Poštnina pavšalirana. Št. 5. Posamezna številka 2 K. Kočevje, dne 17. decembra 1921. Leto I. Posamezna številka 2 K. Uredništvo: Kočevje štev. 58. Upravništvo: Kočevje štev. 18. §11] Naročnina: za celo leto Din. 15, sicer sorazmerno. Inserati: cela stran Din. 400, sicer dogovorno. gg Gospodarski, politični in kulturni organ. Izhaja vsako drugo soboto zjutraj. Kongres Radikalne Stranke in njegovi zaključki. Kočevje, dne 17. decembra 1921. Tako veličanstvenega shoda, kot je bil te dni kongres Radikalne Stranke v Beogradu, še ni videla naša država. Imel bi se vršiti dva dni, li. ju 12. t. m., toda ker nujna vprašanja države in ljudstva ta dva dneva šTe niso bila razčiščena, se je kongres, kot najvišja suverena strankina oblast podaljšal sam še na 13. t. m. 1211 pooblastil so oddali odposlanci kongresnemu tajništvu ob vstopu v zborovalno dvorano iz vseh krajev naše očetnjave; ravnotako iz Slovenije kot Macedonije, Vojvodine, Hrvatske, Dalmacije itd. Vsa tri plemena so j bila zastopana na tem silno važnem shodu, Slovenci ravnotako kot Hrvati; Hrvati kot Srbi, vsi enodušno zavzeti za isti cilji delovati z vsemi silami na to, da se naša država uredi na načelih poštenosti, enakopravnosti plemen in posameznikov ter civilizacije in napredka. Poročila strankinih poročevalcev so pokazala, da se vodstvo stranke zaveda položaja, da ima jasne cilje ter tudi voljo, da se pride do njih. Poročila posameznih delegatov iz njih krajev so pokazala, da so se vgnezdile v držav k silno nezdrave metode in strankarska strahovlada, ki si je znala zasužnjiti v svoje strankarske namene državne organe; te metode, zanešene v našo državo iz nekdanjih madžarskih pašalikov, je kongres soglasno in z ogorčanjem obsodil, obenem pa naložil strankinim funk-cijonarjem, da delajo z vsemi močmi na to, da se te zlorabe in metode iz naše uprave odpravijo in ako treba, tudi izžgo, pa naj stane kar hoče. In ker je njih središče sedanje notranje ministrstvo, je shod tudi za ceno razbitja koalicije z demokrati zahteval, da preide to ministrstvo, ki pomeni najjačjo državno moč, v politično in upravno čiste roke neutralnega moža. Obenem je dal kongres svojim voditeljem silno važne smernice za prihodnjost; te pomenijo mejnik v dosedanji naši notranji politiki in otvoritev nove dobe, dobe prave demokracije, ne pa strahovlade Pribičevijancev; kongres je postavil kot aksijom, da naj se v naši državi počuti dobro vsak državljan bodisi tega ali onega imena, te ali one stranke ali svetovnega naziranja; soglasno se je izrekel zato, da morajo iz besednjaka Radikalne Stranke izginiti besede separatist, av t o n o m i st, p a p i st, ri m-Ijan, kačak itd., ter da mora v javnem in političnem kakor tudi v upravnem našem življenju vladati morala, poštenost, lojalnost in humanost. Država ne sme biti zasidrana v orožju policije in žandar-mov, ampak v srcih njenih držav- ljan o v. Ta cilj je dosegla Radikalna Stranka v predvojni Srbiji in ta cilj poštenosti in čistosti mora uresničiti tudi v novi naši državi, pa naj to stane tudi srčno kri. Glede gospodarski li vprašanj se je postavil kongres na stališče velikopoteznega smo tren ega programa, ki pride zlasti glede prometnih sredstev v čimprejšnjo uresničitev, z načelom, da morajo v splošnem prometne naprave same sebe vzdrževati in ne obremenjevati davkpplačevalcev. V finančni politiki se je postavil na stališče, ki pomeni kompromis med zahtevami države in malega človeka; v socijalnem vprašanju se je pa zlasti povdarjalo načelo, da se mora vsakemu državljanu zagotoviti, da od poštenega dela s svojo rodbino tudi lahko pošteno živi; izhajajoč iz tega načela se ima rešiti uradniško in delavsko vprašanje. In kdor je posvetil svoje moči celokupnosti, ta naj bo, ko mu opešajo moči, od celokupnosti tudi preskrbljen. Iz tega vidika se ima urediti socijalna zakonodaja, se imajo preskrbeti invalidi itd. Kongres pa tudi ni pozabil sebe in svojo stranko. Pri volitvah v konštituanto Radikalna Stranka ni razvila takorekoč nobene agitacije; njena skrb je bila le skrb za državo, v pričakovanju, da se jo oklenejo državljani, poznavajoč njeno delo, takorekoč sami od sebe. Res je izšla iz volitev kot najmočnejša državna stranka; ni pa dobila toliko mandatov, da bi mogla sama uresničiti in uveljaviti svoje preizkušene načrte. Vsled tega se je morala vezati z drugimi strankami ter jim v gotovih jako važnih strokah državne uprave dati prosto roko. Posledice niso izostale; stranke, ki že vsled pomanjkanja izkustva države ne umevajo kot najvišjo in najplemenitejšo ustanovo vseh državljanov, ampak le kot dobro priliko za svojo stranko in svoje ljudi, so nejevoljo državljanov privedle db vrhunca ter povzročile s tem spoznanje, da tako ne more več iti dalje. Radikalna Stranka zahteva vsled tega odstranitev vsakepolitike in politikov iz državnih uradov ter fimkcijoniranje državne uprave in državnih organov le po stvarnih vidikih in po vidikih splošnega javnega in državnega interesa, v interesu vsega