniki, če le morejo, prezro domačine ter vožnjo oddajo kakemu tujemu podvzetniku. Navadno pokličejo kakega poljskega Žida, ki pride sč svojo živino in svojimi ljudmi, postavi barake za ljudi in živino ter si z vožnjo služi novce, dočim morajo domačini gledati tujca, ki se mogočno šopiri na njihovih tleh. Opotevane interpelacije kranjskih državnih poslancev radi oddaje vožnje na Jesenicah, Bohinju in v Podbrdo v nas potrjujejo sumnjo, da se bode ravno tako postopalo z našimi domačini. Zato prosimo nnše državne poslance, da tudi v tem pogledu store odločne korake na ministerstvu, da se preziranje domačinov pri oddaji vožnje od strani podjetnikov že naprej prepreči. Nasi domači posestniki pa naj se tudi sami zganejo. Združujejo naj se, ter že sedaj natančno določijo koliko vožnje živine imajo, ter potrebne podatke izroče našim zastopnikom, da bodo imeli v rokah potrebni materijal, s katerim morejo podpreti svoje zahteve. Dragi rojaki! ne držite križem rok. Treba se že naprej zganili ter nastopiti z združenimi močmi. Tu mora prenehali vs9, kar vas mogoče razdvaja, drugače se bode le tujec mastil, vi pa bodete ostali ob strani. Že sedaj se treba zganiti. Delajte, dokler je čas! Kaj pomaga po toči zvoniti. m j • • ir. ne m »in (Koncc.) Poročilu o tej prezanimivi kazenski obravnavi, katero smo kolikor mogoče v Bolcanu, Solnogradu, Inomostu, služboval po svojem posvečenji nekaj let na Tirolskem, potem pa bil sloveč organist v Jeruzalemu. Od ondot je prišel v Rim, kjer biva še dandanes. Veliko pozornost je vzbudil, ko se jo izvajal njegov prvi oratorij „Sv. Peter" v cerkvi sv. Karola v Rimu. Oratorij se je moral ponavljati petkrat in sama kraljica Margerita je počastila produkcijo in čestitala umetniku. L. 1901 je bil p. Hartman povabljen v Petrograd, kjer je vodil oratorij „Sv. Frančišek1*. Carski dvor sam je bil navzoč in vsa inteligenca petrogradska, ki je Hartmana sprejela z veliko ljubeznjivostjo in ga odlikovala na razne načine. Lani se je isti oratorij izvajal na Dunaju vpričo cesarja, kateremu je posvečen. Tudi na Dunaju se je zanimala zanj zlasti katoliška aristokracija in svečeništvo. Cesar je P. Hartmanu podelil zlato kolajno in papež Leon XIII zlati križ „pro ecclesia* et pontilice". Hartman je nastopil dalje v Bolcanu, v Genfu, v Monakovem, v Neapolu, zopet letos v Rimu in preden pride k nam, gre na povabilo bavarske princezinje Ludovik-Ferdinandove zopet v Monakovo dirigovat „Sv. Petra'1. Zložil je tudi drugih skladeb veliko obilico in ker je še mlad, upati je, da podari glasbenikom še marsikatero delo. točno priobčili v svojem listu, naj dodamo še svojo sodbo o dejstvu, da se je v čisto slovenski spornosti vršila obravnava v italijanskem jeziku. Gospod dr. R oj i c je že takrat, ko je imela stvar prvič na obravnavo priti, vse storil, kar se je dalo storiti da hi si bil zagotovil slovenskega zagovornika. A v Gorici in v Trstu je zaman trkal na duri slovenskih odvetnikov; tu in tam je, kakor je že v predzadnji številki omenila „Gorica", obvladal slovenske odvetnike tak pravni čut, da ni hotel nobeden sprejeti zagovorništva. In to ni prvi slučaj, da so slovenski odvetniki v Gorici v spornih zadevah, ki so se izcimile iz strankarskega boja, odklonili za-govorništvo znanim poštenjakom, samo ker so se bali zamere pri nasprotni stranki in dosledne škode na lastnem žepu. Zato moramo res iskreno želeti, da se čimbrže naseli v Gorici dober naroden odvetnik, kateri bodo v vsakem slučaju v poleti zavesti svoje neodvisnosti opravljal svoj vzvišeni posel, ne da bi se dal motiti po naklonjenosti ali zameri strank in po bratomornem boju, ki so ga r našo največjo škodo zanetili med Slovenci brezvestni koristolovci. — Kakor je znano, se je bilo vendar posrečilo, da je dr. Rojic dobil za prvo obravnavo, ki se je vršila 2. julija 1. 1., slovanskega odvetnika v osebi g. d.ra Zuccona v oddaljenem Pulju; a znano je tudi, da je tožitelj dr. Tuma, predsednik „narodno-napredne" stranke, slovenski deželni poslanec itd. kot zvest varuh narodnih svetinj, pri takratni obravnavi odklonil 6 slovenskih porotnikov — ker — kakor se je zaničljivo izrazil proti zatoženčevemu odvetniku, ni maral, d a bi sodili ljudje, ki znajo komaj brati in pisati. S tem je dr. Tuma in ne dr. Rojic onemogočil ne samo sestavo čisto slovenske porotne klopi, ampak sploh vršitev porotne obravnave, ker niso bili pripravljeni potrebni prevodi za italijansko obravnavo, „Sv. Frančišek" je razdeljen v tri dele. Prvi del obravnava spreobrnenje sv. Frančiška, in ustanovitev treh redov; prične se z ouverturo, ki jo izvaja orkester, potem moški zbor opeva Frančiškovo nevesto — evangeljsko uboštvo, pojedine kitice pa krasno vežejo godala in pihala v kvartetu. Zbor klarisaric je ženski zbor istega motiva. Konča se prvi del s himno, ki preide v veličastvo in bliščečo fugo. Solisti vežejo zbore, pripovedujejo zgodovinska dejstva in ohranijo kronologijo. Drugi del je idila na gori Alverni, kamor je rad »uhajal sv. Frančišek in kjer je prejel Jezusove rane. V tem delu ima glavno ulogc orkester, ki slika naravo na gori Alverni, potem pripovedovalka (sopran) in Frančišek s krasno arijo (junaški tenor.) Tretji dol opisuje smrt Frančiškovo. Glasba postane žalostna, Frančišek govori le v kratkih stavkih, veli sobratom, da zapojo priljubljeno mu „solnčno pesem" in pesem o sestri smrti in umrje. Duša hiti k Bogu in harpa znači ta vzlet v kri*ku dvigajočih se akordih. Zbor blagruje Frančiška z nežno pesmijo „0 sanc-tissima anima", in sv. Trojica vabi Frančiška, naj ostane vekomaj pri nji: „Mane nobiseum in aeternum 1“ P. Hartman ni glasbenik v smislu katerej se prav po dr. Tumovi krivdi ni bilo mogoče ogniti. Z ozirom na to taktiko svojega nasprotnika moral se je dr. Rojic pripraviti za novo obravnavo. Povabil je zopet svojega prejšnjega zagovornika, naj ga pride zastopat iz daljnega Pulja; a odgovor je obsegal take pogoje, ki so jasneje govorili od najodločnejše odklonitve. Dr. Rojic je takoj vedel, koliko je ura bila, ter je puljskemu odvetniku odgovoril z molkom. „Un bel tacere non fii mai seritto". Oborožil se je sam z orožjem resnice in pravice, pritegnil k obravnavi goriškega odvetnika g. dr. Raimonda Luzzatta — ter se z moškim pogumom postavil pred porotnike, katerim je jasno in verodostojno, oprt na veljavna dokazila, povedal in razložil vse, česar je trebalo v svojo obrambo proti založbi dr. Tume. Dr. Rojic se je do zdaj v svojem javnem delovanju še vsikdar pokazal pravim, zavednim narodnjakom; — on bi bil tudi tu, ko je šlo za obrambo njegove časti, njegovega političnega poštenja, prav gotovo najrajše v svojem jeziku govoril in bi se ne bil nikdar odmaknil od tega, da bi ne bilo šlo ravno za to — za kar je šlo — za njegovo čast in poštenje. A v danem položaju, ko je sedelo na porotni klopi med dvanajstimi — šest mož, kateri so razumeli samo italijanščino, dočim so vsi slovenski porotniki več ali manj tudi razumeli ta jezik — in ko je šlo ravno za obrambo naidražega bisera vsakega pravega moža, ni mogel drugače, nego poslužiti se v svojo obrambo jezika, ki so ga vsi razumeli. In govoril je, kakor je mogel, a tako, da so ga porotniki in poslušalci popolnoma, da, bolje razumeli, kakor je bilo ljubo — dr. Tumi. Kdor je slišal ali pozneje v „Gorici“ čital dr. Rojčev zagovor, naredil si je lahko svojo sodbo. Mi danes ne moremo o tem dalje govoriti, ker je dr. Tuma proti sklepu sodnega dvora, po katerem se je založba zavrnila kot zastarela, vložil tožbo ničnosti in torej ni izključeno, da modernih skladateljev, ki nam dostikrat podajajo skladbe, katerih nihče ne razume, ki imajo bliščečo vnanjost, krasno instrumentacijo, srce pa ostane — prazno. „Sv. Frančišek" nima te vnanjosti, tudi bi mu ne pristala dobro; pač pa je tukaj za sreč, za dobro, pobožno srce, mnogo duševnega užitka. Hartman noče sloveti, marveč boljšati, njegovo delovanje je nekako glasbeno-misijonsko, on nas hoče za nekoliko časa prestaviti v one asce-tične sfere, kjer ima zemlja stik z nebesi. Iz tega stališča se mora presojevati njegov oratorij, ki gotovo bolje uspeva v cerkvi, kjer človeka vse spominja neb&, nego v koncertni dvorani. „Glasbena Matica" je prevzela jako veliko nalogo in bo imela ogromne stroške. Zategadelj je dolžnost vseh prijateljev glasbe, dajo podpirajo v tej zadači: da prvič vsi pridejo polnoštevilni in da razvijejo veliko agitacijo in pmed6 seboj člane glasbenih in drugih društev. Produkcija se bo ponavljala vsaj enkrat, tedaj se vsi lahko porazdeli. Vstopnice se dobivajo v trgovini gosp. J. Lozarja na Mestnem trgu v Ljubljani po 10 K, 8 K, 6 K, 6 K, 4 K, 3 K, 2 K in 1 K. Naročajo se tudi lahko pismeno. prido ta zadeva So onkral prod porotniko, kar bi bilo prav za prav v prilog stvari želeti, — a to moremo zatrditi, da jo bila ta kazenska obravnava dobrodejna, naše politično ozračje razkužnjoča nevihta. Razkrila nam je dr. Tumo tacega, kakoršen je kot človek, bivši učitelj in uradnik in kot sedanji poslanec, odvetnik in voditelj „narodno-napredneu stranko. Vsakdo vidi in ve zdaj lahko, če ni duševno popolnoma slep in gluh, kako mu je soditi o njegovi osebi in o njegovem delovanju. In v tem ravno tiči velika, da, neprecenljiva vrednost porotne obravnave z dne 11. februvarja 1903. Vsakdo, komur je blagor slovenskega ljudstva na srcu, mora biti dr. Kojiču hvaležen, da se ni dal upogniti niti prestrašiti po velikanskih ovirah, ki so so mu stavilo od mnogih strani, ampak da je vstrajal kot jeklen, neomadeževan značaj v borbi za svojo čast in poštenje. Da, vštovati mu moramo v posebno, neoporečno zaslugo, da je slednjič razkrinkal dr. Tumo. Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. — Poslanska zbornica bo ‘do binkošti rešila samo^ železniško predloge in poslovni red. Šele potem pridejo v plenumu velike predloge. Tiskovni zakon pride na vrsto v jeseni. — Listi pišejo o situaciji glede državnega zbora, da je malo pogojev zato, da bi Mladočehi pripustili drugo branje nagodbe. Ako vlada vstr^ja na svojem dosedanjem stališču, da namreč češke zahteve zavrača, tedaj Mladočehi prično z obstrukcijo v državnem zboru. Kralj Edvard VII. v Parizu. — Angležki kralj Edvard VII. obišče Pariz dne 1. maja t. I. in ostane tam do 4. maja. Dlacedonski dogodki. —> Ruski konzul Ščerbina je umrl v petek zvečer. Rusija izjavlja, da napada na konzola ne bo izrabljala v svojo korist. Rusija namerava poslati v Madedonijo tudi nadzornikov, kateri bi jej neprestano pošiljali poročila o stanju v tej deželi. Macedonski odbor namerava izročili dinamitne napade na turška vojaška skladišča, posebno na shrambe orožja. Vse železniške proge so zastražene, da se tako omogoči varnost prometa. Iz Soluna se poroča, da mobilizira Turčija zopet 64 bataljonov vojakov, katere odpošlje v Albanijo, Staro Srbijo in v Macedonijo. Število turških vojakov v evropskih provincijah znašalo bo nad 260.000 mož. Arnavtske čete gospodarijo v Stari Srbiji, kot bi ne bilo nobene sile več nad njimi. Albanci morijo in požigajo. Tako so Albanci udrli v Ohrid in poklali vse, kar so našli živega. Turčija pa odlaša vedno in ne nastopa proti njim s potrebno odločnostjo, ker misli, da bi mohamedanske Arnavte še lahko porabila proti Avstriji. Sicer je sultan poslal 2e tretjo komisijo, da z lepa pomiri Arnavte. Tako se deluje na zuiiaj, a ravno nasprotno prikrito. Makedonci trdijo, da je celo porta sama nagovorila Arnavte na vpor proti reforman. Makedonski vstaši so že pričeli izvrševati maščevanja radi turških grozovitosti. V Kirčevi so vstaši umorili nekega mladega Turka, kateremu so porezali ušesa. Kakor iz Belgrada poročajo, imajo vstaši pripravljenih 100.000 dobro oboroženih mož, ki so tudi preskrbljeni z dinamitnimi bombami. Dopisi. Z gorske planote. — „Laška predrznost in slovenska nesloga'. Pod tem naslovom pisal je nek politik od Soče v koroški list «Mir“ št. 36 z dne 30. grudna 1. 