Leto III.
T Celju, dne 24. septembra 1908.
St. 39.
Glasilo narodne stranke za Štajersko»
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati n» naslov: „Narodni List" v Celju. - Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je pltóevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Protestni shodi
♦ »
zoper
* '	W ■	■■ m
nemška nasilstva.
Politično društvo „Pozor" v Ptuju sklicuje v nedeljo 27. t. m. sledeče shode :
1.	Stoperce, gostilna J. Vrabič, ob il. uri dopoldne.
2.	Ptujska gora, gostilna Jago di če va, ob 3. uri popoldne.
3.	Cirkovce, gostilna A. Goljat, ob 3. uri popoldne.
4.	Vurberg, gostilna Grolobova, ob 11. uri dopoldne.
5.	Polenšak, gostilna Lovree ob 11. uri dopoldne.
6.	Sv. Urban v SI. gor., pop.
7.	Sv. Marjeta niže Ptuja, gostilna Miki, ob 3. uri popoldne.
8.	Podvinci, gostilna Kureš. ob 3. uri popoldne.
Nadalje se vrše shodi:
1.	V Št. Jurju ob južni žel.,
gostilna Semll, ob 3. uri popoldne.
2.	Vransko, gostilna Brinovc, ob 3. uri popoldne.
3.	Ljutomer, gostilna Kukovec, ob 3. uri popoldne.
Dnevni red povsod:
Dogodki v Ptuju, Mariboru, Celju in Ljubljani.
Slovenci brez razlike politično-strankarskega mišljenja, vsi na shode!
Pod strahovlado evropskih barbarov.
ijirm
Ü !•) tj
Utr;
v

•Jd- •). v,q.- t n ir i en4J<vh»fc ùf;
Dogodki v Ljubljani.
a ■
Zaplenjeno!
v-	...
Ne pripušča nam prostor obširno poročati o vseh dogodkih, tako veselih na eni in tako žalostnih na drugi strani. Le v glavnih potezah hočemo očrtati dogodke zadnjih dni, ki ostanejo v vsakem slovenskem srcu zapisani s črkami hvaležnosti in ljubezni do slovenske Ljubljane.
Ko se je v Ljubljani izvedelo o nemških pobalinstvih in tolovajstvih v Ptuju, ]e zavrela v Ljubljančanih kri in dne 18. t. m. se je zbrala nad 10.000 ljudi broječa množica na protestnem shodu. V ostrih besedah so govorniki ožigosali nemško pouličnjaštvo in sklenilo se je i z stradanj e ljubljanskega nemštva kot odgovor na dogodke v Ptuju.
Zaplenjeno I
o
ö
«
IM
M . »
(S
N
Zaplenjeno!
Dogodki v Mariboru.
Minolo sobotq so si ohladili mariborski nemški tolovaji tudi nad mariborskimi Slovenci svojo jezo. Najprej so pobili vse velike šipe na Narodnem domu (škode nad 2000 kron! Po ljubljanskem receptu plača seveda mestna občina! Saj ima polno denarja, dolgov pa nič!). Bombardirali so Narodni dom 3/A ure. kakor nemški listi sami priznavajo. Potem so strgali napise z vseh slovenskih pisarn in trgovin. Posebno so razgrajali tudi pred dr. Rosinovo hišo, klerikalni slovenski posojilnici so sneli veliko tablo z napisom, slovenski del napisa razbili, nemški del pa pustili nepoškodovan! Potem so šli pred tiskarno in tudi tam pobili kar so mogli. Nazadnje so bili pred škofijo. Knez in škof dr. Miha Napotnik je moral mirno poslušati, kako so žvenketale šipe na škofijskem poslopju. Morda ga pa to vendar nekoliko spametuje? Od škofije je pijano druhal komaj spravil spat vsenemški prerok Wastian.
Sedaj so si torej končno ohladili jezo za tiste slovenske glasove pri lanskih državnozbor-skih volitvah, s katerih pomočjo je padel Wastian.
Značilno je, da so najprej nameravali glasom poročil nemških listov pobijati samo pri „liberalnih" Slovencih, pozneje so si pa vendar premislili in so šli tudi nad klerikalce.
In takih tolovajev, ki brez vsakega povoda začnejo razbijati po mestu, naj bi ne imenovali roparske bande in fakinaže?!	y , ., .
Zaplenjeno!
Vsem krajnim šolskim svetom na Spod. Štajerskem.
Izvršujoč sejin sklep krajnega šolskega sveta na Gorici z dne 17. sept. 1908 se z ozirom na surove napade Nemcev na Slovence v Ptuju dne 13. sept. 1908 ter s posebnim ozirom na to, da so bili napadeni družbeniki ozir. skupščinarji slovenske šolske družbe sv. Cirila in Metoda, javno razglaša, da še čutijo udje imenovanega krajnega šolskega sveta-kot korporacija in del slovenskega naroda do dna duše užaljene ter protestirajo ogorčeno zoper divje početje Nemcev.
