Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abb. post. II0 gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal (Casella postale) Videm 186 -- Poštni čekovni račun (C/c postale) Videm, št. 24/7418
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 300 lir -letna-500 lir - Za inozemstvo: polletna 600 lir - letna 1000 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir
Leto XIII. — Štev/4 |[253)
Izhaja vsakih 15 dni
SE ZMERAJ ŽIVI AKTUALNI PROBLEMI KI JIH NE BI SMELI ZANEMARJATI
UREDITI IN ZAGRADITI VODE — ZNOVA USTVARITI ŽIVINOREJSKO IN GOZDNO BOGASTVO — OVIRE ZARADI VOJAŠKIH USLUŽNOSTI (SERVITÙ )— USTVARITI ČUT ZA TURIZEM IN PRIPRAVITI PRIMERNE PRIVLAČNE CENTRE — DATI PREDNOST CESTAM, KI SO NAJBOLJ ZAPUŠČENE IN ISTOČASNO NAJBOLJ POTREBNE
Naročnikom!
Zadnje deževje je napravilo spet velikansko škodo v naših krajih. V dolinah Nadiškega bazena, in sicer v komunih Sovodnje, Podbo-nesec, Grmek in Sv. Lenartu, so vode divje prestopile bregove in na široko poplavile cele predele obdelane zemlje, ki predstavlja za naše že tako uboge ljudi edini
panorama
lustftia regitur munta!
Vjemò, da oficialni governativi krogi v Vidmu skušajo, skrivati, da obstoja naša Slo-vjenščina, da tle živijo Slovenji, da se par nas guarì slovenji jezik, da imamo pravico biti priznani za to kar smo. Kjer le morejo influencirajo ti krogi, da bi mi Slovenji iz Furlanije ne udobil ’dnakih pravic, kot jih že imajo Slovenji na Goriškem in Tržaškem.
Še v najnovejših časih so se po raznih komisijah jezil, češ da ne obstoja problem furlanskih Slovenju, an zaki da ga ni-mar vlačimo na dan. Pravijo tud’, da bi to znalo škodovati interesom Italije, da bi to lahko zaviralo buojše prijateljske ra-porte med Italijo in Jugoslavijo in druge neumnosti. Potemtakem naj bi bla pokopana pravica fondament, na katjerem bi tisti gospodje zidal prijateljstvo med dvema sosednima statoma. Saj ni muoč zgradit nobedne reči na pjesku, še manj pa na pjesku negiranja naše eksistence.
Razni governi, ki so v cašu zadnjih petnajst ljet imjel duž-nost skarbjet v vseh pogledih tud’ za Slovenje v Furlaniji, so nimar ignoriral naš obstoj, in tuo kar je še buj slabo, so z vsemi mogočimi sredstvi skušali znacionalizirat naše vasi in za prit do tega niso samo ustanovil v vsakem najmanjšem kraju raznarodovalne materine šuoie, šuolske kuhinje, kjer o-troke strežejo z biškoti in marmelado, ampak so tud’ tolerirali in podzdolè podpirali celo, čeglih na škodo vere, izgon slo-venjega jezika iz cerkve. Kdo se ne spominja napadov na tiste kuražne fajmoštre, ki so pridgal po naše, s strani gover-nativnih krogov in njegove stampe?
YT publiki se seveda izogibljejo tega problema, na skrivaj pa, po birokratskem načinu v raznih komisijah za šuolo, v komisijah za manjšinska vprašanja in drugje, so proti nam, ne marajo za nas vedeti, argumentirajo s fašističnimi nacionalističnimi parolami, skušajo minirati fondamente prijateljstva med obema statoma z ohranjevanjem starih fašističnih krivic.
Prijateljstvo pa se je tako dobro izkazalo, da se ga mora utrditi z novimi oporami pravice tudi nam furlanskim Slovenjem.
Iustitia regitur mundus in to-rej tudi našo Slovjenščino!
skromni vir dohodkov. Prav posebno veliko škodo so utrpeli predeli okoli Sv. Lenarta, ki sta jo povzročila hudournika Kosca in Arbeč.
Zakaj doletavajo te elementarne nesreče tako pogostoma (poznajo se še povsod posledice velikih poplav, ki so jih utrpeli pred parimi leti in za katere se ni še poskrbelo) naše kraje? Morda zato, ker sta Nadiški in Terski bazen sma-trana, glede padavin, za najbolj deževna v Evropi? To gotovo drži in prav zaradi tega ;je bilo že zdavnaj potrebno poskrbeti za temeljito ureditev rečnih strug in za gradnjo trdnih in dovolj visokih nasipov.
Tu pa tam se je sicer nekaj napravilo s tem v zvezi, — morda toliko, kot v Pordenonu, kjer so za silo nekaj ukrenili, da bi zadrževali jezni Noncello — a pri nas, presneto, se ni prav nič naredilo in vede tečejo kamor in kakor se jim zdi ter odnašajo s seboj ne samo prod in kamenje, ampak tudi tisto ped rodovitne zemlje.
Razume se, da je potrebno odpraviti to resno nevarnost, če se hočemo izogniti nesreč, kakršne so nas že doletele v preteklosti, ko nam je morala priti na pomoč s prostovoljnimi prispevki italijanska javnost in tudi inozemstvo. Še še kdo živečih spominja tistega strašnega dogodka, ko je voda popolnoma preplavila stotine in stotine hiš Šenlenarske doline?
mmi
il
l mi ii m
elan. najvecja fabrika športnega orodja in smuči v Jugoslaviji, bo izvozila letos za 80 milijonov Din smuči v inozemstvo. Največ produktov bo fabrika izvozila v USA, Kanado, Avstrijo, Norveško in druge dežele.
TRANZITNI PROMET SKOZI REŠKO LUKO je prinesel lani 13 milijonov dolarjev deviz, čeprav se je zmanjšal promet blaga z Avstrijo in Češkoslovaško.
V JUGOSLAVIJI SO IZDALI posebno spominsko znamko (francobollo) v počastitev 100-letniee tiskanja prve zbirke makedonskih poezij, ki sta jo izdala brata Miladinov leta 1861. To kulturno delo za svoje ljudstvo sta brata plačala s smrtjo v turških ječah.
LJUBLJANSKO ŠKOFIJO je papež Janez XXIII povzdignil v nadškofijo. Sedanji škof dr. Anton Vovk je postal njen prvi nadškof.
NA .JUGOSLOVANSKIH UNIVERZAH je diplomiralo v zadnjih 10 letih več kot 103.700 študentov. Samo lani je dobilo fakultetne diplome 11.200 oseb.
ITALIJANSKI KULTURNI KROŽEK V LJUBLJANI « PAOLO MORGAN » je slavil svojo 15 obletnico obstoja. Krožek, ki ima udobno urejene prostore in ki nudi članom italijanske narodnosti možnost zdravega razvedrila, je bil ustanovljen v zimi 1947 leta.
TURISTIČNO DRUŠTVO V BOVCU je začelo s pripravami za letošnjo turi-
Vsemu temu se bo moglo izogniti samo z radikalnimi in pravočasnimi ukrepi. Treba je torej takoj urediti naše vode in zgraditi primerne iezove.
Toda nevšečnosti v naših krajih ne začno in ne končajo pri tem. Ne omenjajmo masovne emigracije z vsemi njenimi posledicami, brezposelnosti, pomanjkanja možnosti dela na domačih tleh, bega iz naših skromnih kmetij, še dosti drugih nadlog tare in vznemirja naše ljudi, ki so na splošno ubogi; med temi nadlogami je tudi izguba živinorejskega in gozdnega pa-trimonija, ki je svoj čas predstavljal največji lokalni pripomoček. In če je živinoreja utrpela tako izgubo, saj gre od 50 do 60 procentov, je bilo gozdno bogastvo skoraj popolnoma iztrebljeno.