1894. ter ojstro obsojal laško brezobzirnost in neslogo med Slovenci na Goriškem. Pisal je približno tako-le: „Žalosten mora poslati vsak slovenski domoljub, če se ozre na razmere v goriški kneževini. Deželica je večinoma slovenska, v glavnem mestu Gorica pa gospoduje judovska laška klika s tako brezobzirnostjo, kakor bi bili Slovenci uboga brezpravna raja, liki živina. Vsi Slovenci na Goriškem bi morali občutiti to sramoto, kako Lahi Slovence v meilu Gorici brcajo in jim še božje besede v slovenskem jeziku ne privoščijo več. Lahov in lahonov v Gorici je kakih 10.000 do 12000, vseh Slovencev v deželi je pa 120.000, torej desetkrat več; Ali se bo deset Slovencev enega samega Laha baloV To bi bila res sramota! Zato pa svetujem Slovencem v goriški deželici : pustite vse prazne prepire, ki vam ne donašajo nobenega dobička, podajte si roke in storite med seboj trdno obljubo, da ne bote prej mirovali, dokler ne spravite Gorice v slovenske rokel Postavljajte v Gorici slovenske obrtnike in trgovce in kupujte samo pri njih ; podpirajte v Gorici že obstoječe slovenske šole in snujte še nove, zlasti obrtne šole; vabite v Gorico slovenske odvetnike, notarje in zdravnike ; potegujte se za ustanovo slovenske gimnazije v Gorici, da dobite nekaj slovenskih profesorjev in 2 njimi toliko slovenskih družin. Zares žalostno je bilo na Goriškem do zdaj: prav nič ni bilo možato, da smo bili primorski Slovenci toliko prepirljivi in smo se v enomer med seboj trgali in zmerjali, med tem ko je tujec v deželi gospodoval in naš jezik z nogami teptal! Tako ne sme dalje biti. Bodimo bratje složni in jedini v duhu po naukih našega Gospoda Jezusa Kristusa, potom pa se podajmo srčno v boj! Ko bom enkrat slišal, da so Bi vsi rodoljubi na Goriškem v bratsko slogn roke podali in da so si med seboj obljubili s prisego, da hočejo vse svojo moči posvetiti za uničenje judovsko-irredentovsko-lahonsko liberalne klike v v Gorici, potem bom veselo zavriskal in porečem : Hvaljen bodi Bog! usmilil se je Slovencev, da jim je pravo misel v glavo djal!a< Tako je pisal domoljub od „Sočou v koroški list „Miru, pred osmimi leti, ko smo ^e mirno živeli, ko še nismo poznali novodobnega „napredka“ — prepira in sovraštva. — V Gorici ste sicer imeli boj z narodnimi sovražniki in tu in tam kako osebno nasprotstvo, a je vendar bilo mogoče skupno nastopali proti narodnim sovragom. — Kaj neki misli danes, če še živi oni domoljubni dopisnik „Mira“? danes, ko ne vlada le nesloga med goriškimi Slovenci, temveč sramotni bratomorni boj na življenje in smrt!... Res, tužna nam majkal Judovsko liberalno načelo, katero so drugi narodi že po večini zavrgli, preplavlja našo vbogo deželico. Slovenski liberalci, ki se skrivajo za narodnim naprednjaštvom, družijo se na razne načine z Lahi in Nemci ter poneumljajo naše priprosto ljudstvo, — z evangeliji,in „Tumovim testamentom". Ves narodni napredek slovenskih liberalcev je boj naj večjim rodoljubom, boj kat. duhovščini, boj „klerikalizmu“; z drugimi besedami : boj sv. kat. cerkvi in njenim napravam, kar jedino jim je napoti, da dosežejo svoje namene. Ravno tukaj na planem prikašljala je „liberalna hromota1* v najzadnjejšo gorsko kočo ter napravila prepir in sovraštvo celo v družinah. Radi tega kličem z onim domoljubnim dopisnikom „Mira“: rodoljubi, podajte si prijateljsko roke in s prisego obljubite mod seboj, da hočele vse svoje moči posvetiti za uničenje judovske liberalne hromote na Goriškem, da postanemo Slovenci zopet edini v duhu in po nauku našega Gospoda Jo-zusa Kristusa, in da bomo res napredovali, ne pa nazadovali! V to pomozi Bog! Gorski rojak. Iz Krope. — Vsakdo je že prepričan, da „Slov. Narod“ zaničuje in obrekuje kar je ljudstvu svetega in koristnega Tako se je spravilo neko pri-tepeno človeče tudi na »ast^a čast. g. župnika Franca Hoemigman-a. Na „Na-rodove" napade odgovarjamo: Ni res dt hodi k nam več iztisov „SI. N.u kakor „Slovencau ; pač pa nasprotno, in ravno to peče in žge dopisnika „Slov. N.“, da mu je naš župnik kakor trn v peti. Ni res, da nastopa javno po gostilnah, ter da zahteva, da naj se „Slov. N.