Na nezaslišano javno zasramovanje. zaničevanje, telesno in gmotno poškodovanje Slovencev zahteva naša užaljena zavednost za svoje napadene brate in sestre primernega zadoščenja. V dosego tega namena prosi podpisani krajni šolski svet vse krajne šolske svete po Sp. Štajerskem sledeče:
1.	Vsi krajni šolski sveti po Sp. Štajerskem naj odslej naprej naročajo za sebe in svoja šolska vodstva vse tiskovine, knjige in uradne potrebščine le pri slovenskih tvrdkah. Osobito se naj blagovolijo krajni šolski sveti ptujskega, ormoškega, ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja ozirati na slovenskega trgovca s tiskovinami in papirjem g. Peteršiča v Ptuju.
2.	Z ozirom na obžalovanja vredno dejstvo, da c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju ni hotelo na intervencijo drž. poslancev dr. Ploja in Robleka odrediti orožnikov v obrambo trpinčenih Slovencev in ker niso c. kr. državne oblasti storile nikakoršnega koraka v varstvo in obrambo Slovencev, naj odslej naprej vračajo vsi krajni šolski sveti v smislu določb člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. dee. 1. 1867. drž. zak. štev. 142 okrajnim šolskim svetom vsako pismo, ki nima zunaj na ovitku slovenskega naslova in drugih slovenskih napisov, istotako vsako samonemško tiskovino in nemške dopise tako dolgo, dokler ti uradi ne ustrežejo v vsem obsegu zakoniti ravnopravnosti slovenskega jezika.
V smislu razsodbe državnega sodišča z dne 3. jul. 1906 štev. 264 imajo vse tuzemske korporacije in društva, torej tudi krajni šolski sveti pravico zahtevati, naj jim državni in deželni uradi ter oblaStnije sploh izvršujejo jezikovno ravnopravnost, ki je slovenskemu narodu s členom XIX. prej omenjenega zakona zagotovljena.
Ako se temu upirajo, smo upravičeni in dolžni, jih k temu z odporom prisiliti.
3.	Vsi udje krajnih šolskih svetov naj blagovolijo darovati družbi sv. Cirila in Metoda primerne zneske ter naj otvorijo v ta namen zbirko pri svojih sosedih, prijateljih in znancih. Zbirke se naj priobčujejo po časopisih.
Tako se naj iz nemških napadov spleta za Nemce korobač in bič, a za nas venec zavednosti, da bodo spoznali, da je Slovenec ravnopraven in zaveden državljan!
Za vsako našo razžaljenje si iščimo častnega zadoščenja.
Krajni šolski svet na Gorici dne 17. septembra 1908.	Načelnik:
Josip Praznik.
Zaplenjeno!
Zaradi tolovajskih napadov Nemcev na Slovence v Ptuju, v Celju, Mariboru in Kočevju ter zaradi krvavih dogodkov v Ljubljani
je dala občina Kokarje v imenu prebivalstva razobesiti na Gorici črne zastave.
Na nedeljo dne 27. kimovca so se na pred-poldan sklicale seje občinskih odborov, a na po-poludne javni shodi vseh občin gornjegrajskega okraja, v katerih se bodo dogodki obravnavali ter se bodo:
1. odposlali brzojavi na ministerskega predsednika z najodločnejšim protestom zoper nezaslišano ravnanje c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju, zoper pasivno ravnanje policije v Ptuju, Mariboru, Celju in Kočevju, posebno pa zoper streljanje vojaštva na Slovence v Ljubljani, ki niso nikomur ničesar hudega storili, V zadoščenje za prelivanje nedolžne krvi in za napade zahte-
vamo od vlade slovenskih srednjih šol vsersthA v vseh onih mestih v področju slovenske govorice po Štajerskem, Kranjskem. Koroškem. Primorskem in Istri, v katerih se nahajajo sedaj nemške srednje šole, potem ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
2.	Protestiralo se bode najodločnejše zoper ravnanje Nemcev, ki žive med nami ter ruvajo in ščuvajo zoper nas ter nas napadajo s poboji.
3.	Sklenilo se bode geslo: „Svoji k svojim!"
4.	Vse občine, društva, cerkveni in šolski uradi itd. ter posamezni občani naj vračajo pisma z nemškim naslovom, nemške dopise in tiskovine. Slovenskemu jeziku popolno ravnopravnost!
5.	Nabiranje darov za družbo sv. Cirila in Metoda.
6.	Razobešenje črnili zastav.
Slovenci, povsod tako, obnašajmo se mirno in dostojno, nasilnosti se ogibujmo, dober uspeh ne more izostati!
Sideri trgoVci! «Vazujt« dragi del našega gesla „SVoji H sVojitn!", Hi se glasi: „in Vedno po pratici!" Ustvarite sami pogoje za uspešno izVa-anje gesla, jte izkoriščajte gesla! Sicer ionio tndi V tetn ozira brezobzirno V jaVnosti nastopili!