Treba se je torej lotiti dela v naših krajih; problem pogozdovanja se ne sme več zavlačevati', mora se ga rešiti takoj, a ne samo zavoljo pospeševanja produktivnosti lesa .za. bodočnost, ampak tudi, da bi branili pred pretečo nevarnostjo kraje našega pogorja samega in nižje ležečo furlansko ravnino, ker bi gozdovi ne pustili, da bi voda drvela in s tem tudi preprečili trganje skal in plazov, ki čestokrat celo groze, da bi zadeli in uničili zaselke, začenši one, ki leže v dolini Maline nad Aht-nem pa tja do tistih, ki leže v Idrijski dolini nad Ibano.
Čudimo se zakaj niso prišli ni-
koli naproti našim ljudem, ko vemo, da obstoja poseben zakon o pomoči poplavljenim krajem. Tistih par kilogramov makeronov in moke, ki so jih razdelili ob takih prilikah, in še to z diskriminacijskimi kriterji, ne moremo šteti za pomoč; čudimo se pa tudi kako je mogoče v dobi največjih znanstvenih in kozmičnih pridobitev obdržati še naprej neizpremenjene, posebno pri nas, že zdavnaj zastarele in nepotrebne vojaške «servitù». Tudi to stanje seveda v veliki meri onemogoča skoraj v vseh naših dolinah porast novih gozdov. Z vojaškimi «servitù» se ne preprečuje samo pogozdovanje, ampak se preprečuje tudi gradnja jezov, izvrševanje milioracijskih del, in celo zidanje hiš, ki bi bile potrebne, da bi se moglo na kraju oskrbovati pašnike, planine in gozdarska dela na splošno.
Mar ni potemtakem paradoks «Gorski komprensorij za bonifikacijo Julijskih Preda-lp» (Comprensorio di Bonifica Montana delle
Vojmir Tedoldi
f§|
(Nadaljuje na 4. strani)
V teh dneh bodo bravei prejeli mandat za plačilo abona-menta na «MATAJUR».
Tisti, ki so že plačali abona-ment za leto 1962, naj ne upoštevajo položnice; iz tehničnih razlogov nam ni bilo mogoče ločiti naslove tistih, ki so abo-nament že plačali, zato smo mandat položili vsem prejemnikom lista. Torej je jasno, da vabilo za plačilo velja le za one, ki tega še niso storili.
Naš list, skromno tiskano glasilo, ki brani pravice slovenskega ljudstva v Furlaniji, ne more računati na druga sredstva kot na tista, ki jih prispevajo bravci in simpatizerji. Zatorej računamo na njihovo dobro voljo in solidarnost.
KRATKE DOMAČE
KULTURNE IZMENJAVE MED FURLANIJO IN SLOVENIJO
V Vidmu proučujejo možnosti, da bi vzpostavili redne kulturne stike tudi s Slovenijo, kot jih ima-
roifeio*» *
*&Iwa7
mm mOlSSl
werm *
jo s sosednjo Koroško. Pokrajinski obor se je že sestal in sprejel predlog, da bi takoj navezali stike z Ljubljano. Sklenjeno je bilo, da bo v kratkem odpotovala v Slovenijo delegacija pokrajinske administracije, ki jo bo vodil odv. Malattia.
NEMCI ZASEDAJO FURLANIJO
V zahodnem predelu furlanske» ga pogorja, in sicer v okolici Hu-mina, Cente, Spilimberga in še dlje, kupujejo Nemci zemljišča, posebno tista, ki so prikladna za sadjarstvo. Plačujejo izredno dobro, tudi desetkrat več kot je pra* va vrednost zemlje. Tudi v okolici Lignana in Latisane hite kupovat parcele za gradnjo vil in stanovanjskih hiš.
ALPSKO IN PREDALPSKO POGORJE JE KRASNO IN SUGESTIVNO (pogled nanj iz videmskega gradu) — Na desni panorama orientalnih Julijcev s samotnim Matajurjem — V ozadju kraljuje nad našimi skritimi dolinami mogočni Krn.
Stično sezono. Tudi letos bo največ turistov prišlo iz Holandske, ki prihajajo na Bovško že več let.
NAJVECJO KLET NA SVETU bo zgradilo kmetijsko posestvo «Vršački vinogradi» v Vršcu. Klet bo imela kapaciteto za 2.400 vagonov vina.
HUDA RUDARSKA NESREČA se je pripetila v Banovičih pri Tuzli v Bosni. Ta nesreča je terjala 52 žrtev, več rudarjev pa je težko ranjenih. Do te nesreče je prišlo zaradi eksplozije plina. Ob tej veliki nesreči je predsednik jugo-glovenske lepublike Tito prejel sožalne
brzojavke državnikov vsega sveta, diplomatskega zbora v Beogradu, mednarodne federacije rudarjev in drugih.
SKOZI SLOVENSKA PRISTANIŠČA KOPER, IZOLA IN PIRAN je šlo lani 150.000 ton uvoznega (importi in 40.000 izvoznega (export) blaga. Primerjajoč s’ prejšnjim letom je lani pristalo v teh pristaniščih za eno tretjino več ladij.
LJUBLJANSKA OPERA V KLAGEN-FURTU. V okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško je gostoval 10. februarja v Celovcu (Klagenfurt) ansambel ljubljanske Opere z znano Verdijevo opero «Nabuco»,
INDUSTRIJSKI RAZVOJ PORDENONA
Čedalje več kmetov pordenonske okolice zapušča kmetije in se zaposlujejo v industriji, ki vsak dan bolj narašča v Pordenonu. To mesto šteje že skoraj 40 tisoč prebivalcev, kot industrija pa prekaša že zdavnaj Videm, ki šteje okoli
100.000.	Na zapuščene kmetije, ki jih še vedno obdelujejo polovi-narji, so se priselile družine in Južne Italije, največ iz Sicilije in Puglie.
ZA USTANOVITEV DEŽELE FURLANIJA - JULIJSKA KR.
S POSEBNIM STATUTOM
Furlanski socialisti v Vidmu so predlagali, da bi se takoj ustanovila «furlanska konstituenta», katero naj bi sestavljali predstavniki vseh političnih in sindikalnih gi-bani ter zastopniki zadružnih, obrt -
(Nadaljuje na 4. strani)
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMS
UDINE, 1-15 Marca 1962
KI POKRAJINI
Foj
MINIERA UZELA ŽIVLJENJE ŠE ADNEMU’ VAŠIH
U dougo kjetno nesreč an žrtu, ki jo terjajo od naših emigrantu miniere u Belgiji an Franciji, se je uključu še 42 Ijetni Bruno Za-nutti iz Fojde. Mož je djelu več ljet u Franciji kot minator u minieri «Petite Rossette» blizu Metza u departimentu Moselle. Tam se je utargu u jami nek plaz an zasù ubogega Bruna.
U tistem kraju ju Bruno Zanut-ti djelu več ljet an usako ljeto je ku lastavica paršii k svoji familiji u Foj do. A tega živenja je biu že dougo štuf an kar je mogù tarkaj ošparat, de je paršii do svoje hiše, je poklicu k sebi še ženo an dva otrokà. Familija se je preselila tja selè pred dvjemi ljeti, a usoda ni tjela, de bi buj dougo uživu tisto srečo. Muoru je umrjet takuò tragično na fronti od djela. Familiji an žlahti izrekamo naše sožalje!
Mi
SK
///////67
^1
m
Iz Sovodenjsk doline
Daževje an huda ura prejšnjega tjedna sta u naši okuolci nardila dosti škode na puojih, senožetih an cjestah. Na več krajih so se
utargali veliki plazovi an zasul cjesto, da je korlo dosti cajta za jih odmetat an zavoj tega je biu ves trafik ustavjen. Največ plazu je bluò ob cjesti. ki peje iz Sovodenj u Matajur an ob cjesti u o-kuolici čeplatišč. Tud vode so na-rastle an odneslè za sabo c j eie kose zemje an skalovja, škoda je zlo velika.