“ opusti, še manj pa, da bi s prižnice imenoval ono že tako malo vredne gostilne. Ker nam pa nikakor ni ljubo, da se v vma-zanem „Slov. N.M blati in obrekuje naš vedno za vse dobro vneti g. župni*, štejemo se mi dolžne svetu v javnosti razjasniti značaj naših enajsterih liberalčkov. Da Kropa, izvzemši preje omenjenih liberalcev, ni liberalna, nam jasno pričajo naslednja društva: „Slov. kat. delavsko društvo1*, ki šteje čez 100 udov, dalje vse štiri Marijine družbe, katere štejejo čez 300 udov. Kaj ne, res lepe številke, katere vas res lahko bodejo v oči. Kar se pa tiče, g. dopisnik, Sodome in Gomore, bi vam svetovali molčati, ker vam je znano, d& jo delate le vi, toda žal, da jo naredili ne bote, ker vam kaže, da jo poprej popihate še bolj auhi in prazni kakor slo prišli. Vprašamo vas nadalje, kdo neki dela večjo sovraštvo mod našim ljudstvom in družinami kakor ravno vi in vaša surovost, s katero si kujete sovraštvo sebi in ne nam? — Kar pa zadene vaš dopis naše „Slov. kat. del. društvo11 vam podpisani odbor odgovarja: Mi, kar popijemo in zaigramo, moramo trdo zaslužiti, vi pa še tega no zaslužite, kar popijete. Ali veste morebiti tudi to, da mi pri vsi svoji pijači znamo domov, brez spremstva ler damo delavcem pri ponočnem delu mir, ter ne mečemo darov božjih po tleh. Vedite, da boste še pogrešali kavo in kruh revnega trpina. — Povedali bi vam še veliko več, toda za enkrat naj zadostuje, ter prihranimo ostalo. Vedite pa, da vse vaše obrekovanje in hujskanje proti našemu preč. g. župniku ni storilo do danes še nič in tudi ne bo. Ronečno vas opozarjamo mi revni delavci, da nikar no mislite, da vi vzdržujete in vodite Kropo. Ali vam to no prido v glavo, da vas le mi redimo? V Kropi, 6. aprila 1903. Malija Lazar, predsednik; Janez Lazar, podpredsednik; Gregor Gašperšič, blagajnik; Jakob Katrašnik, zapisnikar; Jožof Dernota, Peter Mertlj, Anton Andori), Franc Škriba, Andrej Šolar, J. Praprotnik. Novice. Preč. nionsignora Jos. dr. Gabrijevčlča, voditelja centralnega semenišča, konzistor. svetovalca itd., je sv. Oče Leon XIII. imenoval za hišnega prelata (prealatus domesticus). Preč. monsignor in novoizvoljeni prelat je obhajal lelos dne 7. t. m- 40-letnico svojega mašništva. V centralni bogoslovnici goriški deluje že nad BO let. Skoro vsa sedanja primorska duhovščina časti v Njem duhovnega očeta. Njegovo delovanje je bilo nevmorno, vsestransko in vselej plodonosno. Veseli nas, da je našlo zasluženo priznanje na najvišjem mestu. Prečastitemu prelatu kličemo iz dna hvaležnega srca; Ad multos annos! Na mnoga leta! Vstajenje, — V soboto popoludne in v nedeljo zjutraj se je v Gorici na jako slovesen način obhajalo vstajenje. Sprevod v stolni cerkvi vodil je ob veliki azistenciji duhovništva sam premil, nadškof monsig. Jordan. Vdeležila se ga je, kakor navadno tudi letos častno vojaška stotnija. Svirala pa je mestna godba. Udeležba vernikov bila je jako mnogoštevilna. Pri sv. Ignaciju prisustovalo je sprevodu mnogo ljudstva. Tudi tu je spremljala Najsvetejše častna vojaška stotnija, a svirala je tu vojaška godba. Jako lepa je bila slovesnost na Plačati. Ljudstva se je tu kar trlo. Okna pa so bila vsa raz-svitljona in okrašena z lepimi preprogami in transparenti. Prav lepa pa je bila slovesnost pri oo. kapucinih. Tu se pomika sprevod najdalje in ker se vrši slovesnost šele ob 8. uri zvečer, se neizrečeno lopo p^da razsvitljava hiš, nahajajočih se v ulicah, po katerih se pomika sprevod. Posebno pa je v nočnem času povekševalo slovesnost pokanje topičev in pa krasni umeteljni ognji, katere je priredil pirotehnik g. Makuc. Tu je svirala vojaška godba. Udeležba pri sprevodu pa je bila nenavadno velika. Prelepo obhajalo se je vstajenje v nedeljo zjutraj ob 6. uri na Kostanjevici in pri sv. Roku. Vreme bilo je jako ugodno, česar bi človek v soboto predpoludne ne bil pričakoval. — Imenovanja in pmnesčeuja. — Za višjega davčnega nadzornika je imenovan g Adolf K I o d i č vitez S a b 1 a-d o s k i v Slov. Gradcu. G. Lenard N o-vajoli, dosedaj kancelist pri okrajni sodniji v Ajdovččini, premeščen je v isti lastnosti k okrožni sodniji v Gorico. Pisarniški azistent g. Milan Klemenčič je imenovan za kancelista pri okr. sodniji v Ajdovščini. ftlrtvoud. — V četrtek ob eni uri popoldne zadel je mrtvoud v glavo č. g. Ivana F e 11 r i n a, vikarja v Desklah. Č. g. vikar je v smrtni nevarnosti. Priporoča se ga sobratom v molitev. Za slovensko sirotišče v (»urici oziroma za „kat. društvo detoljabov“ so darovali: P. n. Frančišek Marinič, župnik f) K, Ivan Leban 20 v. Zn zastavo *slov. kat. delavskega društva v Gorici" je daroval g. Janez Andlevc 1 K. Zastava „SIov. katol. delavskega društva v Gorici" je v dveh barvah ; jedna polovica je bela, druga pa rumena. Sredi zastave je všila na vsaki strani slika sv. Jožefa, katero je izdelala blag. gospica Henrika Šantel-ova. Nad sliko je napis: ^Slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici1', pod sliko pa: „Sv. Jožef, prosi za nas!1* Napisi in okraski na zastavi so s6 zlatom vezani. Vrhu zastavo sla prišita dva traka, prvi črno-rumen, drugi pa belo-modro-rudeč. Zastava se jo izdelala v obrtni šoli za umetno vezenje društva ,.Šolski I)om“ pod vodstvom big. gospice Eme Arko. Slavna županstva vinorodnih krajev opozarjamo na vest, katero jo prinesel naš lisi, da goriška trgovsko-obrtna zbornica je sklenila spomenico do c. kr. mi-nisterstva, v kateri prosi, naj se ponovi vinska klavzula v trgovinski pogodbi z Italijo — in naj so zdatno olajša uvažanje tujih vin v Avstrijo. Na prvi pogled se vidi, da ti kramarji skrbijo samo za svoje želodce, katere bi radi napasli kolikor mogoče po ceni na škodo naših domačih vinorej^ev. Proti taki enostranski, samopašni politiki se mora v deželi vzdigniti vse, karkoli je navezano v gospodarstvu in v skrbi za svoje življenje na vinski pridelek. Zato naj se slavna županstva vinorodnih krajev nemudoma obrnejo z vlogami na de2elni odbor, v katerih naj oporekajo takim enostranskim, sebičnim korakom trgovsko-obrtne zbornice ter naj zahtevajo, da deželni odbor kot tolmač in zastopnik vseh slojev prebivalstva v deželi in kot izvrševalec sklepov deželnega zbora, zahteva od c. kr. vlade z utemeljeno in dobro podprto prošnjo, da se ne ponovi vinska klavzula v trgovinski pogodbi z Italijo in da so postavi na uvoz tujih vin v Avstrijo carina od najmanj 25 kron v zlatu od kvintala. Najdeni ključi. — Pri