prebivalstva, ne pa gotovih strank. Ker se od gotovih strank v naziranju države in državae uprave bistveno razlikuje, a je preslabotna, da bi mogla prodreti, odklanja odgovornost za delo drugih strank v državni upravi ter zahteva, da se čimpreje razpišejo volitve; ljudstvo naj eno ali drugo skupino poveri s svojim zaupanjem, da ta skupina uredi državo, ker izhodišče iz sedanje nesigurnosti se mora najti. Teh volitev se bo udeležila tudi Radikalna Stranka. Da bo udeležba vspešnejša je kongres naložil Glav- nemu Odboru Stranke, da ustanovi v Beogradu veliko strankino centralno pisarno, ki ima sprovesti po celi državi strumno organizacijo, po občinah, okrajih in deželah ter zastopati, informirati in instruirati strankine pripadnike ter voditi celotno organizatorično delo v državi. Obenem se bo preuredil in smotreno ^organiziral strankin tisk. To je kratek komentar k resolucijam kongresa, ki jih prinesemo v prihodnji številki. Cel kongres je potekel veličanstveno ter se gibal v stvarnem in dostojnem tonu. Dve tretjini članov je bilo navadnih kmetov; njih govorniki so z bistrostjo svojega duha, z zdravimi svojimi nazori, s trezno sodbo vseh aktuelnih vprašanj ter logičnostjo idej vse poslušalce, zlasti pa nas Slovence, naravnost zadivili. Vsi Slovenci smo se pre-1 pričali, s kako veliko in čisto moralno silo j razpolaga Radikalna Stranka in da če bo le kdo zdravo in pametno uredil našo državo, da to ne bo nihče drugi, kot Narodna Radikalna Stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev. In pred silno to moralno silo izginejo osebne le iz politične zlobnosti izmišljene in razširjene klevete političnih nasprotnikov v pomilovanja vreden nič. S. Zašto nam je slaba valuta? Svaki dan slušamo i u novinama čitamo, da, ušleii niskog kursa naše valute, imamo ogromne finansiske in ekonomske teškoće, pa se ukazuje naročita pažnja na neki razlog. Priznati se mora, zbog ovako slabog kursa našoj valuti, gubimo, ne milione, već milijarde, a u ekonomskom pogledu ovaj gubitak je tako ogroman da se ne može iskazati. U mesto da naše bogastvo ostane kod nas, u našoj zemlji, mi ga, usled slabog kursa naše valute, predajemo drugima i to onima, koji su bogati i prebogati. Ima više uzroka što je naša valuta slaba: 1.) suvišno izdavanje novčanica bez podloge; 2.) rdjavo budžetiranje; 3.) pasivnost trgovinskog bilansa; 4.) slaba i mala proizvodnja; 5.) nepotpun, nesolidan i nesiguran železnički saobraćaj; 6.) nevodjenje štednje ni u državnom budžetiranju ni u privatnom gazdinstvu ; 7.) nesavesno špeku-liranje i iz zemlje iznašanje domaće a naročito nestalne valute; 8.) nesredjene političke prilike u zemlji i s‘polja. Pitanje o popravci valute je akutno i prvoklasno. Država u tome može pomoći mnogo, a privatna inicijativa ne samo da nije ništa učinila radi popravke valutne vrednosti več na protiv. Čitamo u novinama da žene v Zagrebu demonstrativno na zborovima traže jednako pravo glasa sa muškarcima, kao da im je danas to prva i najvažnija briga, kao da njihova dužnost nije da učestviiju u popravci valute. One mnogo mogu da utiču na muški pol, i, u mesto sa jakom voljom i izdržljivošću da sazivajo zborove i medjusobom agituju da se što manje luksusa nosi i upotrebljuje, a one zbore zbor radi glasanja?! Pogledajmo samo kakav je neopisan luksus baš u tome Zagrebu, gde se ne zna koja je dama bogata a koja sirota, koja je žena ili kći bogatih ljudi i gde se ženski svet utrkuje u luksuziranju. U prvom redu, kada bi kod njih bilo više pameti i osećaja dužnosti prema svojoj zemlji i narodu, — one su, radi spasa one zemlje i naroda, pozvane i dužne da imaju samoodricanja i samopre-gorevanja, pa da kao takve utiku i na okolni muški pol. Ovaj bi se morao stideti ženskoga postupanja, pa bi im sledovao primeru. Smanjujući upotrebu i potrošnju luksuznih predmeta, smanjićemo odnošaj novca i bogastva u inostranstvo, a samim tim će i naš uvoz biti smanjen u nekoliko. Nepro-izvodnjom luksusnih predmeta u zemlji, proizvodna moć bi se uputila na proizvodnju neluksuznih artikala, eventualno za izvoz, te bi se izvoz uvećao na račun uvoza. Osim toga, neupotrebom luksuznih predmeta kod poreskih obveznika bi ostalo više novca, te bi bili u mogućnosti da bolje odgovaraju svojim poreskim obvezama. O suzbijanju iznašanja naše i druge valute privatnom inicijativom nećemo ovde govoriti. A šta su država i vlada učinile za poboljšanje valute? Ništa, apsolutno ništa! U mesto da nadje prihodne izvoze za iz-ravnanje budužetskog deficita, država pravi zajmove kod Narodne Banke, koju nateruje, da bez ikakve metalne ili materijalne podloge izdaje mnogo više novčanica nego što treba in nego što inače može izdavati. U zavodjenju novih i povećanju postojećih poreza vlada nije bila odlučna i stalna i uvek je bila kolebljiva tako, da se o zavodjenju progresivnog poreza ne može ni govoriti. Ako bi se i zavela koja yrsta posrednog ili neposrednog poreza, kroz kratko vreme su se odredbe o tome ukidale ili ublažavale na štetu izravnanja