Zadnje ca j te so nekaj pogozdil, a naši brjegi so še nimar goli. K temu muormo dodat, de vasi, ki leže visoko u brjegèh se usak dan buj spraznujejo an takuò ujemamo niti zadost ljudi, de bi sadil drevje an reguliral vode. Če bo šlo takuò naprej se bo trjeba bati še buj hudih plazov, zaki ni drevja, de bi zadarževalo zemjo ob hudih urah. Za pogozdit vse goličave naših hribov bi korlo ponu-cat stotine an stotine milijonu lir. Tuo, kar je blo naretega do sada, je ku kapljica u morje.
Iz Nadiške
Iz Krnaiske
Tudi ljudje bi morali poznati komunski proračun!
Naš sindik je sklical za 3. marec t. 1. izredno zasedanje komunskega konsilija. Pustimo fakt, da ne obstaja «izrednost» sklicevanja, reč stoji v tem, da je sindik poslal vsem komunskim konsilirjem priporočeno vabilo samo nekaj dni pred .zasedanjem.
Ta čudni postopek sindika, ki je bil seveda dogovorjen s člani ožjega komunskega odbora (Giunta comunale), ni pravilen, ker je za vsak komun, ki spoštuje navade, zakone in predvsem upravnike in ljudi, ki so jih izvolili, dolžnost poslati vsakemu komunskemu kon-silirju vsaj en mesec prej obrazložitev dohodkov in izdatkov, da jih more tako vsak posamezni kon-silir, ne samo proučiti in pretehtati, ampak če je potrebno, in to je skoraj vedno potrebno, se tudi posvetovati z ljudstvom o proračunu predno je ta predložen v odobritev komunskemu konsiliju, saj gre za desetine in desetine milijonov.
Kako se more na ta način, to je brez najmanjšega poznanja proračuna, na hitro razpravljati in se odločiti za tak važen argument, ki tako silno interesira vse ljudi? In pomislimo, da se po odobritvi proračuna ne more vključiti nobenega drugega izdatka (ki bi se lahko vključil ali izključil pri razpravljanju prav po nasvetu ljudi), ker ne bo za to več pooblaščenih sredstev.
V zvezi s tem je manjšinsko zastopstvo v komunu poslalo sindi-ku telegram s katerim zahteva, da se mu izroči prepis proračuna za leto 1962, da ga bo moglo preštudirati.
Ker sindik ni dal nikakega odgovora, je bilo manjšinsko zastopstvo v komunu prisiljeno brzojaviti videmskemu prefektu s prošnjo, da posreduje pri sindiku.
Iz vsega tega je jasno razvidno, da mora prebivalstvo uplivati na odgovorne administratorje našega komuna, da izvršujejo svojo dolžnost in da ne puščajo, kot se je to dogajalo v preteklosti, ljudi v nevednosti o vsem, saj so končno oni direktno in najbolj zainteresirani.
rike u 3-4 dneh, k nam pa še iz Njem ne pride tekaj hitro, koven-tà čakati na poština cjeu tjedan ali pa iti gledat na puošto u Ti-pano, če je kèj za nas. Mi zlo težko čakamo novic od naših ljudi, saj jih je venčpart ta od hiše raztresenih pousod u svjetu.
Tipana. Zadnji komunski kon-sèj, ki so ga imjel dne 3. marca, je duròu od 19. ure zvečar pa do 2 zjutraj. Tikaj dougo so diskutiral zavoj tega, ke se njeso mogli lošti dakordo za aprovati «bilancio komunal» za ljetošnje ljeto, ki znaša več kot 55 milijonou lir.
Viskorša. Komun je nardiu dan mutuo za 6.000.000 lir za narditi azilo u vasi. Sadà je azilo u lokalih župnišča (kanonike).
Platišče. Spet se je varnù med svoje farane domači fajmošter pre Angel Speccogna, ki se je dougo časa zdravu u Vidmu.
MALI OBMEJNJ PROMET MJESCA FEBEARJA
Mjesca febrarja je biu zlo slab trafik skuoz naše obmejne bloke. Največ je blo temu krivo zima an daževno vreme an pa influenca, ki jo je imelo venčpart ljudi na tjem an onem kraju konfina. Vsega skupaj je šlo skozi bloke 7.501 ljudi. Od tjeh 1.165 iz italiajinske-ga kraja an 6.434 iz jugoslovanskega.
Skuoz blok v Štupci je šlo iz italijanskega kraja 703 oseb, iz jugoslovanskega 3.911; skuoz blok v Učji je bluò 216 prehodu, od tjeh 32 iz italijanskega an 184 iz jugoslovanskega; skuoz Most na Nadiži v komunu Tipana je bluò 960 prehodu, od tjeh 26 iz italijanskega kraja an 934 iz jugoslovanskega kraja; skuoz Polavo pri Ceplatiščih je bluò 589 prehodu, od tjeh 77 iz italijanskega kraja an 512 iz jugoslovanskega; skuoz Solarje pri Dreki pod Kolovratom je blo 580 prehodu, od tjeh 56 iz italijanskega kraja an 524 iz jugoslovanskega; skuoz Mišček je blo 542 prehodu, od tjeh 171 iz italijanskega kraja an 371 iz jugoslovanskega.
Iz Idrijske
Brezje
Ljudje naše vasi so zlò hudi zavoj neregularnega parnašenja pošte. Zadnje čase nosi poštin u Brezje pošto samo dankrat po tjedne. Hudi so tud’ še zavoj tega, ke u Bonah so odpravili puoštni nabiralnik an te fameje tam oku no muorejo nositi puošto u Tipano ali Brezje.
Svjet u gre indavànt, posebno kar riguarda parnašanja pošte, saj Ve vjemò, de pride pismo iz Ame-
Zemja nad desnim bregom vode Idrijce se je strašno stresla. Utargu se je velikanski plaz an odnesu velik kos cjeste. Štiri vari: Tjeja, Kladreča, Trčmun an Srednje so že več dni odrjezane od sveta, zaki nobedan ne more priti u vas ne iti iz vasi. Plaz se je utargu blizu Trčmunu an spodkopù cjesto kar za tri metre globoko an petnajst metru na dougo an še buj napri je usò posuto z debelim kamenjem, ki se je privalilo z višjih brjegov. Ljudje so obupani an kličejo na pomoč, de bi jih paršii rješit. Buohvar, de bi kaduò sadà zbolù an de bi imel potrjebo špi-tala al mjediha. Nobedan ne more prit do tjeh vasi. Šindik je o tej elementarni nesreči šobit informi-ru kompetentne organe, de bojo hitro uzel potrjebne provedimente za spet odprjet cjesto, kar pa ne bo takuò šobit nareto, zaki djelo je veliko.
Na zgornjem kraju tjeh vasi so se nardile velike razpoke u zemji an če bo še napri deževalo je na-gobarno, de se bojo utargali še drugi plazovi. Ljudje so zatuò u velikih skarbeh, zaki tiste razpoke so glih nad vasmi, a temu se ne da nič pomagat, zaki je teren par nas podvaržen plazovom, posebno kar dougo dežuje.
ma, Gorice, Trsta in buj oddaljenih krajev dol iz Trevisa an Benetk.
Sedajo imajo noviči tud kam stopit popit taco vina an kofeta, zaki je biu zadnje cajte naret moderni bufet z restavracijo an ki bo preča imeu tud prenočišča. Škcda, de cjesta skoraj umrje na vrh Stare gore, zaki njeso postrojene cjeste, ki pejejo v Idrijsko an Šentle-narško dolino. Če bi ble te dvje eje-sti lepuò sistemirane an asfaltane, bi se ljudje vračali po drugi strani damù a n takuò bi Stara gora an usà okuolica pardobila na turizmu.