tukajšnji policiji se nahaja več najdenih ključev. Jeden leh ključev nosi številko 335. Aretiranje. — 7. t. m. so aretirali v ulici Dreossi 43 letnega Antona Spetiča iz Košane blizu Postojne. Spetič se je že druge krati seznanil s kazenskimi paragrafi in je tudi sedaj na sumu zaradi kajnjivih dejanj, Izpred sodišča. — Dne 6. t. m. se je vršila pred tukajšnjim okrožnim ‘sodiščem kazenska obravnava proti zidarju Ivanu Klinšeka iz Šempasa. Obtožen je bil, da je dne 24. januvarja, v nekem tepeže, ki je nastal zaradi plesa, z nožem nevarno ranil Franceta Škarabota. Klinšek je sicer tajil, kar pa mu ni nič pomagalo, kajti sodišče obsodilo ga je na 6 tedenski zapor. Isti dan bil je obsojen na 6 tednov ječe tudi voznik Blaž Kik, ker je z nožem nevarno ranil v neki krčmi v Podbrdu nekega Štefana Šuligoja. France Likar iz Dola jo bil te dni obsojen na tri mesece težke ječe zaradi lovske tatvine in pa zaradi tega, ker je brez potrebnega dovoljenja nosil puško. Na šest tednov ječe pa je bil obsojen neki Mattiuizi Josip, doma iz videmske okolice, zaradi razžaljenja Nj. Veličastva. Po dostali kazni iztiran bode v obljubljeno deželo. Zaprli so dne 6. t. m. pekovskega pomočnika Alojzija Marinšeka iz Kamnika in nekaga Lenarta Prinčiča, ker sta se zoperstavljala mestnemu stražarju, ko je hotel ta aretirati Marinšeka [zaradi beračenja. Ukradeno kolo. — Dne 5. t. m. popoludne so se zatekli med nevihto nekateri ljudje in med njimi tudi kolesar Bressan v „Hotel Piccolo“, ki se nahaja blizu južnega kolodvora. Bressan pa je pustil svoje kolo pred vratmi. Ko je pa nevihta ponehala in se je hotel Bressan odpeljati proti mestu s svojim kolesom, ni ga našel več pred vratmi. Na kolesu se nahaja vrezano ime iznajditelja „Ka-rola Comela“. Zidarski delavci žugujo s Strajkom. — Pred nekolikimi dnevi so imeli zidarski delavci v Ločniku shod, na katerem so sklenili zahtevati od delodajalcev zboljšanje plač ter skrajšanje delavnega časa. Te njih zahteve predložili so delodajalcem, ki pa niso vzprejeli novih zahtev. Zdaj pa žngajo zidarski delavci s štrajkom, ako delodajalci do 23. t. m. ne ugode njih zahtevam. Regulacija (IrnjSekiii — i' io 27. t. m ho poda na lic« mr' ’ posebna komisija, da si ogloda -Jo (Ur Ijena dola tičoča hp uravnav« potoka Gr*,. >ka ter du konpčno sklone o nadaljnih regulacijskih dolih, ki sc imajo pričeli v najkrajšem času. Predrzen Klepar. — Na vr»!ikl petc'> j« hilo več gorjanov v županovi krčmi v Solkanu. Nekdo jo z desotakom plačal kosilo. Natakarica jo šla menjal denar. Ko s« vrne, nastavi ji drugi roko, vzamo denar, se vsede na čepovunski poštni voz ter se odpolj°. Na<‘nkrat začne lastnik lirjati denar, katerega jo drugi slepar odnesel. Natakarica spusti so v tek ter na Prevalu res dotoče poštni voz. Po dolgem obotavljanju izročil ji jo prisleparjeni denar. Tiček zasluži, da ga žondannerija vzame na piko. Tretji > Ink na Vipavski železnici prične voziti s I. majem. Želeti je, da bodo vlaki začeli tudi nekoliko hilrojo vozili. Požar je uničil v zadnjem času v osmih kraških občinah 177000 borovcev. Škoda je bila cenjena na o 112 K. Kleparstvo k ponarejenim denarjem. — H krčmarju in veleposestniku gosp. Maksu Ukmarju v Avberju je došol te dni 67-letni Jakop Pipan iz Tomaja in mu ponujal na prodaj ponarejene bankovce, a mn za vzorec pokazal prave bankovce. Povedal mu je na to, da ima v Trstu prijatelja, ki se bavi s ponarejanjem bankovcev, na kar sta se dogovorila, da o prvi priliki, ko pojde Ukmar v Trst, napravita v Trstu kupčijo s ponarejenimi bankovci, katere je Pipan ponujal po jako nizki ceni. V pnndeljek došla sta oba v Trst in Pipan je Ukmarja odvedel v neko krčmo v ulici Solitario, kjer ju je čakal oni, ki je baje ponarejal denar. Ukmar je dotičniku izročil 200 kron in zahteval, naj mu izplača 600 ponarejenih, a dotičnik se je takoj odstranil iz krčme, zatrdivši, da se v par minutah povrne z denarjem. Ukmar in Pipan pa sta zaman čakala; in ko je sleunji videl, da Ukmar odločno zahteva denar, mu je iz lastnega žepa izplačal 160 pravih kron in trdil, da ga je oni drugi opeharil. Ukmar je na to Pipana odvedel na inšpektorat v zagati Moro, kjer so ga vzeli na zapisnik ter potem odvedli v zapor. Ukmar je izjavil, da ni mislil kupiti ponarejenih bankovcev, marveč, da jih je le hotel dobiti v roke, da bi bil oba krivca izročil oblasti. Uvrstitev davčnih zavezancev v davčne razrede za občo pridobarino. — Finančni minister določil je v smislu tj 12. odstavek 7. zakona od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 dan 1. junija 1903. kot čas, do katerega se je smeti pri uvrstitvi davčnih zavezancev v davčne razrede za občo pridobnino v svrho sestave družbenih kontigentov za 4. pri-redbeno dobo 1904/1905 ozirati na prirastke in odpadke davku podvrženih podjetij in opravil. One davčne zavezance, ki žele enotno obdačanje podružnih zavodov skupno z glavnim podjetjem opozarja se na določbo § 37. odstavek 4. navedega zakona, po katerem je take prošnje podati vsaj šest mesecev pred pričetkom dotične priredbene dobe pri linančni deželni oblasti. Kadar se nahajajo zavodi, ki jih je enotno obdačiti v raznih deželah, je vsaka dotičnih deželnih oblasti upravičena, da sprejema prošnje. Velikonočni piruhi. — Neki kon-sorcij je z pomočjo kreditne banke v Ljubljani kupil znano gostilno „pri jelenu". Kakor govorijo, je kreditna banka kupila tudi „Siidbahn hotel" v Gorici. To so torej do cela privatne špekulacije nekaterih ljudij. Korist ali škodo bodo imeli le oni, za Slovence sploh pa so te kupčije do cela brezpomembne. In te privatne špekulacije hoče „Soča“ goriškim Slovencem naprtati kot velikonočne piruhe. Sicer pa mi tudi naprednemu kone»iv"a želimo uspeha in napredka v krčm&rski obrti. Kdo sme dandanašnji . 