budšetke ravnoteže. Bilo je slučajeva, da je neka vrsta poreza ukinuta u jednoj oblasti zato što nije postojala u nekoj drugoj oblasti (n. pr. na rakiju), u mesto da se ta vrsta poreza zavede i tamo gde nije postojala. U mesto da u ovim pitanjima vlada bude stalna, odlučna i energična, upravo diktatorska, jer je to interes državni i narodni, ona popušta, postaje demagog, boji se izgubiće popularnost kod svojih birača. U Srbiji nekada je bilo jako rdjavo bud-šetiranje, sa definitima, ali su jake ruke radi-kalskih vodja, bez obzira na nepopularnost, zavele prvo 70% pa zatim i 40% državni prirez; narod je ovu potrebu razumeo, pa je opet svoje poverenje poklonio radikalima. A sada, zašto sada radikali ne upotrebe isti rnetod? Zato što su u vladi koalirani sa demokratima, a. ovi se boje da posle toga ne izgube od svoje popularnosti, pa neće da spašavaju narod i državu, već je očito guraju u propast. A radikali moraju sa demokratima, jer bi imače zemlja bila u većim trzavicama. A od svih demokratskih ministara za ovo najveću odgovornost nosi ministar finansija g. dr. Koča Kumandi. On nam u svome ekspozeu priča da ima mnogo činovnika i vojske, a ne predUzima nikakve energične mere da se smanje rashodi na tim pozicijama. Šta više, stvara neka nova nadleštva i činovnike (Centralne Carinske Blagajnice) samo da bi svojim partiskim prijateljima našao mesta, kod tolikih imače centralnih blagajnica, koje su organi Glavnog DrŽctvnog Računovodstva. Poznati su slučajevi, da mnogi milionari nisu hteii upisati zajam unutrašnji. Ministar finansija, medjutim, ne preduzima energične mere, da svaki mora državi dati prinudni zajam, već ide i u inostranstvu pod vrlo teškim usfovima zaključuje zajam. Jer taj naš gradjanin, koji protestvuje što nema uredjen železnički saobraćaj i koji od železnice traži koristi, dužan je sam državi u tome pomoći; a kad sam tu potrebu ne može da uvidi, onda vlada ima ne samo pravo već i dužnost, da mu, putem zakona, tu dužnost naturi. Zašto ici na stranu i zaduživati se?! Valjda zato, da nam valuta još više oslabi! Da čudne li finansiske politike! Sasvim umesno, bio je zabranjen uvoz luksuzne robe, ali nije bilo odlučnosti, pa je to rešenje povučeno. A sve to u pravom redu zavisilo je od demokratskog 'ministra finansija, koji više vodi politiku demokratske stranke nego državnu politiku. Kad pojedinci nisu u stanju da shvate da ne treba trošiti luksuznu robu, a naročito strane proizvodnje, onda je vlada dužna tu zabranu da uspostavi u interesu državnom i narodnom, a još manje je zabranu trebala skidati kad je- ona već bila zavedena. Nije dovoljno luksuznu robu pri uvozu samo jače opteretiti carinom, već treba i sarvim zabraniti njen uvoz, pa i proizvodnju u zemlji, u koliko ue bi služila izvozu. Neka se svet nauči za neko kratko vreme da živi i bez nepotrebnih stvari, pa će mu posle toga doći ekonomsko blagostanje. Bez žrtava, samopregorevanja i trpljenja nema spasenja. Ža izvoz neke robe traži se osiguranje valute?! U mesto, da se naša izvozna roba plaća samo našom valutom, te da joj se kurs bar z moralne strane poboljša, a ono traži se strana valuta?! U mesto da se radno vreme poduži, te proizvodnja pa sledstveno tome i izvoz poveća, a ono se najmodernija socijalistička načela primenjuju u nas. Nas može spasti rad i samo rad. Zato, bar za dva sata dnevno treba povećati radno vreme za svakoga. Zbog toga će nam ne samo proizvodnja i izvoz biti veći, već će i roba biti jevtinija, te će se ova zapletena i teška pitanja polako sanirati. Pogledajmo samo Nemce, pa uzmimo primer od njih. A koliko opet praznika imamo? Više nego li radnih dana! A šta su vlada, odnosno ministar finansija i ministar trgovine (oba demokrate) u-činili, da se naša izvozna trgovina lepo organizira? Ništa! Zašto se nisu postarali na primer da se naš izvoz poglavito uputi u zemlje, čija je valuta bolja od naše, već tamo Tffe, čij,1 jüTfflüta'ne samo slabija oci naše već i u opadanju. * Za sve ove i slične ovakve nedaće kriva je vlada, a u prvom redu ministri finansija i trgovine, koji su demokrate; naročito je kriv ministar finansija, koji je spor, neodlučan, neenergičan i nefahman. On je odgovoran što nema spremno osoblje, s kojim može da radi, jer ga je, bez obzira na sposobnost i podobnost, doveo samo s toga što je demokratsko. Ministar finansija treba da ima gvozdenu ruku pa da učini ovo: 1. ) Da poveća posredne i neposredne poreze bez milosrdja, izbegavajući pri tom da upropasti srednju klasu, kao i da zavede progresivni način porezivanja. 2. ) Da u samoj zemlji nadje prihodna srestva za pokriće budžetskog deficita, a nikako da ih pokriva zajmovima iz inostran-stva. Ako treba, od novčanih zavoda prosto uzeti novac, ali nikako ne praviti sakate zajmove. 3. ) Da Narodna Banka povuče jedun suvišan kontigenat novčanica. 4. ) Da produži radno vreme. 