S prvim marcem so spet odprli obmejni blok druge kategorije u Klinacu. Skuoz ta blok morejo iti usi tisti, ki imajo propustnico an tisti, ki imajo dvolastniško dovoljenje za iti obdjelavat svjet na ta an na onkraj kunfina. Blok bo odprt do koncà novembra.
Stara Gora
V mjescih ženarja an febrarja je blo na Štari gori kar 160 porok, še nobedno ljeto jih ni blo tarkaj u takuò kratkem cajtu, Semkaj se hodijo poročat ne samo domačini iz Idrijske in Nadiške doline, ampak parhajajo tud iz Čedada, Vid-
Oso j a ne
Kot vsako leto so se tudi letos sestali «peskatorji», člani lokalne ribolovske zveze. Sestanek se je vršil v naši vasi. Predsednik .Anton Valente je med drugim poročal o ribogojstvu in o ribolovski disciplini, ki se je zadnje leto dobro obnesla. Nato so izvolili nov odbor zveze. Za predsednika so konfermirali Antona Valenteja, sekretar pa bo Aldo Madotto. Nazadnje so podelili Renatu Madotto parvi premijo, ker je ulovil v naših vodah lansko leto naj večjo ribo,
Gorenji Mersin
U zadnjih mjescih je smrt pokosila kar štjeri naše ljudi: umrli so Marše u Jakob, Juretič Evgen, Go-šnjak Gildo an Kukovac Jožef. Stari mrjejo, novih se malo rodi an takuò je že zavoj tega vsako ljeto manj ljudi, de ne računamo tiste, ki gredo po svjete an ki se ne varnejo več. U tjem cajtu je zapela samo ’dnà zibelka: rodila se je u Pocèrah familiji Santig 'dna luštna čečica, katjeri so dal ;me Marina.
Gorenji Trki!
Pretekli tjedan je doletjela našega vaščana 49 J jetnika Natala Kovačevščaka zlo huda nesreča. Kar se je peju po cjesti od Čedada pruot Špjetru s svojim motorinom se je za moment ustavu pred 'dno kapelco an kar je tjeu iti naprej
ga je zadeu automobil, ki ga je šofiru direktor didatiko iz Špjetra Domeniko De Leo. Par nesreči je Natalin dobiu hude poškodbe na glavi an zatuò so si zanj na čedadskem špitaiu pridaržali porgnozo.
Špjetar Slovenju. Zadnji tjedan sta se ponesrečila kar dva naša vaščana. Mario Koren se je močno urjezu parst čarnpne roke, kar je rjezu. salamo, 82 Ijetna Vigija Zam-parutti pa je padla an si zlomila nogo.
Podbonesec. Tud iz našega komuna sta šla dva u špitau: 57 Ijetna Agostina Gošnjak je padla u kuhinji an si zlomila desno roko u rameno an se bo muorala zavoj tega zdravit tri tjedne an 18 Ijetni Mario Melissa iz Tarčeta, ki se je urjezu u čelo nad očesom.
Črni vrh. Pred nekaj dnevi so je rodila Špekognovim luštna an zdrava čečica, katjeri so dali ime Giuliana.
Ronac. U čedadskem špitaiu sta umrla Klavora Albert iz Klavor an Koren Ofelija iz Skubinov. Oba so pokopali na domačem britofu v Gorenjem Ruoncu.
Tarčet. Po dougi an mučni bo-Ijezni je pretekli tjedan umrù naš vaščan Alojzji Sturam; družini Pusič pa se je rodiu puobič, katie-remu so dal ime Giovanin.
Brišče. Pokopal so našo vaščan-ko Mentii Marijo, uduova Bergi-gnan, ki je bla stara 84 ljet. Ran-ka je bla doma iz Špjetra an se je še pred 60. ljeti parmožila u našo vas.
S tol bi ca
Umrl je naš vaščan 66 letni Dominik Brida. Ranki je bil dolga leta «fabriciere» cerkve Sv. Karla in svoj čas tudi komunski odbornik in sindik in zaradi tega zlo poznan in spoštovan ne samo v svoji rojstni vasi, ampak po vsej dolini. Zlo se je interesiral tudi za storijo in posebnosti rezjanske doline in zato so ga večkrat obiskovali domači in foresti zgodovinarji ter zbiralci narodnega blaga. Marsikaj jim je znal povedati, da so zapisali potem v zgodovinske bukve.
Posebno navezan in ponosen pa je bil na svoj rezjanski jezik in na našo dolino, katere tradicije je branil, kjer je le mogel. Ko je bil leta 1951 sindik, ga ni bilo špot povedati, da je Rezjan in da imajo Rezjani poseben jezik, katerega je treba spoštovati kot vse druge jezike.
Sorodnikom nepozabnega ranke-ga izrekamo naše iskreno sožalje.
iMiirim, n
Ahten. Peter Sirk je takuò nesrečno padu par djelu, de si je zlomù več reber. U čedadskem špitaiu so ga obdaržali za nedoločen cajt.
Osojani v Reziji. Zlo hudo se je ponesreču 24 Ijetni brusač Anton Siega, kar se s svojim motorinom peju po Nadiški dolini. Njekšni automobilist ga je pedèru na tla an je zavoj tega ušafu šok in več ran po glavi. Je biu rikoveran u čedadskem špitaiu.
Fojda. Te dni so dali u apalt djela za regolirat korse od vode
Chiaro an Grivo. Djela je -preuze-la neka impreza iz Vidma, in bi jih rnuorla končat še ljetos.
Grmek. Konstatano je bluò, de ima grmiški komun usegà skupaj 720 rezidentnih ljudi an ne 1200, kot so jih naštjel par zadnjem cen-simentu. Tud tle, kot u drugih ko-munih, čejo pokazat, de so rezi-dentni tud tisti, ki so po svjete an ki se ne bojo več varnil, za dobit od stata «rimborso I.G.E.».
Brdo v Terski dolini. Na pobudo domačega ospuoda pre T. Zannie-rja so formali folklorno grupo z domačimi kostumi, ki bo nastopala par var j ih kulturnih manifestacijah ta domah anu oku po naši regioni. Pre Zannier, ke u je zlo navezan na suoj Fariòu u je še president od «Seuele Libare Furlane» anu diretor od furlanske priljubljene revije «Scune Furlane»-
Iz Rezjanske
Zadnja komunska seja je bila zlo razgibana, polna borb in du-skusij. Šlo je za sprejeti ali ne ostavke treh komunskih konsili-rjev in sicer Di Lenardo Antona in Siega Jožefa izvoljena na listi demokracije kristjane, oba iz Osojan in Riharda Clemente iz Njive izvoljen na listi «treh smrek». Prva dva sta dala ostavke iz protesta, ker je kemunski ožji odbor (Giunta comunale) preveč odbavčil vas Osojane, vas katero v komunu predtavljata, tretji pa je moral odstopiti, ker je to zahteval komunski konsil zaradi falimenta, ki ga je pred časom Clemente utrpel. Za sprejem ostavk so vsi prisotni soglašali; novih konsilirjev niso nadomestili, čeravno bi to bilo prav, ker bi tako Osojane še nadalje imele svoje sorazmerno zastopstvo v komunu. Tega pa niso storili, ker bi na njihova mesta prišla dva komunska konsilirja izvoljena na listi opozicije.
Kot je znano so letos začeli plačevati električni monopoli našemu komunu prve akontacije za električne «canone», to je davek, ki ga morajo plačati za električno ener-
gijo, katero jo dajejo naše vode in ki jo rabijo izven našega območja-Tako je letos naš komun dobil
6.000.000 lir. Seveda je bila disku-sja velika zaradi denarja, ker so morali skleniti kako naj se ta sedaj uporabi. Vse vasi so potrebne tega ali onega javnega dela, a prevladalo je mnenje, da naj se ti milijoni uporabijo za popravilo ceste, ki vodi od razpotja Tigo do Sv. Jurija, in tako so se še enkrat najbolj zakotne in najbolj revne gorske vasi obrisale pod nosom za nujna javna dela, ki jih potre' bujejo. Seveda so te uboge vasi. čeprav tvorijo večino prebivalstva, v komunskem konsiliju zelo slabo zastopane, posebno sedaj ko so dali kar trije konsilirji ostavke. Večin0 v komunskem konsilju tvorijo tako vasi Ravenca, kjer je sedež komuna, in Sv. Jurij, katerih zastopniki so, kot smo večkrat pisali; samo trgovci in gostilničarji, a*! njim podrejeni elementi. Ti seveda vedrijo in oblačijo v komund* puščajo v nemar probleme drugi*1 vasi, posebno tistih bolj oddalje' nih in ki nimajo v komunu svoje* ga zastopstva.