Zavedni okoliški Slovenci spod-nještajerskih mest!
Zaplenjeno!
Naši nemčurji so celo tako predrzni, da so letos že drugič izdali „Seznam nemških i* nemčurski h gostiln na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem, Južnem Koroškem itd. Poglejmo si v tem seznamu, katere gostilne v naših mestih in trgih smatrajo Nemci za svoje, da se jih bomo vedeli zanaprej izogibati!
V	Mariboru : Hotel Stadt Wien, Zur Traube, Erzherzog Johann, Hotel Meran, Hotel Mohr, Zur schwarzen Adler, kolodvorska restavracija, Götzova pivnica, Kasino, Alte Bierquelle, Neue Bierquelle. Altdeutsche Weinstube, Jellek, Fuchs, Wressnig, Meierseidl, Schneider, Weiss, Schosteritsch, Wurzinger.
V	Leitersbergu : Lopitsch, Sarnitz.
V	Pobrežju: Reibenschuli, Roiko.
V	Studencih: Rachberger.
Pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.: Sollag, Barnitz, Aubl.
Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom: Pension Büttner, Anton Adam, Boldin, Baumgartner, Risch-nig (p. d. Gassner), Anton Kari.
V	Slov. Bistrici: Limanschek. Neuhold, In-glitsch. (Tukaj imamo novi hotel Avstrija, proti kateremu so Nemei vzdignili velikansko gonjo! Zahajajmo vsi semkaj!)
V	Ptuju : Deutsches Vereinshaus, Hotel Oster-berger, Stadt Wien, Weisses Kreuz, Elephant, Weinhaus Tschech, Bierhaus Judennatzl, Alte Bierquele. (Nemci agitirajo proti slovenskim gostilnam: Narodni dom, Mahorič, Muršec in Brenčič; zahajajmo torej v te!)
Na črni gori: Hufnagel, Jagodič, Schwar-schnigg.
Na Bregu pri Ptuju : Koss, Leskoscheg, Stra-schill(ü), Stanitz.
V	Konjicah: Hotel zum Hirschen, Suttef.Se-nitza. (Slovenski je Narodni dom!)
V	Vuzenici: Puschnig, Schebrek, Pachernigg, Höl bi, Just, Germuth na kolodvoru. (Slovenci zahajajmo k Mravljaku!)
V	Ljutomeru: Zur Stadt Graz, Zur Post, Zum alten Bräuhaus, Kokl, Sidaritsch.
V	Celju : Deutsches Haus, Hotel Stadt Wiea, Erzherzog Johann, Mohr, Engel, Post, Waldhaas in restavracija na Gradišču.
Na Vitanju: Teppei, Jankowitsch.
V	Šoštanju : Deutsches Haus. Breschnik, Gaude, Hauke, Skasa, Galof.
V	Slov. Gradcu: Hotel Post. Schuller (p. d. Lobe).
V	Brežicah : Schwarzer Adler, Deutsch. Heim, Adamus, Gabritsch, Warletz, Druschkovič, Kollenz.
Toliko za danes! Pravilo bodi vsem Slovencem: v vseh gostilnah zahtevajmo naše slovenske liste, domače delniško pivo, znamenje vsake narodne gostilne naj bo nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kjer pa se nahaja Štajerc. nam sovražni nemški listi ali celo siidmarkini in šulferajnski «abiralniki, kjer se shajajo Nemci in nemčurji, p"a ni prostora za Slovence! Takih gostiln se ogibljimo bolj ko živega vraga!
Hnutj«! Einhart Vara V .Štajerca-laže, da hočejo feraci V miru žiVeti $ Slovenci, mfttolo nedeljo je pa prišel s ptnjsHo faKinalo V Celje pobijat SloVence!
Dogodki v Celju.
Slavnost v prid Sokolskemu domu v Celju
v nedeljo 20. t. m., katera slavnost je Nemce spravila čisto po nepotrebnem v zrak, je krasno uspela. Vsled tesnega prostora žal ne moremo o njej obširneje poročati, reči pa moramo, da je bila priredite? ena najboljših, kar smo jih zadnja leta videli. Pevske in godbene točke so se izvajale sigurno in so jako uplivale. Ljudska veselica, ki se je potem razvila, je bila res ljudska, ker videl si tam celjske Slovence, kmečko ljudstvo in delavstvo. O gmotnem uspehu slavnosti žal do danes še nismo obveščeni, upamo pa, da bo tudi Sokolski dom prav zadovoljen. Klubu slov. naprednih akademikov pa moramo le častitati na prireditvi.
Nedeljski dogodki, katerih posameznosti itak opisujemo, so bili kratko sledeči: Iz vseh nem-škutarskih gnezd so nagnali vse polno nemške fakinaže, ki je imela nalogo napadati in pretepati Slovence. Pri vseh vlakih je ta tolovajska banda bila na kolodvoru in napadla in pretepla vsakogar. Zvečer so navalili na Narodni dom, pa jih je odpodilo vojaštvo, ki je potem od štirih strani zaprlo dohod k Narodnem domu. Nato so pijane nemške barabe pod .odstvom raznih sumljivih eksistenc kakor Malika, Linharta in drugih pobile po mestu vse, kar le količkaj diši po slovenskem. Heil nemški kulturi!