'sti. — Vsako leto o veliki noči pričn«. naša prijateljica z Gosposke ulice ropotati proti berunji, ter vpije in kriči o beračenju in izsesavanju ljudstva, dočim ima sama v svojih vrstah dovolj pravih ljudskih pijr."b, ki lju.stvu izsesavajo kri in mozeg. Ima pa v svoji sredi tudi ljudi, ki kradejo svinjske jezike. Bilo je pred velikonočjo, ko je kapelan pobiral bero. V vas je prišel znani naprednjak z dvema meše-tarjema in se vstavil v krčmi. Ko je prišel kapelan v hišo, ter v sobi govoril s znano osebo, zataknil mu je znani naprednjak 3 svinjsk« j«zike, tor jih odnosol domov, kjer so jih hč tisti v«čor, dasi je bil post, snedli. Kaj pravi „Sočau o taki „beri“, ki jo navadno imenujemo tatvina. Vendar enkrat! — Dne 25. t. m. bo upravno sodiščo na Dunaju razpravljalo o prizivih, zadevajočih domovinsko pravico in sicer o prizivih o bolnikih oskrbah. V vsoj Avstriji jo na tisoč« in tisoč« lakih prizivov, ki bodo dne 25. t, ni. vsi rešeni. Sodo po dosedanjem postopanju te najviše sodne instancije v Avstriji v stvari domovinstva, smemo upati, da bo tudi v tem slučaju vslreženo lolikim in tolikim državljanom. Kako se liberalci lažejo o katoliških redovih. — Nedavno jo „Narod“ pisal, da ima rod usmiljenih sester v Ljubljani 140.000 do 150.000 K čislega dobička od deželno bolnice, a v resnici od dežole za vso bolnico, za vso režijo v bolnici dobi rod sploh samo 125000 K. Od kod naj torej vzamo 150.000 K čistega dobička? Lep vzgled katoliškemu razumništvu jo pokazal dunajski župan dr'. Lueger. Na cvetno nedeljo je bil zakluček sv. misjona v cerkvi sv. Štefana na Dunaju in pri slovesni procesiji je na čelu katoliških mož in mladeničev stopal za miijonskim križem — dr. Lueger. Tako je župan prestolnega mesta Avstrije brez strahu javno pokazal svoje katoliško prepričanje, pokazal se je moža, ki bodi v vzgled vsej katoliški inteligenci, kako je treba ponosno očitno spoznavati svojo vero 1 Samomor starčkov. — V Trstu so je obesil na kljuki svojega stanovanja 72 letni krošnjar Jernej Lazzarini. Cigaretni papirčki na korist »Družbi iv. Cirila in Metoda** se dobe v Trstu v zalogi g. J. Štoka. Tatovi v srbski pravoslavni cerkvi. — V petek po noči so udrli tatovi vTrstu v srbsko pravoslavno cerkev. Okolo 3. ure po pofnnoči je redar, ki je stražil ob strani kanala, opazil neko črno prikazen, ki je preskočila železno ograjo cerkve na strani ob kanalu. Redarju se je posrečilo ujeti dotičnika in ga je odvel na redarstveni urad v ulici S. Nikoli). Takoj na to sta pritekla dva redarja klicat cerkovnika s tem, da Bta z vso silo zvonila s hišnim zvoncem in klicala, da so tatovi udrli v cerkev. Ko sta pritekla cerkovnika in odprli cerkev, jejeden redarjev ostal zunaj, drugi pa je šel z enim cerkovnikom v cerkev, dočim je en cerkovnik ostal z redarjem pred cerkvenimi vsatmi. Redar in cerkovnik, ki sta šla v cerkev, sta šla notri skozi vrata, ki so za velikim oltarjem. Za oltarjem sta zalotila dvojico tatov. Tatova se nista nič protivila, ampak sta se pustila mirno zvezati. Tatovi so prišli v cerkev s ponarejenim ključem skozi vrata zvonika na desni strani glavnih cerkvenih vrat. Na vrhu stopnic so tatovi naleteli na močna vrata, ki vodijo na cerkveni kor. Ta vrata so skušali odpreti na razne načine. Konečno se jim je posrečilo, da so ulo-mili ključavnico in so tako prišli na cerkveni kor. Da so prišli od tu v cerkev — z višine kakih 15 metrov — so se poslužili vrvi, ki so jo odrezali od zvona v stolpu, po katerem so prišli. Na vrvi so napravili 6 vozlov in eno zanj ko za noge. Tako so se spustili doli. V cerkvi so zlomili vrata tabernakelja in pobrali ven vse, kar je bilo veče vrednosti — z Najsvetejšim vred. Na ikonostasu so razbili okolo centimeter debele kristale in so sneli obe podobi na desni in levi ter so od Krista pobrali vse dragocene kamene, od Matere Božje pa samo tri velike smaragde. Samomor sredi ognja. — V nekem gojzdiču pri Polebu, nedaleč od Ljubnega na Gorenjem Štajerskem, je neki delavec zažgal gozd in se na to sredi ognja obesil. Ko so prihiteli ognjegasci našli so sredi plamenov obešenca, kateremn je zgorela vsa obleka. Cigani uapadli odgonskega vodnika. — Odgonski vodnik Ivan Udovc je imel na Gorifiko pristojno ciganko Amalijo Major in njene tri otroke spraviti iz Krašnje po odgonu naprej. Pri Lukovici se mu je pridružil neki cigan ki je skoro na to vrgel z voza nekega otroka in je Udovc moral radi tega vstaviti voz. V tem hipu so skočili k vozu trije drugi cigani, ki so se polastili od-gonke in ostalih otrok ter izginili ž njimi v gozd. Eden ciganov je z revolverjem prisilil odgonskega vodnika, da se je umaknil. Smrt poStnegu pota. — Poštni pol za Kamr.ieo in Sv. Križ pri Mariboru Jožef Stok je izgubil v soboto 5. aprila 410 kron, katero je vzdignil na pošti za ljudi, ki so mu izročili poštne nakaznice. Vsled to nesrečo je bil tako obupan, da je zapuslil zvečer svojo stanovanje, vze revolver in se odpeljal na Pragersko. 