Srediieuešhe cerkvice v FURLANSKI SLOVEiliJ
RAZLIKA Z DRUGIMI CERKVAMI V FURLANIJI — SLOVENSKI UMETNIKI IN GRADBE-
NIKI ANDREJ IZ ŠKOFJE LOKE, JANEZ LJUBLJANSKI IN DRUGI
Zadnjič smo pisali kako je prof. Marchetti objektivno prikazal zaobljubljene srednjeveške cerkve v naši deželi, danes pa nadaljujemo z opis i teh cerkva. Cerkva ni bilo moč fotografirati, ker so v bližini zmeraj kakšne zgradbe ali pa rastejo drevesa in grmovje. Zato je prof. Marchetti napravil čudovito lepe risbe, ki zvesto podajajo zunanjo arhitektonsko stran teh starodavnih srednjeveških cerkva zidanih od slovenskih graditeljev. Evo jih naštete po vrsti:
1. IBANA (Albana), cerkev sv. Jakoba, zgrajena okoli leta 1500. Danes je zapuščena.
2. IBANA (Albana), cerkev sv. Duha na pokopališču. Zgrajena je bila pred letom 1450, pozneje je bila večkrat obnovljena. Zanimive so freske iz tedanje dobe.
3. SV. IVAN V ČELE’ (S. Giovanni d'Antro), cerkev sta zgradila Andrej in Jakob iz Škofje Loke leta 1477. Cerkev je v jami.
4. BJAčA (Biacis), cerkev sv. Jakoba (podružnica Landarja), sezidana pred 15 stoletjem in pozneje obnovljena. Notranjost je bila ometana in pobeljena pred nedavnim.
5. BRDC A (Brizza), planinska cerkvica sv. Lucije iz 15. stoletja.
6. PODKLAP (Canal di Grivò), cerkvica sv. Magdalene na Gradi-škuti iz 13. stoletja, obnovljena v
16.	stoletju. Zelo zanimiva sta lesena kipca Janeza Evangelista in Marije z Jezuščkom, ki sta še danes dobro ohranjena.
ninntrrrtuoi
liootWftdtM
tuo mo u o
IkA-AWIJ
lANDARSKA JAMA: Napis v gotskih minuskul h ( fraktura ) -MAISTER ANDRE VON LACK 1477 », ki pravi, da je leta 1477 sezidal to cerkvico mojster Andrej lz Škofje Loke na Gorenjskem.
7. PODKLAP (Canal di Grivò), podružnica sv. Helene v Kostapia-na. Zapuščena. Zgrajena je bila v
15.	stoletju. Na glavnem oltarju triptih iz 17. stoletja, delo slovenskega umetnika.
8. KANALAC (Canalaz), planinska cerkvica sv. Martina iz 13 stoletja. Sedaj je skoraj zapuščena.
Na tem kraju so se spopadli naši ljudje z Avstrijci leta 1848, ko so zasedli Videm.
9. CENTA PRAPONSKA (Centa), cerkev sv. Petra in Pavla iz poznega 14. stoletja. Zelo .zanimiv je leseni oltar iz 17. stoletja.
10. TJEJA (Chiazzacco), cerkev posvečena sv. Petru in Pavlu, podružnica Čela (Cialla), iz srede 14. stoletja. Janez ljubljanski je poslikal kor.
11. ČELA (Cialla), cerkev sv. Mohorja in Fortunata zgrajena v 14. stoletju. Sedaj je župnijska cerkev.
12. SEVCE (Cladreciz), cerkev sv. Nikolaja, zgrajena v 15. stoletju, pozneje večkrat obnovljena in prizidan zvonik s stolpom.
13. KLENJE (Clenia), cerkev sv. Antona puščavnika iz druge polovice 14. stoletja. Podružnica sv. Petra ob Nadiži. Oltar iz 17. stoletja. Urezan je v les in pozlačen.
. 14. KOSTA PRI TAVORJANI (Costa di Torreano), planinska cerkev sv. Mohorja in Fortunata, zgrajena v prvi polovici 15. stoletja.
15. HOSTNE (Costne), cerkev sv. Matija, podružnica Les pri Hlo-diču, iz konca 14. ali začetka 15. stoletja.
16. KRAVAR (Cravero), planinska cerkvica sv. Andreja iz začetka 15. stoletja. Oltar je bogato izrezljan, takšen kot so takoime-novani slovenski «zlati oltarji». Napravil ga je Lukas Scharf v letu 1695.
17. KRAVAR (Cravero), cerkev sv. Lucije iz konca 14. stoletja. Prezbiterij je poslikal Jernej škofjeloški leta 1536. Zlati oltar je iz
17.	stoletja, bogato izrezljan z ornamentalnimi motivi.
18. FARDEV (Fragielis), cerkev sv. Lucije, podružnica Prapotna, iz poznega 14. stoletja.
19. JAGNJED (Jajnich), planinska cerkev sv. Miklavža, podružnica sv. Lenarta, iz 1515 leta.
20. LAZE (Lasiz), planinska cerkvica sv. Donata. Točnega datuma gradnje ni mogoče ugotoviti, a vsekakor je bila zgrajena pred
16.	stoletjem. Ima slovenski «zlati oltar». Danes je zapuščena.
21. MAŽEROLE (Masarolis), cerkev sv. Miklavža na pokopališču. Zgrajena je bila najbrže koncem 14. stoletja. Kip sv. Miklavža je izdelal slovenski kipar.
22. MERSIN (Mersino). Planinska cerkvica sv. Lovrenca 14. stoletja.
fNadaljuje)
V
'i
\
m
LANDARSKA JAMA : Cerkev sv. Ivana v Čele. Na tem kraju, kot pravi ljudsko izročilo, se je branila slovenska kraljica Vida pred Atilovimi Huni. Furlanski zgodovinarji imenujejo to jamo «trdnjava Slovencev» (la fortezza degli Slavi) in mislijo, da je bil v njej
zaprt čedadski vojvoda (Duca) Penimo, ko so ga bili pregnali z langobarškega irona.
Do vhoda cerkve vodi 115 strmih kamenitih stopnic. Blizu na pol poti je v kamen urezana letnica 1007, kar da misliti, da so jih takrat zgradili.
MATEUZ CE ZDRJET ZOB BREZ KLJEŠČ
iz
Mateuž je živu u tistem cajtu, kar u špjetarski dolini ni bluò še čut od mjedihou za zobe an ljudje so si pomagal’ kakor so mogli. Njekšnega dne je Mateuža, brdke-gà an djelounega moža, začeu zlo boljeti zob. Njega žena Vanča je gledala na use viže olajšat mu strašne bolečine. Parneslà je žganje, parporočala tobak an druga domača zdravila. Nič ni pomagalo. Ubogi Mateuž se je zvijau od tar-pljenja, skaku je po hiši ku de bi biu pijan, uzdihoval je ku de bi nesu narbuj težko brjeme izpod Matajurja. Zenà, obupana na svoje zdravilo, ga je zaganjala u njek-šno kovačijo u dolino usjem znana ne samo po djelih iz željeza, ampak tud’ po dobrih klješčah u vederjanju zob. Spomin na klješče je dražu Mateuža, rajš bi biu se pustu glavo odrjezat, kot s klješča-mi zob vedrjeti.