Kdo so bili nedeljski nemški junaki? Kakor poročamo na drugih mestih, zvečine fakini brez posla, njim ob strani uslužbenci nemških trgovin in po svojem ,.viteštvu" znani nemški buršaki. Manjkalo kajpada ni sledečih: Der gane ml., Bobisnt.najml., Teppei, vsi Rakuschevi ko-miji, Marinschek, Lednik, Jarmerjev knjigovodja, Fritz Skoberne, sin gostilničarke pri zamorcu (Savinčani, pozor!), Putanov pomočnik Trümmer, Makeschev komi Justin Zan-gerjev komi Kohn, Adlerjev fant (ki je razbijal šipe na tiskarni!), od Pallosa Tramschak, Sti-gerjev komi, K o 1 a r i č od Adlerja (je metal kamenje na slov. del. podp. društvo! Morda tudi pomagal ukrasti tablo??), dalje abiturijenta Donner in Tschnber von Okrog, komi Prin-č ič od Gaischeka. Mölsack iz Gaber ja št. 104, ki je dvakrat vrgel kamen v šipe na Kolenčevi trgovini; med pobalini je bil tudi Hans Sager, ki ki prodaja rešeta, škafe, kislo zelje, in to posebno rad po sejmih v naših slovenskih krajih (občine pozor!!), dr. Rieblov sin, katerega oče živi iz-ključno^od slovenskega kmečkega ljudstva. Med voditelji so se nahajali pa tudi v prvih vrstah lj udskošolski nemški učitelji v Celju, med njimi posebno znani hujskač Aistrich, ki je dejal, ko so pretepali nekega Slovenca in se je neka dama zgražala nad tem: (nemško seveda): „Naj čuti, da je Celje na nemških tleh!" In to je odgojitelj mladine? — Kajpada je bilo med razgrajači polno otrok, in ko je glavar ob 7. uri zvečer nagovoril nemške bandite iz glavarstva, je bil prisiljen djati med drugim: „Kaj pa delajo ti otroci tukaj, ki že davno spadajo v posteljo?"
Nemškonacijonalni tatovi so bili v nedeljo tudi v Celju na delu. Tako so ukradli na slovenskem delavskem podpornem društvu tablo z napisom. Ali se morda tudi ta nahaja v nemški
„turnhali", kjer imajo ti nemškonacijonalni tatovi cei muzej na slični način „pridobljenih" stvari?
Linhart bo v „Štajercu" spet lagal, da se tudi v Celju ni šlo proti slovenskim kmetom. Nasproti temu konštatiramo, da so nemški pobalini v Celju napadli več tudi starih kmetov, da vse polno kmečkih fantov, je samoobsebi umevno. — Tako se je n. pr. pripeljal z vlakom ob pol 10. uri zvečer v Celje fant Andrej Oset iz Št. Jurja ob j. ž. Tega so napadli in pretepli, da je komaj stal. Konštatiramo, da je poklical fakinažo nadenj knjigotržec Rasch. Ko je Oset izrekel besede: „to je nemška kultura", je Rasch zavzdignil pest proti njemu in zarohnel: ..Bos hobns ksokt?"
Kako je bilo skrbljeno za varnost na celjskem kolodvoru? Tamkaj je opravljal „varnostno službo" komisar Zoffal. Kako — o tem bi najrajši molčali. Mi smo zahtevali že par dni poprej od glavarstva, da mora skrbeti za to, da bo prostor pred kolodvorom prazen. Glavarstvo" tega ni storilo. Zakaj ne? Če je v Ljubljani deželna vlada kar preko gliive župana dala streljati na množico, bi bilo tudi v Celju mogoče preko glave župana Jabornegga skrbeti za varnost. Kako pa je bilo? Komisar Zoffal je imel svoje žandarje na peronu, nemškonacijonalni tolovaji pa so stali pred kolodvorom, pustili za prihajajoče ozko tir in vsakdo, ki je šel skozi, je dobil od teh roparjev s palicami po glavi. Tam so smeli ti nemškonacijonalni pobalini pod zaščito policije in župana napasti in pretepsti vsakega Slovenca! Tako se ne skrbi za varnost, gospoda!
Kdo je vodil nemške pobaline v Celju? Isti človek kakor v Ptuju: nemški državni poslanec Malik. Ob 5. uri popoldne so imeli zborovanje v Deutsches Haus, kjer je Maiik nesramno hujskal zoper Slovence; na koncu govora je dejal: „Wer kein Schuft ist, kommt mit mir!", se postavil na čelo nemški tolpi in šel ž njo pred Narodni dom, kjer so tnlili svojo izdajalsko pesem „die Wacht am Rhein" in „Heil". Malik je bil torej general. Majorji in hetmani so pa bili druge več ali manj slavne eksistence, kakor Linhart, Eauberbalogh, Behine itd.