0< tam je pisal svojim sorodnikom, da si hoče zavoljo izgube denarja vzeti življenje. Štok ni oženjen, star 26 let ter je znan kot priden in zanesljiv mož. Kakor s« jo izvedelo, je Štok izgubil denarje pri oppkarni blizu Kamnice. Našli sta ga dve ženi. Ena ga je pobrala ter obljubila drugi del denarja, ako bode molčala. Ker pa ni druga nič dobila, šla je k občinskemu predstojniku v Rošpahu ter mu vse izdala. Orožniki so kmalu prijeli nepošteno žensko ter našli pri nji celi znesek razven nekaj kronic, katere je že zapravila. Jožef Štok se je ustreli v nedeljo ob 8. uri zjutraj v tivolskem gozdu v Ljubljani. Zadel se jo v srce ter bil takoj mrtev. Pri njem so našli pismo, v katerem pravi, da so je ustrelil zato, ker je izgubil uradni denar. Tatica in detomorilka. — V Trzinu na Kranjskem je na veliki petek neka dekla vzela svojemu gospodarju 10 K. Gospodar, ki je takoj njo sumil, jo je odposlal na polje ter poslal po ključavničarja. Ko so ji skrinjo odprli, našli so takoj na vrhu denar. Pri tej priliki so pa opazili, da se iz skrinje dviga neprijeten dah; iskali so dalje in našli na dnu mrtvega otroka, ki je bil že čisto višnjev. Deklo se zaprli. Krstič — aretiran. — Reški „Nov list“ piše: Vsled zahteve c. kr. tribunala v Trstu, ki je došla tukajšnjemu mestnemu tribunala, naložil je ta poslednji mestnemu redarstvu, naj prime poznanega dra. Ivana Krstiča, ki Je bil od onega tribunala obsojen radi žaljenja na čast potom tiska na tri mesece zapora. Temeljem te odredbe je naložil redarstveni viši komisar Derenčin, da je dra. Krstiča prijeti. Prijeli so Krstiča v pisarni dra. Maylenderja, pri katerem je bil v službi kakor pisar. Krstič so odvedli najprej na redarstvo, a potem na kaštel, od koder ga izroče avstrijskim oblastim. Za izseljence. — Zunanje mi-nisterstvo naznanja, da se avstro-ogrski podaniki v inozemlju (zazun v Braziliji) na Lloydovih parnikih povrnejo lahko v domovino za polovično ceno, na parnikih „Adrije“ pa brezblačno, če se izkažejo, da morajo zadostiti kaki vojaški dolžnosti v domovini in so se pri odhodu v tujino pravilno zglasili. Tudi se moreje taki zlasiti pri kouzulatih za povratek v domovino eventuveloo na vojni ladiji. Iz revežev postali bodo milijonarji. — Škofijski list v Budjevicah je naročil duhoščini v škofiji poizvedovati po v škofiji se nahajojočih dedečih po v Rusiji umrlem ruskem generalu Martinu Slengi, ki je zapustil en milijon rabljev. Poroča se, da je poziv imel vspeh in so se našli zakoniti dediči. Dediči se ubogi kočarji v Cernovici na južnem Češkem, ki so tudi storil potrebne korake, da dobe bogato dedščino. Na videz mrtev. — Čuden slučaj se je dogodil v Talšo Repas na Ogrskem. 25. m. m. je umrl po dolgi bolezni gostilničar Janez Ferencz. Po ogledu so ga položili na mrtvaški oder. Po noči pa so čuli v mrliški sobi nek ropot; odprli so vrata in ostrmeli ter se jeli omikati: mrlič je sedel v rak vi in gledal krog sebe. Vaščani so hiteli po župnika in mu povedali vse. Župnik se je napotil v mrliško sobo in se prepričal, da je bil Ferencz le navidezno mrtev. Madjarsko zastavo so v petek sneli s kolodvora Zabrešič na Hrvatskem kmetje in so jo polili s petrolejem ter zažgali. Vlada poslala je tje koj vojake in orožnike. Ogorčenost proti Madžarom se tndi med kmetskim ljudstvom vedno bolj širi. Povodnji. — S Hrvaškega in z Ogerskega dohajajo poročila o velikih povodnjih. Izstopile so nekatere reke, ki so napravile pri železnicah in na po^ju mnogo škode. Gibanje med delavstvom. — V Rima je bila splošna stavka delavstva, ki pa se je mirno vršila. Delavci so zopet pričeli delati. — Na Nizozemskem so kovinski delavci po vsi deželi pričeli stavkati. Železniški promet je bil nekoliko časa ustavljen. Pričeli pa so z delom. — Veliki delavski nemiri so bili v Nižnem Novgorodu na Roškem. Proti delavcem 1 je nastopilo topničarslvo, ki je streljalo naravnost mej izgrednike. Mrtvih je 30 delavcev, 100 jo ranjenih. — V Budimpešti štrajkajo uslužbenci cestne železnice. Gospodarske stvari. — Valjanje (kvokanje) kokošij, kako /shraniti? Večkrat sr prigodi, da kokoši nič ne neso jajec, pač pa v jednorner „kvokajo“. Da se to zabrani, svetuje se sledeči pomoček: Zaprimo kokoš na bolj hladen prostor in dajmo ji v jutru zaliti na tešč nekaj kapljic ricinovega olja. Krmimo jo z bolj hladno hrano, n. pr. debeli otrobi zmešani s kislim mlekom in zrezano salato, zraven se naj skrbi za dosti hladne vode za pijačo. Tako se hrani kokoš vsaj po par dnij, (vsaj ricinovega olja ni treba navadno več), nato se kokoš spet pusli na dvorišče. Po 8. do 10. dneh začne kokoš epet nesti. Kaj storiti, da se meso od svinj da lop še sušiti? Velikokrat so primeri, da se meso od svinj no da lepo posušili. Uzrokov za to je lahko več. Ako je meso v preveč debelih kosih, da sol vsaj do kosti ne prevzame ga zadostno, ako jo soli premalo, ali če je morda sol včasih bolj slaba (tudi to se primeri!) ali če ni takej soli primešanega solitra; dalje če se obesi v dim v jutru, da se svežega lahko muhe polotijo, ali če visi v vlažnem dimu nad kotlom, kjer so kuha hrana za svinje itd. vsi ti uzroki lahko so krivi, da se meso slabo suši. Pa še jeden uzrok je, da se meso ne da lepo sušiti in to je krma živine. Ako se svinja krmi z raznimi ostanki, kateri se hitro nsmrde, n. pr. slabim krompirjem, nagnjilo repo ali raznimi kislimi kuhinjskimi odpadki, se meso od take živine nekako navzame raznotere gnjilobe in se težko da saditi. Da se to zapreči, dobro je, ako se svinja vsaj par dnij pred kčlino krmi z bolj čistilno krmo, kakoršna je raznovrstno zrnje, n. pr. ječmen, koruza itd. Kmetje, zapomnite si to izkušnjo in v priliki jo uporabljajte, da ne boste potem tožili, da se vam najboljši grižljaji skvarijo. Gospodarsko društvo v Renčah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je otvorilo svojo prodajalnico. Cenjenim odjemalcem postreže z dobrim blagom po zmernih cenah. — Priporočevaje za obilna naročila se beleži z odličnim spoštovanjem odbor. Služabnica, zmožna samostojno opravljati gospodinjstvo, dobi službo pri trgovcu G. Likar v Gorici. Za kratek čas. Trmasta žena. — Nek mož se je z ženo tu in tam prepiral. Če jo je le kaj malega udaril, naredila se je mrtvo. Nekega dne jo le nekaj malega takne in žena pade na tla. Pokliče brž prijatelja in ga vpraša za svet, kaj mu je storiti. Tiho mu prijatelj pove, da žena ni mrtva le trmo ima. Kmalu pa mn začne glasno očitati: Kaj si storil, ti nesrečnež. Tako dobro ženo, tacega angelja si ubil. Kaj bo sedaj? Ker žena več ne živi, in da boš imel vsaj en spomin od nje, pristopi in odreži si s nožičem mali jermen iz kože njenega podplata! Ko jo začne nekoliko šegetati z nožem, skoči žena vsa srdita: „ToIovaji! ubijalci! snedli mi bote dušo in telo! Vesel je bil mož, da mu je žena URtala tako hitro. Sredstvo. — Gospodar dekli: „Kaj ste storili, ko je padla moja gospa v omedlevico?