Med tistim guarènjem je stopu u hišo njeki špjetarski kopač, mož usegà vjedanja, zatuò ni zamudu cajta naspomine ljudskih mjedihou, z naglico je ušafu pomočnika. Mateužu je svetoval naj gre u Črni vrh, tam bo ušafu šuoštarja, ki zna vederjati zobe brez klješč. Svetovanje je dopadlo Mateužu. Ne pih
ne iz delaunice an povab Mateuža notar. Ni mu korlo pravit zaki ga je paršii možak gledat. Mu kuaže sedniti na stù, mu pogleda u usta an začne runati močno an dougo drjeto. Mateuž nestrpno čaka ka-kuò mu bo šuoštar vederju hudi zob, drugi pa pride navezan na je šuoštar luožu na djelo. Mateuž darži odparte usta an en konàc močne drjete mu veže tardo hudi zob, druga pa pride navezan na njek željezni rink, nasajen u tla. Pollò šuoštar zapovjè Mateužu naj stisne oču an meži an u tistem cajtu on uzame u roke ostro šilo, se parpregne dol nizko an naglo ubode u sednjak potarpežljivega bounika. Ta skoč z naglo silo an zob je izdert. Mateuž upraša šuoštarja: «Zaki si me zbodu u sed-njak.’» an šuoštar mu odgovori: «Tvoj zob je imeu dougo korenino!».
PORAVNAJTE
NAROČNINO
Naš časopis, skromno tiskano glasilo, ki se trudi braniti pravice slovenskega ljudstva v Furlaniji, ne more računati na druga sredstva kot na tista, ki jih prispevajo čitatelji in prijatelji.
Zatorej računamo nanje in na njihovo solidarnost.
Poravnajte naročnino!
Pridobite novih naročnikov!
Širite list med vsemi vašimi prijtelji doma in po svetu.
so
(PRAVCA V NADISKEM DIALEKTU)
ne pah ni jaju, obljeku je jopo, obù zekè an marš u Črni vrh.
Pot je bla duga an grda, pa tuo ga ni nič brigalo, kuaž brez vje-det je paršii do Štupce an po kozji poti do Črnega vrha. Znajdu se je u hiši dobregà šuoštarja.
Hiša je bla usà okajenà, a notar so stal ljudje zlatega sarcà. Gospodinja ga je lepuò sparjela an prosila, naj bi z njimi južnu. Mateuž ji je muoru pòvjedati, de ne more an se braniti bred dobrotljivim sarcam ženč.
U tistem guarènju šuoštar stuop-
IIIIIIIIIIIIIIII lllllllll!l!il!llllllll!IHiinillllll!!llllllll!lllllll!lllllll!lllllllllllllllll!lllllllll!lllllllln!iiiu|||lllllll||||llllllll|!|li||||||||||l!||||||lll|||||||||||||||||||||||||i||||||||||!!!<<)!
Cene naročnine na « MATAJUR » za tekoče leto 1962 sledeče:
Celoletna	.	.	.	Lir	500
Polletna	.	.	.	Lir	300
Podporniki	.	.	Lir	1.000
Vsoto nakažite na	našo	upra-
vo v Vii mu, via Vittorio Veneto, 32 - telefon 33.46 ali pa na naš poštni tekoči račun št. 24/7418, naslovljen «MATAJUR » - Udine.
m
Šport, kot vjemò an tuo ne samo od donàs, rapreženta adnò tih narbuj aktivnih clovjeških panog. Zaki je naš list malega formata an ven veljeze le duakrat na mje-sac, ne moremo seguit’ tej dejavnosti (attività), ki je raznolična, a od cajta do cajta bomo usednò informiral’ naše bravce, ta doma an po svjete, o djelovanju športnikov an športnih ekip (squadre) naše dažele an u parvi vrsti o nogometu (calcio), ki je narbuj popularen tud’ par nas.
je nekako kontentala. Rjes je, de je par klasifikaciji na zlo nizki stopnji, rjes je pa tud’, da ima pot za se rešit, al buojš povjedano, de ne bo šla u nižjo kategorijo, zaki so usi njeni atleti pouni dobrè volje, de bi se afirmirali an de bi paršii na buojše mjesto u klasifi-ki, u malo besjed, de bi nazaj uša-fal tuo kar so zgubil.
Mladinska škvadra (squadra ragazzi) istega športnega društva (società) pa je buj sigurna svojih dobrih rizultatov, zaki je buojš
Kar krava caba
Vič ku kajšen žvinorejc prodà M'avo, zaki je ne more odvadit čakanja an je zavoj tega nagobarna. De ni vime oteklo ali če njeso sesi Udarjeni, je cabanje le grda raz-vada. Tajšni kravi naj se da ob [houži u smrček (u nuos) ščipanja an ščipne, kar bo tuo korlo, po končani mouži naj se ji pa uzame Eroč. ščipauka naj bo ’dnaka ti-sti, ki je navadno na drogih ali Jbušah, ki se nucajo za tuo, de se ahko peje juncà iz hljeva. Boste vMel, de krava se bo preča od-vadla.
ostanke mesa, je rumenjak temno arrnen, če pa se kokoš hrani z ribjo moko, ali pa s vederbano gnilo hrano, bojo jajca slabega savo-rja, medtjem ko bojo zlò dobrà, če kokoši bojo jedle mješanico žita otrobov an nekaj zmljetega mesa.
po zejù, ki zasmradi usò hišo.
Par brisačah je pametno, de se na obeh koncih paršije obješala. Brisače bojo buj dougo cajta durale an se 'dnakomjerno ponucale ali obrabljale.
Hišne vogale an vrata, ki jih radi «obiskujejo» psi, poškropimo z lizolovo ali karbolno raztopino. Boste vidle, de psi ne bojo več paršii, zaki oster von, jih preženč.
m
II,
.-l&SSpk
j*#*	.	„
•*	»,	_	"J?-
10* 0«
■ ema» ' i&trr v *
Mladinska škvadra (squadra ragazzi) iz Nem
^ARBA AN DUH JAJC
, Le malo jih je, de vjedò, de sta arba an duh kokošjih jajc odvi-(dipendejo) od fuotra, ki ga (fidò kokoši. Takuò na primer ko-ki se hrani s travo, djeteljo n podobno, nosi jajca z rdečka-
sto
ha
armenim rumenjakom. Če hra-hna u sebi oljnate sostanee ali
Ključaunice u kljetèh rade za-rjevejejo. Položit bo korlo u pe-trolijo an potlè jih lepuò namazat z oljem. Bojo djelovale kot nove ku boste tuo nardil.
Obljeke pune pulvira se buj lahko očistijo z umido gobo ku s spaccio. Tud pasje an mačkove dlake najlažje proč spravite z obljeke z vlažno (umido) gobo.
Žeje nimar le malo cajta kuhamo. ParviČ zavoj tistega, de ohranimo aroma, drugič pa, de se ognemo neusečnemu vonju ali duhu
MOKRI ZIDOVI
Ce so zidovi mokri, raztopite u dveh litrih vodè 600 gramu savona (žajfe). Kar voda zaurè, uzomite spacolo an s toplò raztopino premažite zidove. Kar se bojo zidovi dobrò posušili, jih premažite še ankrat z drugo plastjo s toplò raztopino galuna (allume). U osmih litrih vode raztopite 400 gramu galuna. S tjem mažite zidove 6 do 7 dni adàn za drugim. Boste videli, de zidovi bojo postali nepremočljivi.
Čedadska škvadra «Cividalese», ki ima za sabo dougo tradicijo, je ognjevita an pouna dobrè volje škvadra, ki vodi zadost dobar kam-pjonat: milità u regjonalnem diletantskem kampjonatu parve kategorije (kolo A), ki ga vodi «Ca-sarsa» an ki šobit za njo pridejo Romans anSpilimbergo. U lanskem kampjonatu je «Cividalese» igrala dosti buojš an če je razočarala (nardila kajšno «delusione») svoje simpatizerje an sostenitorje, je znala ušafat tud’ maniero, de jih
kvalificirana na klasifiki.