5. ) Da zabrani upotrebu i potrošnju luksuzne robe, a naročito uvoz sa strane. Sve ovo pomoglo bi i učinilo, da Narodna Banka nema veliki broj novčanica u opticaju — bez podloge; plaćanja naša u inostranstvu sveo bi se pa minimum i naš trgovinski bilans bio bi aktivni. A ovo će opet učiniti, da naš dinar bude pravi dinar, onaj srpski dinar, onaj srebrni i papirni dinar, što je u Srbiji pre rata vredeo više od zlatnog dinara. Takov nam dinar dajte! To tražimo od ministra finansija. Medjutim, današnji ministar finansija izgleda samo zato je ministar, da po želju dr. Žerjava smenjuje činovnike radikale i postavlja svoje — demokrate. Pogledajmo samo direktora Generalnog Inspektorata i kakov kaos tamo vlada! Pogledajmo Generalnu Direkciju Carina, gde se sve samo neozbiljno i polutanski radi? Sve se ovo ovako radi da bi se stvorila podlaga da demokrate dobiju većinu pri sledečim izborima. U mesto da prione na poslu, spasava državne finansije i pomogne državnoj ekonomiji i narodnom blagostanju, naš se demokratski ministar finansija uči kako će ministrovati. Ova zemlja nije zato da demokratima svojom kožom plaća vežbenike za njihove ministarske stolice, več njoj trebaju zreli i oprobani ljudi za državnike i ljudi od smisla, pa su demokrate takve ljude trebale i dati, a ne igrati se za državnim i narodnim imanjem. A ako takvih ljudi u svojoj stranci nemaju, neka demokrate, u interesu državnom i narodnom portfelj ministra finansija ustupe radikalima, koji imaju ljude oprobane, kao što je g. Stojan Protić, i koji znadu šta rade. M. A. Pismo iz Beograda. Beograd, 10. decembra 1921. Velespoštovani gospod urednik! I. Oa svojem odhodu iz Slovenije na kongres Radikalne Stranke v Beograd sem Vam obljubil, da Vam v kratkih besedah poročam o vtisih, ki Jih ob tej priliki dobim o naši prestolnici öb izlivu Save v Donavo, ter mi vsled tega dovolite, da se tej svoji dolžnosti tu na kratko oddolžim. Naša kraljevska prestolnica leži na desni strani izliva Donave in Save, ki, kot znano, izvira v idiličnem našem Bohinju. Naš Bohinj, Bled in Slovenija stojita torej v nepretrgani naravni zvezi z Beogradom po naši Savi. Levi breg izlivišča Save in Donave je velika nepregledna ravan, ki se ob Savi imenuje Srem, ob Donavi Banat. Desni breg izlivišča tvori kakih 30 m visok greben; po vrhu grebena vodi najlepša beogradska ulica, imenovana Terazije; njen podaljšek je Knez Mihajlova ulica, ki vodi mimo glavne beogradske takozvane Saborske ccrave na Ka-lemegdan in od tu v svetovno znano beo-gfädsfcd trdnjavo, ki leži na drugem koncu tega grebena, padajočega strmo proti Donavi. Kniemegdan pred trunjavo je turška beseda in pomeni toliko kot veliki travnik, velika ravnica ali po vojaško glacis. Danes je spremenjen v krasen park, v katerega je srbski narod postavil na lične podstavke izklesane kipe vseh svojih zasluženih velikih sinov ter je torej, stvoril s tem živo vsakomur pristopno predočitev svoje proteklosu. Sredi njih tik pred trdnjavo so postavili velikanski spomenik Črnega Jurija (Karadžoražn) na mestu, iz katerega je 1. 1812 s svojimi golorokimi Seljaki naskočil in zavzel beogradsko trdnjavo ter iztrgal s tem glavno mesto dežele iz tur-škt naziv okolice beogradske. Mesto se obnavlja s pravo amtrikansKo naglico, pa tudi v amenkanskem stilu; velikanske palače rasL j i iz tal kot gobe po dežju. Cele ulice so od prevrata sera zadobile popolnoma drugo lice. Predvsem se pospešujejo javne zgradbe, da se nameste v njih vsa mimstr tva in drugi osrednji državni uradi. Posebna amemanska družbi si je nadela nalogo, da v dobi par let sezida v Beogradu vsakomur, kdor ji da na rarpulago zemljišče, krasno moderno palačo, ki jo menda po desetletnem lastnem izkoriščanju izroči dajdcu zemljišča v last, vmes rnu P1 nakaže celo nadstropje v uporabo. T<> dviga silno ceno zemljišč, pa tudi pretvoritev Beograda v moderno velemesto. Na levi severni strani Save se dviga Zemun; to mesto je približno tako veliko kot Ljubljana in jako bogato. Z Beogradom je zvezano z železniškim mostom; stvoril se je načrt, da se ga zveže z velikim modernim mostom in ustvari tako predpogoj, da se ob sotočišču Save in Donave podigne druga, jugoslovanska Budimpešta, kulturno, gospodarsko in politično središče Jugoslovanstva, na katero bo vsak sin naše domovine lahko ponosen, v kar so vzpričo šii tih naravnih bogastev Beograd obkrožajočih ozemelj ter ogromne plovne vode Donave in Save podani vsi naravni predpogoji. Beogradska mestna občina se nahaja v radikalnih rokah; nove občinske volitve bodo radikalne vrste v mestnem zastopstvu brez-dvomno še ojačile. Slovensko zastopstvo Radikalne Stranke se je v petek 9. t. m. ob 4. popoludne z brzo-vlakom odpeljalo na njen shod v Beograd. Mislili smo, da pridemo prvi; toda že v Zagrebu so se nam pridružili zagrebški odposlanci in na vsaki postaji, kjer je brzovlak obs»al, so vstopale nove trume. V Slavonskem Brodu so se nam pridružili Bošnjaki, Dalmatinci in Črnogorci s Kosovci in Metohijci. Zasedli ali boljše zastopili so vse vagone, tako, da ko so začeli vstopati podjetni Sremci, ni bilo več drugod prostora kot po spalnih in jedilnih