Napadli in težko ranili io nedeljski nemškonacijonalni tolovaji med drugimi tudi visokošolca g. Novačana. "Vzeli so mu klobuk in pelerino in ga nevarno pretepli. Med napadalci je spoznal napadeni akademika Hrena in nekega Wallanda. Podana je ovadba. — Več ali manj težko so bili ranjeni tudi gostje iz 'I rbovelj, Hrastnika, Brežic in Krškega: Vidmar (Brežice), Radonovič (Krško), Sorčan (Hrastnik), Pišek (Hrastnik), Moli (Trbovlje) itd.
Bojkotni odbor. V torek zvečer se je storil sklep ustanoviti odbor, ki bo vodil v Celju gibanje za gospodarsko osamosvojitev. Pritegnile se bodo moči iz obeh slovenskih strank, kakor se je zgodilo tudi že v Ljubljani. Zaupnike po deželi pozivamo, naj pričakujejo vsak čas informacij glede našega gibanja od tega odbora. Gibanje se rastegne počasi na celo Spodnje Štajersko. V vsakem večjem kraju se naj osnuje tak odbor.
Vzorni policaj Gratschner. Ko je v nedeljo neki nemški pobalin v osebi nemškega burša udaril na kolodvoru nekega Slovenca, je ta zahteval od policaja Gratschnerja, naj napadalca aretira. Gratschner res stopi k buršu; med tem se pa vsuje okrog njega vse polno drugih pobalinov — buršev grozeč in preteč. In vzorno „oko postave" se je potuhnilo in djalo: „Aber meine Herren, ich habs ja nicht so gemeint." (Ali gospodje, saj nisem tako mislil!) in je pazno dalje motrilo delovanje nemških banditov. — Isti Gratschner je bil 19. t. m. pri vlaku ob 3/4 na 2 v noči (št. 33.) na kolodvoru. Neko dekle iz Laškega je stalo na peronu, kar se ji pridružita dva artilerista od 3. topničarskega polka v Gradcu, jo začneta objemati itd., ko se jima izvije, zapazi dekle, da ji je izginila žepna ura. Gre k portirju, poleg katerega je stal tudi Gratschner in razloži dogodek. Gratschner pa se norčuje iz nje, češ, prav se ji godi, kaj pa se pomenkuje z vojaki. Isti Gratschner je svoječasno nekega železniškega uslužbenca obdolžil brez povoda tatvine. — Res vzorno oko postave!
„Nobel" tolovaji. Nekega Nemca so vojaki v nedeljo v noči hoteli aretirati. On pa se ni pustil in se je vrgel na tla. Po nakljnčju so mu pri nadaljnem postopanju sezuli šolenj. In mož, ki je bil drugače silno „nooel", ni imel niti nogavic. — Takšna banda je fakinila v nedeljo po Celju!
Nemški junaki so napadli tudi okoliško slovensko ljudsko šolo. Ko so pa zagledali bajonete, so šli kakor zajci. — Napadli so tudi hišo dr. Serneca. Bilo jih je nad 30. Pa 2 kmeta in eden mož od stražne družbe so jih napodili! — Heil deutshe Ritterlichkeit! — Pobili pa so na slovenskih hišah, kar so mogli: na Narodnem domu šipe pri Kolencu, Vaničn, na trafiki, na Zvezni tiskarni, napise trgovca Stermeckega, Picka. Ma-tiča, Zvezne trgovine, banke Slavije, pri Majdiču, pri dr. Scbwabu itd., hotel Terschek, pri šolskih sestrah, pri klerikalni posojilnici itd. Povsod so prišli orožniki šele, ko so divjaki opravili svoje delo. — V pondeljek na vse zgodaj pa so si prišli ogledovat posledice svojega tolovajskega junaštva!
Prihod Žalčanov. Okoli 7. ure je prišlo iz Žalca okoli 50 ljudi peš v Celje h koncertu. Vedeli so namreč, da Nemci na kolodvoru vsakogar napadejo in so mislili, da bodo od druge strani lahko mirno prišli v Narodni dom. Pa so se motili. Baš ob tem času so hoteli nemški tolovaji napasti Narodni dom in jih je bilo seveda vse polno tudi pri mitnici. Napadli so Žalčane z najbolj sprostaškimi psovkami in jih niso pustili noter. Mitničar sam je seveda moral pokazati svoje „tajč" srce in je vpil: „Verfluchte Schweine, seids gekommen herein raufen" („Proklete svinje, ste prišle sera noter se pretepat."). — Konečno so si Žalčani s svojim odločnim nastopom priborili vhod!
Nemškonacijonalni tatovi so odnesli tudi pri krojaču Hočevarju tablo Volkove kemične pralnice. Je morda tudi v tatinskem mu/.eju v turnhali ? ?