U diletantskem kampjonatu druge kategorije (3. kolo) se toučejo škvadre «Nadiška dolina» (Val Natisone) iz Sv. Petra Slovenov an «Krnahtska dolina» (Val Cor-nappo) iz Nem; obedvje škvadre se toučeta z usò dobrò voljo, de bi paršii na buojši puošt u klasifiki. Za telikrat je buojš plasirana u klasifiki škvadra iz Nem.
U kampjonatu mladih je zlo aktivna škvadra od «Centro Sportivo» iz Rubinjaka par Čedadu an njen puošt u klasifiki je zlo dobar,
VARATO il nuovo Governo
Il nuovo Governo è stato varato ed anche il relativo programma. Lo compongono, naturalmente, in primo luogo, elementi del partito di maggioranza che ha dato anche il presidente: l’on. Fanfani, del PSDI e del PRI. Dall’esterno, esso Governo godrà dell'appoggio condizionato del PSI.
I concetti che hanno portato a questa conclusione sono stati suggeriti dal desiderio di realizzare una «svolta a sinistra», di condurre cioè, più che tutto, una politica economica e sociale a favore delle classi lavoratrici per giungere, si vuole, anche a certe «nazionalizzazioni» — ritenute storicamente opportune, efficaci e necessarie, nell’evolversi rapido degli avvenimenti, sia dai socialdemocratici che dai repubblicani oltreché, beninteso, dai socialisti — nonché a talune reali, e non di comodo, riforme di struttura nei settori base — industria, agricoltura, scuola, regioni — della vita nazionale.
Al nuovo Governo abbiamo anche noi qualcosa da chiedere, o meglio da richiedere perchè è da lungo tempo che lo facciamo. Abbiamo da chiedergli se intende includere nel suo programma di lavoro anche la questione della nostra minoranza finora, purtroppo, anzichenò, trascurata più del necessario e al punto da ritenersi e-sclusa dalla vita degli altri cittadini sottoposti alle stesse leggi dello Stato italiano.
Ricorda l’on. Fanfani di aver pronunciato nel luglio del 1960, in Parlamento, queste parole?: «...Da tutto ciò nasce la piena consapevolezza dei doveri che derivano ad un Governo dell’esistenza entro i confini dello Stato di gruppi diversi da quello nazionale in ordine alla salvaguardia delle caratteristiche etniche e del libero sviluppo economico e sociale delle minoranze. Dar prova con atti concreti di questa consapevolezza vuol dire rafforzare lo Stato, garantendo la adesione leale ed il contributo costruttivo di tutti i cittadini, anche di quelli delle minoranze linguistiche, or non è molto dalla stessa voce del Capo dello Stato invitate a recare un valido contributo della loro collaborazione al bene comune».
E ricorda lo stesso on. Fanfani di non aver tenuto fede a queste parole in m,erito alle nostre popolazioni?
Cosa dovremmo dire se anche stavolta succederà lo stesso, se cioè il Governo se ne stropiccierà dei nostri problemi economici, culturali, etnici e linguistici?
E qui è proprio il caso di ricordare all’on. Fanfani e al suo Governo che noi prima di tutto esistiamo — anche se parecchi di proposito ci ignorano e altri fanno di tutto per eliminarci —, parliamo il nostro dialetto slavo e viviamo nella nostra terra e nel nostro caratteristico e tradizionale ambiente.
E’ una realtà che nessuno può ignorare.
Nell’interesse non solo delle nostre popolazioni, ma dello stesso Stato italiano, occorre quindi che il Governo salvaguardi in tutto e per tutto i nostri sacrosanti ed indistruttibili diritti, e far sì che nessuno li calpesti e tanto meno certi maneggioni del capoluogo friulano.
Gli sloveni del Friuli — è bene lo sappiano tutti — parlano un loro dialetto che non è friulano e nemmeno italiano; essi costituiscono una minoranza etnica e linguistica che chiede soltanto le vengano riconosciuti, come lo vuole la Costituzione italiana, i medesimi diritti riservati alle popolazioni di parlata slava (Gorizia e Trieste), francese (Valle d’Aosta), tedesca (Trentino - Alto Adige) e ladina (Val Gardena).
E questa nostra minoranza reclama anche il diritto ad un lavoro decoroso e continuativo che la olga dalla fame e dalla miseria in cui versa e ponga fine alla vergognosa piaga dell’emigrazione; emi-
Per ìa C
LA VIA
@(tfto-àtuna afiffieUd dei Comitato- Thomoiote fieì, Ìa cieakione di un. Comitato- di Cooidi-nametnto c<de douià tuteia^e gii inteteddi delia fiofiolaiione e a ftftm filate un “7>iana di ùnadcita eco-nomica „ da (iiedentaie ai ($oue>ino- il fiiù (iiedto fioddilile.
0
©
0
0
©
©
0
©
0
©
w
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Nel numero precedente abbiamo pubblicato in sloveno un appello del « Comitato Promotore » composto da Consiglieri democratici in merito alla costituzione di un « Comitato di Coordinamento » il cui obiettivo è di tutelare gii interessi presenti e futuri della Zona Montana e Pedemontana del Friuli Orientale (Val Resia fino a Prepotto nella Valle del Judrio).
Ora, come promesso, pubblichiamo tale appello nel testo italiano, e lo facciamo anche per desiderio del Comitato Promotore il quale è d’avviso che il più delle volte le autorità, oltreché per negligenza o indifferenza, trascurano la nostra zona in quanto non sufficientemente edotte da chi di dovere sulla reale situazione locale che è di estremo disagio.
E’ ora di correre ai ripari! E’ ora di pensare seriamente alle cose di casa nostra! Ed è appunto per questo che riteniamo opportuno, doveroso e urgente lanciare un appello a tutti coloro che come noi siedono nei Consigli comunali per meglio affrontare e risolvere la penosa situazione che assilla e mantiene in ansia le nostre popolazioni.
Interessarsi dei problemi della nostra terra, secondo la nostra coscienza, riteniamo costituisca un preciso dovere che deriva dal fatto di essere noi, parimenti agli altri amministratori, i diretti rappresentanti, e quindi anche i diretti responsabili, della vita presente e avvenire delle nostre popolazioni.
Per primo, noi suggeriamo di costituire immediatamente un «Comitato di Coordinamento» sul tipo delle «Comunità» in funzione in altre zone di montagna. Questo comitato dovrebbe essere composto
© © 0 © © 0 0 0 0 0 0 0 © © 0 0 © 0 0 0
voti dietro grosse promesse che non vengono mai mantenute. Non una sola industria, e anche quel poco che vi era — Fabbrica Cementi di S. Leo e relativa cava; S.I.L.F.E.A. di Cividale (estratti tannici) — è stato eliminato senza riguardo alcuno alle gravi conseguenze che ne sarebbero derivate ai lavoratori ed alla stessa economia della zona.
Nessuno da noi può aspirare o trovare un posto di lavoro dignitoso, con carattere di stabilità, che garantisca almeno un minimo di vita. Per questo si emigra in massa all’estero e così le nostre valli e i nostri paesi vanno paurosamente spopolandosi, immiserendosi ed intristendosi. Già, nel solo secondo dopoguerra, la popolazione, nella maggior parte delle località, risulta più che dimezzata.
In quanto alle risorse idriche, vengono sfruttate dai monopoli e-lettrici (Centrali di Resia, Val Tor-
Pogled na Osojane v Rezjanski dolini.
da amministratori comunali i quali, unitariamente e al di sopra e al di là di quelle che possono essere le differenze ideologiche, dovrebbero elaborare un «Piano di rinascita economica» da presentare il più rapidamente possibile al nuovo Governo il quale, se manterrà fede agli impegni assunti e programmati, non dovrebbe mancare di accettarlo e renderlo esecutivo.