vagonih. Vzpoznali smo se hitro; v prijetnem' bratovskem čebrljanju in okrepčevanju smo se na minuto točno prepeljali čez Savski most v Beograd, kjer so nas naložili na številne kočije ter nas odvedli v hotel Paris, da se javimo, odtod pa vsakega v njegov stan. Mene je v pravem pomenu besede konfiscirala skupina Sremcev, Bošnjakov in enega Dubiovničana ter me odpeljala v hotel „Srbski Kralj“, najelegantnejši beograjski hotel ob Kalemegdanu, kjer je postavil svojo pre-stolico, a nam prijeten stan naš znani prijatelj Toša Vučkovič iz Sremske Mitroviče. Med tem smo se razšli po mestu. Posamezne grupe delegatov iz vseh stranij in pokrajin širne naše domovine že stopajo po ulicah, se pozdravljajo in vpoznavajo. V o-gromni večini so Seljaki, boljši posestniki ali trgovci, pa tudi inteligence ne manjka. Časnikarski reporterji zalezujejo grupe in posameznike ter skušajo izvedeti od njih ali so Protičevci ali Pašičevci, za revizijo vidovdanske ustave ali za nadaljevanje dela na podlagi te ustave. — Delegati, tudi kmečki, se izražajo zelo previdno in djplomatično, tako da od odgovorov ni nihče bolj pameten. Proti-radikalni listi pišejo že o prelomu med Pa-šičevim in Protičevim krilom, drugi tolmačijo momentano lahko obolenje Pašičevo kot pretvezo za lep odstop iz politike. Tudi izven-državni listi prinašajo notico o predstoječem kongresu stranke, ki utegne imeti dalekosežne posledice za vso dosedanjo politiko kraljevine. Zanimanje in napetost je tem večja, ker se radikalni listi, sami nesigurni, kaj prinese kongres, izražajo jako previdno in diploma-tično. Med tem nastopi predvečer kongresa. Večina delegatov boljših krogov se zbere v kavarni Moskva na Terazijah. Tja pride tudi več radikalnih ministrov, aktivnih in onih na razpoloženju. Ob zvokih izborno igrajoče godbe znanega železnega beograjskega polka ®e zabavajo oboji; o strankarski politiki ni aosti govora; napominje se semintja le o krizi čim*6 Parlamenta ter naglasuje potrebo čimprejšnjih vohtev v parlament. Govori se resno, premišljeno; Srbi so sploh jako raz-boii-o in že 0cj narave 7 zcj|-aV() prevdarnostjo in finim taktom obdarovano ljudstvo. Proti enajsti uri se začne, svet odpravljati proti domu; jutersnji dan b0 zahteva| bistrost duha ter je vsled tega potrebno, da je človek predvsem dobro prespan. II. Beograd, U. decembra 1921. Velikanska dvorana največjega beograjskega kina, nameščenega v grand hotelu „Paris“. Dvorana ima prpti odru viseča tla v obliki brega. Cela dvorana je pokrita s sedeži v lepo razposejenih vrstah s prosto ntico po sredi. Sredi dvorane stoji dolga z belim prtom pokrita miza. Dva zvonca, Črnilo ln. Papir svedočijo, da bo to predsedniška JNiza. Dvorana je namreč tako dolga, da bi se 11 erjega konca v drugega ne čulo ter je treba postaviti vsled tega predsedstvo v sredo dv< r- ne. Zavese' na oknih so spuščene, okna zaprta, ter užgane vse električne svetilke. Znatno pred deveto uro začno zasedati vso silno množico stolov odposlanci Radikalne Stranke od vseh krajev države. Odprta so le ena vrata v dvorano; tu mora vsakdo oddati pooblastilo svoje organizacije kot njen delegat. Pripuščeni so le zastopniki okrajnih in okrožnih organizicij. člani glavnega odbora, to je glave stranke, vsi poslanci, krog sto, ter vsi aktivni in bivši strankini ministri, ki zavzemo prostor v polukroge krog predsed-stvene mize. Ob devetih je dvorana zasedena. Vlada precejšnja tišina, ki jo moti le šepetanje. Vse je nekako napeto, nervozno ter pričakuje kaj da pride; vendar ne napravi nesigurnega, pač pa precej samozavesten vtis. Točno ob devetih vstopi ministrski predsednik in šef stranke gospod Nikola Pašič; žnjim pridejo predsedniki kluba radikalnih poslancev gosp. Aca Stojanovič, vseučeliščni profesor prava, minister na r., državni savetnik itd. gospod Ljuba Jovanovič ter minister javnih del gospod Joca Jovanovič, za njimi pa mlajše moči, obenem člani glavnega odbora ter organizatorji stranke, obenem podrobni delavci gospodje Vojislav Janjič, Velizar Jankovič, Laza Markovič itd Cim se Nikola Pašič pokaže na zboru, mu priredi ta velikansko ovacijo s ploskanjem in vzklinkanjem: „Živio Pašič!“ Ta pa koraka nekoliko sklonjenega hrbta — ima že blizu 80 let - in prijaznega smehljaja, očividno smehljaja zahvalnosti, skromno proti predsedniški mizi ter se vsede od nje v kot, da ga vidi čim-manje delegatov, pa vendar tako, da vidi on večino. Dolga siva brada mu zakriva čez polovico prsjj; krepak nos, dvoje živih bliskajočih očij izpod visokega polnega čela, lepa pravilna in polna, s sivimi lasmi pokrita glava napravljajo na človeka napol vitežki, napol patrijarhalni, a vendar poseben harmoničen in častitljiv vtis, ki ga vsled posebne karakterističnosti nobeden ne more pozabiti ter se odtegniti nekemu posebnemu vplivu. Ko se hrum poleže, Pašič vdane, stopi do srede predsedniške mize, pritisne polagamo trikrat na zvonec, nakar zavlada takoj tišina in po dvorani se začuje njegov krepki, nekoliko meta!ično*a precej odločno zveneči glas: „Konferencija Radikalne'Stranke otvorena je!