“ Dekla: V vašem imenu Bern jej obljubila novo obleko in nov klobuk!** Tržne cene. Za 100 kg. Kava-.Santos. . . K 190— do 200 — „ Sandomingo „ 240— „ 260 — „ Java . . . . „ 240 — „ 260 — „ Portorico . . „ 260 — „ 280 — „ Ceylon . . . „ 320 — „ 360 — Slakdor..............„ 88— „ 89 — Špeh.................„ 160— „ 180 — Petrolij v sodu . . „ 82 — „ 33 — „ zaboju . „ 10-60 „ 11 — Maslo surovo . . . „ 170 — „ 220 — n kuhano . . „ 200 — „ 190— Otrobi debele . . „ 10400 „ 120 „ drobne . . „ 1040 „ 116 Turšiča stara . . . „ 16 4 „ 17-— „ nova . . . „ 16— „ 16 — Oves....................... 16— „ 18 — Moka ogerska: št. 0 K 28 — št. 1 K 26 80 št. 2 K 26 20 „ 3 „ 26-80, „ 4 26.-, „ 6 „ 24- it. 6 K 22 -. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kiivo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo-rieo i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfd istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrsto. Moko št. 0, I, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 'h kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Joehmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po Kg. na vse kraje. Zahvala. O priliki smrti svojo soprogo, ki j<* bila komaj pot let zavarovana pri sl. zavarovalnici za življenje MJanus“ na Dunaju, izplačala mi je ista zavarovano glavnico 2000 kron z obrestmi vred, luko hitro in ločno, da me veže dolžnost se javno zahvaliti ter lo zavarovalnico vsakemu priporočati. V Gorici, 9. aprila 1903. Janez Jonke. 1‘mlružuica v Trstu, ('orso Studiou št. 10. (►krajno zastopstvo v Gorici, Semeulška ulica it. 3. oooooooo Krojačka mojstra Oufer «fc Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za mo2ke po meri, bodisi fine ali pa pFiproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa Teodor Slabanja, y srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. ® ® # ®® jT* ^ ^ A QTk ^ A A A A A db A ^ A ^ ij|W wVw Gti (tl 6 „ GO 7q 80 PETER COTIC čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica št. 14. priporoča svojo delavnico. Prave in edine žel. kapljice 2 znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije _ Okrepi Selodec, storž, da agine v kratkem lasu omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi s tor 6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni vs CltlHTOFOLKTTI v (iorici. 00000000000000000 000000000000000 --------- o o n l // o )) ir u v Gorici, reglttrovana zadruga z omejeno zavezo, ■prejema hranilne vloge, katere o-breatuje po 4'/» p o lu n> e b e č n o; nevzdigneiie obresti pripisuje konec leta b glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica tarna. Daje poMjila udor.. ;.a osebni kredit po •% in na vknjiibo po S'/a. Sprejema iUM t g 1 a v n i m i d e-leti po 200 K in z opravilnimi de leti po 2 K. Otvarja {lanom teko je račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nala- fianje in vračanje so na razpolago po- ^ olnice c. kr. pollne hranilnice, tako da j o je mogoče poslati denar brez poitnih § strolkov. g Urri*ne ure m viak delavnik od8- 12. o ure zjutraj In ob pondeljklh In ietrtklh § tudi popoludne od 2-4 v ullol Vetturlnl 9. o Karol Drašeik, pekovski mojster na Komu v 1 M nov, jako praktičen peresnik s ti uto 3 K. Naznanilo! Podpisani krojaški mojster naznanjam slav. občinstvu, da sem odprl novo delavnico v lastni liiSi na Kolehah šl. 205 pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleko Ior imam v zalogi raznega sukna, tkanine in izgotovljenih srajc. A. Mavrič, krojač. jKntou fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogalo zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina tor postreže ludi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. * P M 15 H pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. Zornik Gorica, Gosposka ulica 7, vse zimsko blago, kakor n. pr. krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, blu-se, volno, kožuhovino, zimske čevlje itd. — Nikdo naj ne tsamndi te lepe prilike na ceni nakup! t ♦ ♦ ♦ 4 m Oorica, Seineniška ulica hiš. štev. 10. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovatišče niruberškegii in drobnega blaga ter tkanin, preje iu nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše š vanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižico. Hita olivala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Prosiva zahtevati listke! P o -O 03 cd P O a o k 000000000000 0000000000000000000 Naj večja trgovina z želez jem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča ild. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeijev v Gorici. I- I r 1 Pocinkana Hica aa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozcr1 Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove «merikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! \ * o M O M P o o p o p v