Pacifico e nalurale che alle nostre popolazioni stiano molto a cuore anche i diritti riservati alle minoranze linguistiche, passiamo ad esporre rapidamente il quadro generale della grave situazione della nostra zona che è ultradepressa.
La Zona Montana e Pedemontana del Friuli Orientale è la più trascurata, addirittura abbandonata: serve unicamente per mungere
llllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll||||l!l||||||||||!lllll!ll||!||||l!!|||||||||||!l||||||||||||
graziane che, continuando sul ritmo attuale, nel volgere dì pochi anni porterebbe ineluttabilmente alla totale scomparsa della operosa e tenace popolazione della Sla-via Friulana.
Noi, in fondo, dalla nuova coalizione governativa ci attendiamo veramente qualcosa dì concreto; e più ancora ci attendiamo la ormai assicurata creazione della Regione Friuli-Venezia Giulia a statuto speciale che, come sempre siamo andati dicendo, è il solo organismo che può dare l’avvio alla generale rinascita economica e ulteriormente svilupparla fino a renderla rassicurante e fonte di reale benessere per tutti.
re e Val Cornappo) senza alcuna contropartita. I canoni elettrici non sono ancora stati pagati e le industrie non hanno assunto neppure uno solo dei nostri operai.
E che dire delle condizioni culturali? Impressionanti per non dire disastrose. Circa un terzo degli abitanti manca di un titolo minimo di studio, e vi è chi sa appena leggere o scrivere stentatamente: e si tratta della maggioranza. Questo nell’èra atomica, nell’èra del risveglio impetuoso dei popoli africani. Ed è forse per questo che la massa dei nostri operai è senza qualificazione di mestiere. Se si fa eccezione dell’unica modesta scuola professionale di Stato di San Pietro al Natisone, dove possono . erudirsi i nostri giovani? Per questo appunto noi proponiamo l’istituzione in tutti i Comuni montani e pedemontani di scuole tali da soddisfare le esigenze culturali e professionali della nostra gioventù. E’ umiliante constatare che in tutta la Slavia Friulana difettano non solo i liberi professionisti ma anche i diplomati tecnici e agricoli di cui se ne sente anto il bisogno.
Non possiamo non sottolineare come, malgrado il reddito infinitesimale delle nostre aride terre, le tasse che da noi si devono pagare siano opprimenti e talvolta superiori a quelle pagate in pianura e in zone fertili, industriose e turistiche; come non possiamo non muovere un appunto a certi parlamentari che qui da noi promettono il massimo interessamento e la più larga assistenza — questo naturalmente in tempo di eie-
svojo vrednost! Ili
indust rtn orologerie spremi i e apparecchi .cleri romecca ilici
UIMNT
Vm-
•lei bj.ùl -
Commissionaria
Elolfferi & CIncchiatlì
Via Treppo, 22 - UDINE - Telef. 3876
Novi in rabljeni auromobili za izvoz
zioni — mentre a Roma neanche più si ricordano. E appunto per questo il più delle volte lo stesso Governo — che per natura ci ignora, e forse non gliene importa, al pan dei citati parlamentari, che dalle nostre parti si progredisca o meno, e ne sarebbe estremo bisogno. sulla via del progresso economico e sociale — rimane all’oscuro delle vicende locali.
Per ultimo, segnaliamo la necessità della creazione, del resto sancita dalla Costituzione Repubblicana (art. 116) della regione Friuli-Venezia Giulia a statuto speciale che sola può dare l’avvìo a una concreta rinascita economica e in particolare delle zone montane e pedemontane. Chi è convinto regionalista, chi ha veramente a cuore le sorti della rinascita e del progresso della nostra terra, chi è sensibile alle esigenze dei nostri abitanti: operai, contadini, montana-
ŽIVI AKTUALNI PROBLEMI
Prealpi Giulie), če se tu ne sme prav zaradi vojaških prepovedi, izvajati bonifikacijskih del, kot jih predvideva zakon o pomoči hribovskim krajem?
Treba je tudi upoštevati, da se v krajih, ki so podvrženi vojaškim uslužnostim ne more izboljšati na noben način slabih prometnih zvez. Prosnid na primer je še danes izoliran od sveta prav zaradi nemočnosti gradnje tiste kratke v preteklosti že začete ceste, ki bi morala vezati vas z ostalimi za-selki komuna skozi Zgornjo Na-diško dolino.
In to še ni vse.
V naših dolinah bi se lahko razvil — in pogoii za to so dani — turizem, tak kakršen se že uveljavlja v drugih hribovskih krajih, kot na primer v Kanalski dolini in drugih dolinah alpskega obroča, ki so bile prej zapuščene in zanemarjene. Res je, da se ne more turizem razviti, če manjkajo gostišča in hoteli, a ti se lahko v kratkem času zgradijo, če so dana za to na razpolago finančna sredstva. Predvsem je pa potrebna dobra volja, to se pravi želja s strani kompetentnih organov napraviti tudi pri nas, ki pogojev za to ne manjka, saj nudi naša dežela lepot vseh vrst, tudi za najbolj zahtevne turiste.
Komu ne prijajo lepote našega Matajurja, od koder se nudi krasen razgled po vsej furlanski ravnini tja do moria? Že ta bi lahko postal privlačna točka poleti in pozimi, saj so tu izborni in prostrani smučarski tereni.
Potem so v Terski dolini Završite jame, ki so po velikosti štete
ri, boscaioli, tutti coloro, ìnsomma, che vivono del proprio sudato lavoro, non può non lottare con slancio e decisione per allargare le coscienza regionalista e chiamare tutti a questa battaglia contro tutti gli ostacoli e le resistenze frapposti dalle forze conservatrici ed anticostituzionali per impedire i1* crearsi della Regione. Diremo per incidenza che le nostre valli, i| tempi andati, furono spesso autonome godendo dei relativi benefici.
Vogliamo ritenere che il «Comitato di Coordinamento» da noi proposto, e che vuole costituire lino squillo di allarme e un mezzo! di raccolta di tutti coloro che amano e intendono far progredire la loro terra e le loro tradizioni nonché far valere i propri diritti, diventi presto un fatto compiuto per il bene e la fortuna di ciascuno e di tutti.
med največje v Italiji in po lepoti ' med najlepše v Evropi: zakaj £® tu ne bi dalo nekaj ukreniti?
In na Rezjansko dolino tudi ne smemo pozabiti: očarljiva okolica, bogata zelenja in dišečih travnikov z neštetimi ekskurzijskimi točkami, bogata voda in privlačna tudi za ljubitelja športnega ribolova In končno koliko bi lahko nudil' Kanin, kamor, posebno zadnja le-* ta, prav radi zahajajo tudi Furia-® ni, ki se podajajo tja gori iz vzhod- f ne strani, to se pravi iz Bovškega, [ lejer lahko tudi nemoteno fotogra- J L raj o kraje, ki so jih vzljubili N ! ki jih najbolj zanimajo.
Naj se torej spremenijo ornenje' ni kraji v toliko privlačnih . turističnih centrov, in prvi korak proti ekonomskemu izboljšanju b® brez dvema ster i en.
V. T.
ZA USTANOVITEV DEŽELE
niških in ekonomskih organizacij, ki se borijo za ustanovitev dežel® Furlanija - Julijska Krajina s po' sebnim statutom. Predlagali so, d» bi v «furlansko kostituento» bil* vključeni tudi zastopniki slovenske jezikovne manjšine videmsk® pokrajine. Ta organizem bo moral proučiti posebni statut dežele k’ bi moral biti kasneje predložen v odobritev parlamentu. To je prvi' krat, da so povabljeni v takšn0 vrsto organizma tudi Slovenci v* videmskem.
Odgovorni urednik: VOJMIR TEDOLÙ* Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 j Tisk.: S. Marco — Krmin - Videm | ___________________________________________