“ Pozdravi vse člane zbora ter zahteva, naj izvolijo zboru predsedstvo. Zbor pa mu soglasno odgovarja: „Pooblaščamo Vas, da jih imenujete Vi! Predsednik ste Vi!“ Gospod Pašič se zahvali za zaupanje ter imenuje nato, kot je predpisano, šest podpredsednikov in štiri tajnike zboru. Zbor vsakega posebej odobri. Ko imenuje za podpredsednika tudi „našega brata Slovenca, dr. Ivana Sajovica iz Slovenačke“ priredi zbor Slovencem viharne ovacije. Imenom predsedstva se zahvali za zaupanje Aca Stojanovič. Nato poda Nikola Pašič ekspoze o zunanji politiki naše države, dosedanjem delu, položaju in smernicah za bodočnost. Priobčil je veliko interesantnih stvari, gotova bolj diskretna vprašanja in dogodke pa je opisal in obdelal s tako diplomatsko dovršenostjo, da zbor pri občudo-vaiaju oblike ni več spraševal po vsebini, ki jo je že na podlagi oblike pravilno slutil. Zbor je vzel njegova izvajanja s pohvalo na znanje. Vseučuiščni profesor prava, minister na r. itd. Ljubo Jovanovič, jasna bistra glava ter resen politik, esayist in znanstvenik, je v lahko umljivem znanstvenem sestavku prišel do zaključka, da so Srbi,' Hrvati in Slovenci pripadniki enega in istega naroda, ki je ločen kot drugi narodi, z množico narečij, prehva-je čih se eden v drugega. Pokazal je primer severnega in južnega Nemca, Italijana, Francoza, ki se po svojih narečjih ne morejo sporazumeti, pač pa le po sv jem skupnem pismenem jeziku. Nesreča za nas je le ta, da seje med takozvanimi Slovenci pov dig-nüo en > narečje v samostoj ni pismen jezik, med Srbohrvati zopet drugo narečje in da so se vsled podjarmljenj t našega troimenega naroda po tujcih te razlike vsled različnih zunanjih vplivov podčrtale; te zgodovinske razlike postoje. Toda postavila jih je zgodovina in zgodovina, ra v j jih zopet l hko zabriš*. Interes na' obstoju teh razlik ima le tut c; še nikdar ni ta rekel, Slovenci, Hrvati in Srni, združite se, p č pa je vedno raz-pihoval na^prolja. Zakaj? Ker ima korist od našega spor«, ker se z našim razporom tujcu odpirajo vrata v lepo našo domovino. Nje- gova izvajanja kakor tudi izvajanja ostalik predavateljev o vseh tekočih in važnih zadevah, kot so bila objavljena v zadnji številki našega lista, je zbor poslušal do drugega dne opoldne z veliko pozornostjo. Drugega dne opoldne so bila dokončana. Kot zadnje točke so bila poročila glavnega odbora; ker strankini predavatelji perečih vprašanj zaeno z znanstveno podlago niso mogli ločiti od dela stranke v državi in za državo ter ljudstvo, je strankin generalni tajnik dr. Janjič imel le še lahko delo in ravno tako tudi blagajnik. Vsled tega se je sklenilo popoldne 12. t. m. otvoriti o tem pogovor ali debato, pri čemur naj pride vsak okraj do besede, bodisi po svojem odposlancu, bodisi po pooblaščencu več okrajev ali cele pokrajine. Ako so posamezna predavanja pokazala, da stoji vodstvo stranke po svojih izobraženih glavah na višku svoje dobe in vede in da zahteve ter naloge države in ljudstva pravilno umeva ter da ima tudi zmožnost istim zadovoljiti, je na to sledeča debata pokazala, da stoje podeželni oficiri stranke na višku umevanja politične in gospodarske situacije zemlje in ljudstva, da pravilno umevajo nalogo in bistvo organizacije politične stranke in da razpolagajo s pravilno disciplino, ki mora biti v vsaki organizaciji, ako naj ista obstoji. In med temi podeželnimi oficiri prevladuje srbski seljak, navadni kmet, ki pa ga je narava obdarila že v zibelki s tisto porcijo zdravega razuma, ki mu brez večje izobrazbe omogočuje pravilno presojanje tudi državnih in svetovnih vprašanj. Pri tej debati se mi je zdelo, da sedim med našimi treznimi gorenjskimi kmeti iz okolice Kranja ali Radovljice; zlasti med značajem šumadinskega ter našega gorenjskega kmeta obstoja nenavadno sorodstvo tako v naziranju sveta kot v načinu mišljenja in izražanja misli. Tudi po postavah so si močno podobni. Višek in ton debate so pa jasno pokazali, s kako čisto moralno silo razpolaga Narodna Radikalna Stranka v svojih pristaših; odkritost, poštenost ter neomejena ljubezen do svuje rodne grude, domovine in svojega ljudstva je odmevala iz njih govorov. Stranka, ki razpolaga s takimi moralnimi viri, za katerimi stoji poleg silnih vspehov preteklosti trdna volja za uveljavljenje svojih poštenih nazorov in ciljev tudi v bodočnosti, taka stranka mora prej ali slej prodreti na celi črti. Zlasti navdušeno so pozdravljali Srbijanci, Kosovci, Macedonci, Vojvodinčanji, Sremci itd. Slovence in Hrvate iz Bosne ter Dalmacije, kadar so se javili k besedi. In priznati moramo, da so i ti častno rešili svojo nalogo. Od Slovencev je bil dr. Sajovic iz Kočevja izvoljen v predsedstvo zbora; imenom slovenske delegacije sta pa zboru poročala dr. Niko Zupanič iz Ljubljane ter dr. Leopold Lcnard iz Maribora. Slednji je v čisti srbščini iznesel socialne in gospodarske neprilike našega prebivalstva v Podravju, v Slovenskih Goricah in Prekmurju ter