Peka Pihla (firma Regula) in Achleitnerja, katerih sinovi so bili seveda tudi med razgrajači, si bomo prihodnjič ogledali.
Kdo povrne škodo v Mariboru, Ptuju, Celju in Ljubljani? Nemški minister Prade je obljubil ljubljanskim Nemcem, da bo izposloval, da bo morala poškodbe na nemških hišah plačati ljubljanska mestna občina. Opozarjamo na to vse poškodovance v Celju, Mariboru in Ptuju, naj takoj takoj zahtevajo od dotičnih mestnih občin odškodnino! Kar bo veljalo v Ljubljani, mora veljati tudi pri nas!
Razloček med Ljubljano in Celjem. V Ljubljani dež. vlada župana niti obvestila ni, da pošlje nad meščanstvo orožništvo in vojake. V Celju se niti ganiti niso upali pred mogočnostjo župana Jabornegga. Ko se je z večernim vlakom pripeljalo več naših gostov, jih Jabornegg ni spustil skozi vojaški kordon v Narodni dom, ko se ga je pozneje opozorilo, da glavar smatra to za neumestno, je djal ošabno: „In če baron Müller stokrat reče, jaz vas vendar ne spustim notri."
V gostilni pri Jelenu sta se razgovarjala zvečer dva fantalina, ki sta tudi bila med razgrajači: „Kšeft je kšeft; če bi bili Slovenci več plačali, bi bila pa šla tja razgrajat." Jako značilno! So-drga, ki se boji dela in se je minolo nedeljo zopet po svoji dragi volji na stroške Südmarke nažrla, je tvorila glavni kontingent nedeljskih razgrajačev.
čevljar Ross v gosposkih ulicah, bivši magistrali uslužbenec, ki ga je magistrat odpustil, se hoče menda zopet Jaboineggu prikupiti. Zato je bil v nedeljo eden najhujših razgrajačev. — Upajmo, da ga magistrat nagradi za to z mastno služoico. Čevljarja Ross „priporočamo"!
Zaplenjeno!
Kmetje ! Linhart bo v Štajercu zopet lagal, da se tudi v Celju ni šlo proti kmetom. — Zato čujte, kaj piše nemški list „Tagespost": „Nemci so se zbrali na postaji in kolikorkrat se je pripeljala družba slovenskih kmetov, bila jo sprejeta z burnimi klici ,pfuj'!" — Mi pristavljamo samo še, da so bili kmetje tudi napadeni in te peni s palicami !
Tudi sJovenjegraški turnarji so se udeležili roparskih napadov na Slovence dne 30. t. m. v

N**
O
<3>
js p
e-h ^
Cf*
O
«
p
h**
CfC ©
TU ©
5
®
Sad*
O
OD
o-
s
P
6
o-
®
B
ä ©
Celju. Zastopana je bila pisarna odv. dr. Kiese-wetterja po dr. Gotscherju in juristu Ilovuiku; nadalje so bili med drugimi še sin tovarnarja Siegela, dva sina trgovca Reitterja, brivec König sam in kovač Pratnecker. Torej ti ljudje, ki živijo edino le od Slovencev, so pretepali v Celju mirne n Slovence. Vsi Slovenci slovenjegraškega okraja, brez razlike strank, zapomnite si to dobro. Saj imate vendar slovensko trgovino in slovensko gostilno v Slovenjemgradcu; —ne podpirajte več svojih najhujših sovražnikov.
Zoper nemške pouličnjake v Celju so vložene ovadbe z obsežnim dokaznim materijalom. Preiskavo vodi dr. Račič. Dasi je dnevni gost v nemški hiši, zahtevamo, da pobaline z vso objektivnostjo zasleduje. — Fakinaža se že boji posledic, zato v včerajšnji vahtarici pozivljejo „somišljenike'1, naj o nedeljskih dogodkih nikjer nič ne govore! Heil nemškemu junaštvu!
Ptujski nemškutarski tolovaji pod Linhartovim vodstvom so se za Celje prav dobro oborožili. Vsak je imel seveda vožnjo prosto in in še 6 kron na pot. Nakupili so si tudi revolverje in sicer v taki množini, da je Makeschu zaloga pošla in je moral takoj nove naročiti. In potem so še hudi, če jih tituliramo z obcestnimi roparji ? !
Ud nemških pobalinov pretepeni Nemci.
Veliko, smeha vzbuja v Celju dejstvo, da je bilo v nedeljo pred celjskim kolodvorom pretepenih tudi nekaj pristnih Nemcev. Med te poslednje sicer ne štejemo dr. Jabornegga, ki je pa vkljub temu tudi dobil po buči od svojih pobalinov, ki ga v naglici niso spoznali. Nek star mož, Nemec, se je pripeljal z vlakom, in ker ni hotel na komando fakinaže vpiti „heil", je bil pretepen. Tudi so bili tepeni trije inženirji iz Trbovelj, Prusi, ki niso „hajlali". Sedaj prav pridno zabavljajo na celjsko fakinažo.