predložil cel gospodarski načrt za sanacijo teh razmer. Med drugim je zahteval Agrarno banko za te kraje in pa viničarski zakon.' Kot nadaljni nujni predpogoj za razvitje Slovenije, kateri so neprijatelji zaprli vsa izhodišča v svet, je zahteval nujno zvezo Slovenije z morjem preko Kočevja, nadalje Mursne Sobote z Radenci, Donje Lendave z Mursko Soboto, Ljutomera z Ormožem in Rogatca s Krapino. Njegov govor se je stenografično natančno zabeležil in predsedstvo vodeči podpredsednik minister Joca Jovanovič jegovorniku obljubil takoj javno vso podporo Glavnega Odbora Radikalne Stranke, 'katero obljubo je zbor kvitiral z živahnim ploskanjem. Dr. Niko Zupanič je jjrinesel Nikoli Pašiču pozdrave iz Ljubljane, povdarii, da se je radikalno gibanje v Ljubljani začelo z dnem njegovega prihoda ter da upa na lepe uspehe Ob zaključku drugega kongresnega dne je zbor sklenil zborovati še dalje, dokler se vsa vprašanja ne razčistijo. In tako smo zborovali v istem duhu še tretjega dne. Prejšnji večer je pa Glavni Odbor stranke priredil delegatom skupno večerjo ali banket v hotelu-Paris. Istega se je udeležil tudi Nikola Pašič, Prišlo je 620 delegatov. Slovenci in Hrvati smo dobili častna mesta v neposredni Pašičevi bližini. Družabni del banketa je btvonl Nikola Pašič z zdravico na Njegovo Veličanstvo . Radikal Sl ra n 4. Št. 5. kralja Aleksandra, želeč mu mnogo letin mnogo dece. Nato so se vršile napitnice in pozdravni govori iz vseh krajev naše očetnjave; slišali smo tudi govor v jeziku carja Dušana in njegovih zakonov, ki jih je dal stari srbski državi. Imenom radikalnih Slovencev je održal zares krasno in genljivo napitnico sijajni bodočnosti srbskega in s tem tudi slovenskega in hrvatskega plemena našega naroda dr. Iv. Sajovic iz Kočevja. Žel je sijajne ovacije med svojim govorom, ki ga je moral vsled tega ponovno prekiniti, da ga je z istim elanom zopet nastavil. Govoril je čisto slovenščino, pa so ga vendar vsi razumeli; ztasti priprosti seljaki iz Macedonije se niso mogli dovolj načuditi sličnosti slovenščine z njihovimi narečji. Stari srbski rodoljubi iz Beograda in dežele so piscu teh vrstic drugega dne zatrjevali, da so med dr. Sajovičevim govorom plakali od ginjenosti. Ta govor, iz katrega je govorilo čisto rodoljubno srce, nam je obljubljeno za prihodnjo številko. Tretjega dne se je debata in posvetovanje nadaljevalo v isti višini in istem tonu kot druga dva dneva. Zbor je zbral med tem iz svoje srede posebni odbor, ki naj na podlagi na zboru podanih naziranj, misli, idej in želj iz posameznih strok kot se je vodila debata, izdela resolucije, to je da naj k posameznim perečim vprašanjem javnega interesa izreče v kratkih stavkih naziranje in zahteve zbora, katere naj služijo radikalnim poslancem in voditeljem pri njih delu kot vodilo. Ko so bile te izdelane, se je debata zaključila, resolucije sprejele in Nikola Pašič je s krepkim zahvalnim govorom na vse delegate zaključil zbor. Ta se je potem formiral v četverostop ter spremil Nikola Pašiča do njegovega stanovanja vzklikajoč kralju, državi, stranki, Pa-šiču in Protiču. Pred hišo mu je zbor delegatov zapel v slovo; gospod Nikola Paš ć se je solznih očij poslovil od delegatov. Ti so odšli nato v Knez Mihajlovo ulico pred stanovanje Stojana Protiča; zapeli so i njemu podoknico. Zbralo se je silno sveta, ker tu je glavna promenadna žila; gospod Protič se je pokazal na oknu ter se prisrčno zahvalil za ovacije, povdarjajoč, da je on isti radikal, kot je bil nekdaj in da kar je storil, je storil v korist države in stranke; po teh načelih se bo ravnal i nadalje. Delegatje so mu priredili silne ovacije ter se nato razšli. Drugega dne smo jemali slovo; kako je bilo to, Vam pa povem ustmeno, dragi mi gospod urednik! Dotlej pi zdravstvdjte! Vaš udani rad'kal. Poročilo iz gibanja Radikalne Stranke. Kongres Narodne Radikalne Stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev je zboroval ob udeležbi nad 1200 »dposlancev iz vse države in sicer v Beogradu dne 11., 12. in 13. decembra t. 1. Kongres je bil pravi ljudski parlament, ki je temeljito pretresel in prevJaril vsa naša notranja in zunanja politična vprašanja ter stvoril zaključke, ki pomenijo novo dobo v naši državi. Povdarjal je zlasti, da mora biti naša država urejena na poštenosti, lojalnosti in čistosti v vsakem oziru zlasti pa v državni upravi, ter na taki gospodarski, kulturni in demokratski osnovi, da bodo zadovoljni žnjo vsi naši državljani brez razlike imena, plemena, stranke ali svetovnega naziranja. Kongres je bil mnenja, da sedanji parlament ne odgovarja niti tehničnim predpogojem, ki omogočujejo zakonodajstvo, niti mišljenju in razpoloženju ljudstva; vsled tega je izrekel željo za čimprejšnje nove volitve v parlament. Naš okraj je bil zastopan na kongresu po predsedniku Okrajnega Odbora dr. Sajovicu ter veletržcu Toši Vučkoviču. Dr. Sajovica je izvolil kongres ob silnih ovacijah za Slovence za podpredsednika kongresa, ki ga j« vodil ministrski predsednik in šef' stranke Nikola Pašič. Dr. Sajovicu so odkazali mesto podpredsednika ob strani gospoda Pašiča, hoteč očividno s tem počastiti Slovence. Ljubljansko okrožje je zastopal dr. Niko Zupanič iz Ljubljane, a mariborsko dr. L. Lenard iz Maribora. Kongresu sta poročala oba ter žela ne samo viharna odobravanja, ampak tudi resno upoštevanje iznesenih nujnih naših gospodarskih vprašanj. Kongre» je bil sijajna manifestacija državne in narodne misli in volje; navzlic silni udeležbi je vladala na kongresu fina discipliniranost, jako dostojen ton ter globoko umevanje vseh nalog, ki jih stavi sodobni polož,aj na držayo in ljudstvo. Tem primerni so bili tudi zaključki, ki seveda vsi ne morajo in ne smejo priti v javnost. Opozarjamo na sprejete rezolucije, ki jih priobčimo v prihodnji številki. Interesantno je bilo zlasti za nas .Slovenec deatvo, ki smo ga opazovali tako na srbskem Seljaku kot njegovih voditeljih in kije bilo rudeča nit vseli razprav: država in ljudstvo sta eno, vendar se mora državi, ki podstavlja, brani in vodi ljudstvo, ako treba žrtv ovati vse, tudi stranko, ki je le ustanova, po kateri'ljudstvo čuva in vodi državo. In nujen zaključek vseh delegatov je izvenel, da so pripravljeni žrtvovati Uidi stranko samo .da rešijo in urede državo kot je treba. Tako ljudstvo in taka stranka s silno tvorno energijo ter Čisto vzvišeno moralo o državi in ljudstvu ne more izginiti! Slovenski delegati smo se naučili marsikaj; dobili smo globok vpogled v dušo srbskega ljudstva in njegovih teženj ter rešpekt pred čistostjo njegovih nadziranj in ciljev; vrnili smo se v domovino osveženi in prožeti z novim duhom in novim veseljem za neumorno nadaljne delo v korist države in našega ljudstva slovenskega imena. Trgovina z valutami. Zagreb: Dolarji 263—264, lire 1200- 1210, avstr, krona žig. 4T0 415, marke 138 —139, francaski franki 2120. Curih: Beriin 2 60, New York 5'16, London 21-48, Paris 40-40, Milan 23-35, Praga 6-30, Budimpešta 0-72, Zagreb 195, Varšava 0T6, Dunaj 0-20, žig. 0-10. Previdni ljudje iščeje vedno pri kupovanju najbolj zanesljiv iu zmožni vrelec. Popolno zaupanje zasluži svetovno znana eksportna tvrdka H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 412, od ktere ure uživajo svetovni glas, ker vsaka Suttnerjeva ura, tudi najcenejša, ima zanesljivi dober stroj. Ta tvrdka ima veliko zalogo verižic, prstanov, raznih predmetov iz zlata in srebra in drugih koristnih potrebščin. Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Kellerja prijetno dišeči „Elsaliuid“. Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalna steklenica skupaj z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Keller, Stubica donja, Elsatrg št. 304, llrvasko. aa Lastnik Konzorcij „Radikal“. Izdajatelj Okrajni Odbor Radikalne Stranke v Kočevju. Odgovorni i urednik Vilibald Schubltz. Tiskarna Jos. Pavliček, Kočevje. Vaša želja imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic,'ulia-nov, naročnic, predmetov iz zlata Jin srebra vsake vrste. Zahtevajte cenik s slikami od: Tvorniške tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 412 o o J. KAJFEŽ o o ---- Kočevje, Glavni trg 84 trgovina z mešanim blagom ■ in deželnimi pridelki priporoča vse deželne pridelke in špecerijsko blago po najnižjih cenah. Moka št. 0 21- K kg riž la 44— K kg rozine 120— K kg „ „ 2 19'— „ „ lla 40 — „ „ fige 56 n » koruza 13— „ „ „ lila 36— „ „ slive 28-- » n koruzna moka 14’— „ „ „ navaden 33— „ „ sol, nemška 8-50 „ „ koruzni zdrob 16— „ „ milo Schicht 28- „ „ ješprenj 18— „ „ koruzni otrobi 6— „ „ „ Zlatorog 26— „ „ sveče 46— „ „ oves 1050 „ „ testenine 30-.- „ „ rožiči, celi 24— „ „ kava la 112— „ „ sladkor v kock. 58-— „ „ „ mleti 28— „ „ „ lla 104-— „ „ „ sipen 56-- „ „ mast 94-- „ „ 90— „ „ kanditi 65-- „ „ slivovka 76— „ 1 „ žgana 132— „ „ Franck 32— „ „ drožnik 88— „ „ Lepota kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči.- Tisočera pripoznanja so dospela od vseh deže! sveta za lekarnarja Kellerja: .Elsa" lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K- „Elsa" obrazna pomada oli strani vsako nečistost solnčne pege, zajedafce> nabore itd , naredi ko*0 mehko, tožnato-belo in čis*°; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K. „Elsa“ tanochina pomada z* ra8* *as krepi kož* glave, prepiečujei /.padanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osiveiost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom m poštnino 52 K. Prodajalci ako naročijo n^manj 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi. Razno: Lilijno mleko 15 K; BrkomazSK; najfinejši Hega-puder Dr. Kiugera v velikih originalnih škatu-Ijah 30 K; najfinfišl Hega zobni prašek v patent škatljah 30 K; Pu(ler za go»pe v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljah 7 K, v vrečicah 5 K; Sachet diševa za perilo 8 K: Schampoon za lasi 5 K; rumenilo 12 listov 24 K; najfinejši parfem po 40 in 50 K; močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica dosja, Elsatrg it 304, Hrvaška.