Napad na dr. Kukovčevo hišo. V noči minule nedelje je prišlo kakih 30 nemških pobalinov tudi pred dr. Kukovčevo hišo, v kateri se nahaja slovenska gimnazija. Postavili so se v vrsto, nekdo je komandiral „halt", nato „Feuer" in začelo je leteti kamenje v okna. Pa le kratek hip, kajti junaki so bili po „višji previdnosti", kakor pravi „Domovina", neljubo sprejeti in so med glasnim kričem s krvavimi glavami odbežali. Heil nemškemu junaštvu!
Višek nesramnosti. Mestni policaj Zintauer, ki je vsemu svetu znan kot mož, ki je za vse drugo pripravnejši nego za redarja, si dovoljuje šalo, da poizveduje, kateri Slovenci so nosili v nedeljo v Celju „prepovedano orožje" s seboj. Imel je vse dni pred očmi stotine nemških po-uličnjakov, ki so bili oboroženi z bikovkami in bodali, pa jih ni videl. Tudi moža z gnilimi jajci ni videl, ko je potoval v Ptuj z ogromno bikovko! In taki ljudje naj bodo policaji?!
Vprašanje na celjsko mestno plinarno. Dognano je, da so imeli celjski razbojniki zadnjo nedeljo priprave, s katerimi so ugašali plinove svetilke blizu slovenskih hiš, da so potem v temi lahko šipe razbijali. Dognano je, da je jednako postopal „notarski kandidat" Ballogh, po domače imenovan Rauber-Ballogh. Vprašamo mestno plinarno, ali je ona v zvezi s tem početjem in komu je še dala razun „Rauber - Ballogha" patent za ugašanje svojih svetilk?
Zaplenjeno!
Slovenci! Trgovina z železnino „Merkur" je naša. Opozarjamo pa s. Majdiča, naj skuša doseči, da bo njegova trgovina i glede kakovosti i glede cen i giede postrežbe mogla Vzdržati Raku-schevo konkurenco! Zob za zob!
Vodstvu celjske pošte ! Ob prihodu brzovlaka ob 3/4 na 4. uro pop. v nedeljo 20. t. m. je urednik obskurne „vahtarice" z velikim šopkom pia-vie gledal iz I. nadstropja poštnega poslopja, kjer so uradni prostori, na dogodke, ki so se odigravali pred kolodvorom. Kdo mu je dal to pravico? Zahtevamo, da se strogo preišče, kdo je takrat služboval in dovolil Walterju vstop!
Zaradi hudodelstva javnega nasilstva je bil svoječasno v Pragi obsojen v ječo slavni Zeischka, urednik celjskega pouličnjaškega lističa „Deutsche Washt". Ako g. Walter želi, objavimo prihodnjič dotično obsodbo, katera ga bo spominjala, kako je svoj čas v Pragi pobijal šipe in so pripravljal na svojo imenitno karijero v Celju! Heil!
Med celjskimi pobalini, ki so v Ptuju pomagali napadati in pretepati Slovence, so bili poleg Stigrja še sledeči: slaščičar Mòrti, ki je vodi popoldansko „eskorto", Mossmann-Make-schev komi Justin, krojač Planko, uslužbenci Kricka in Putana, akademika B e -chine in Hren. Slovenci, psmnimo imena teh trgovcev in obrtnikov!
Nemškutarski pobalini streljajo. Ko so se minolo nedeljo vračali ob 9. uri zvečer „nemški izletniki" iz Celja v Maribor in Ptuj, so na Gro-belnem iz revolverjev streljali. Ustrelili so šestkrat in bi bil uradnik skoraj zadet. — Na voz, s katerim so se vračali Žalčani v noči iz Celja, pa se je streljalo pri Š t i g e r j e v i hiši. Čuje se, da so streljali polzelski nemškutarji, ki so kajpada tudi pomagali v Celju pretepati Slovence. Vprašamo naše oblasti, ali smatra take ljudi še vedno za stebre naše države, kateri kakor navadni obcestni roparji in tolovaji napadajo mirne Slovence in spravljajo zdravje in življenje sodržavljanov v nevarnost bodisi vsled svoje prenapete janičarske nestrpnosti bodisi v pijanosti!?
Nemški železniški uradniki — med razgrajači. V Ptuju in Celju so se udeleževali pobalinskih izgredov tudi razni uradniki južne železnice iz Ptuja, in sicer Siegl, Sket, Gross in vodja delavnice južne železnice G u t m a n n. Dalje je pomagal tudi uradnik Peterka, ki je hotel poslati nekega želežniškega uslužbenca v mesto po Nemce ob vlaku, ki gre iz; Ptuja ob pol 6. uri zvečer. Isti Peterka je na peronu ptujskega kolodvora s palico letal za nekim slovenskim vi-sokošolcem. Priče za vse so na razpolago. Resno vprašamo ravnateljstvo južne železnice, ali se je res s svojim nemškim uradništvom že popolnoma udinjalo poulični politiki pretepavanja in razgrajanja nemške fakinaže. Vprašamo jo, ali je voljno dati nam zadoščenje za to nečuveno drznost imenovanih uradnikov, kakor je bilo takoj pripravljeno na podlagi neutemeljenega ovaduštva premestiti slovenskega uradnika. Zahtevamo očivid-nega odgovora v najkrajšem času. Govorilo se bo
0	stvari seveda tudi na drugem mestu. Poulič-njaštvu nemškega uradništva mora biti konec!
Slovenski vojaki so pri nedeljskih izgredih v Celju nastopili pod vodstvom stotnika Novaka taktno in pametno. Nemški junaki pa so imeli pred njimi velik strah!
Nemški študentje so bili seveda prav pridni pomagači fakinaže pri nedeljskih tolovajstvih. Tako se je videlo med drugimi osmošolce Kienzla, Jakobija, Jaklina, Prettnerja in L. Kosickega in šestošolca Niemca.
V ponedeljek zvečer so mislili celjski pobalini iz raznih nemških trgovin in pisarn nadaljevati nedeljska tolovajstva. Pa jim je orožništvo, ki je bilo po celem mestu razgostavljeno, preKri-žalo račune, in nemškonacijonalnim tatovom so padla srca v hlače ter so se poskrili. To je za nas znamenje, da si pod zaščito celjske policije, te zavarovalne družbe za poulične razgrajače, upajo [razni smrkolini izvajati najhuja hudodelstva. To je pa za nas obenem znamenje, da moramo z vso silo zahtevati podržavljenje policije v vseh avtonomnih mestih,
1	>■ :, '	» "iì>ì	■ ' - ' V
»I
^ !<Mi
.* • i Varnost za Slovence in Nemce. Varnostni
organi so se silno bali za moža z gnilimi jajci,
ker so cel popoldan v nedeljo stražili njegovo
hišo. Slovenska hiša ni bila zastražena niti ena
, / i (•. *. i■ -, t - <i
Drzno naravnost je, da se tako zlorablja varnostne organe v obrambo človeka, ki spada zaradi svojega nastopa v Ptuju pod obtožbo državnega pravdništva!
Bojeviti študentenheimovci. Dne 22. t. m. je šla neka slovenska dama mimo nemškega študen-tenheima. Nek smrkolin je vlil iz hiše nanjo vode. Lepe olike se učijo nadebudni bodoči burši-raz-grajači!
Ogorčenje nad nemškimi pobalinstvi. Dne 21.
t. m. zvečer je dal neki £met z dežele pred ro-tovžem v Celju glasno duška svoji ogorčenosti nad izgredi celjskih Nemcev. Ko ga je bivši magi-stratni uslužbenec zavrnil, naj si gre Ljubljano pogledat, kako so tam delali Slovenci, se je odrezal, kaj nas Ljubljana briga, mi čutimo samo to, koliko so nam Nemci povzročili škode v Celju.
Prote&ini shtfd zoper nemška banditstva priredi soc. demokratična organizacija v Celju, dne 4. oktobra popoldne v gostilni na zelenem travniku.
Voditelj ptnjsKih tolovajev Üinhart sVari zdaj V „Štajercu" Hmete, čes naj puste jtace na miru. Zakaj pa ni posvaril ptujsKih poutičnjaKoV pred poboji SloVenceV? ZaHaj jih je nasprotno sam K temu bnjsKal? ZaHaj je sam pomagal pretepati SloVence?
Štajerske novice.
Nemški listi z vidnim veseljem poročajo o nemških tolovajstvih v Ptuju. Priznavajo brez vsega, da so nemški pobalini pretepali in napadali Slovence. In potem se še vahtarica jezi, če smo imenovali to postopanje nemške mularije fakinsko. Mi pravimo, da niti zadostnega izraza nima slovenski jezik za take ljudi, ker si Slovenci nikdar nismo mogli misliti, da bi se sploh mogla nahajati kedaj na svetu taka tatinska in tolovajska
Linhart brezmejno laže. V zadnjem „Štajercu" je nagomilil nekdanji anarhist in socialdemokrat, zdaj nadebudni voditelj janičarskih nemškutarskih tolovajev v Ptuju, polno laži o dogodkih v Ptuju. Iz njegove slavne „preteklosti" so mu prav dobro znani nameni naše šolske družbe in prav dobro ve, kako se vršijo njeni vsakoletni občni zbori. Da k tem občnim zborom pridejo po veliki večini delegati posameznih podružnic, je njemu ravno-tako dobro znano, kakor nam. Toda on je danes nadebudni voditelja ptujske nemškutarske fakinaže in kot tak je razširil med nemškim meščanstvom v Ptuju vest, da pride v Ptuj vse polno Sokolov in drugih „panslavistov". (Linhart ima sploh zadnji čas polna usta panslavizma, kakor svoj čas kapitalizma!) On je dobro vedel, da to ni res in vendar je spisal dotične oklice — Linhart je lagal. V zadnjem „Štajercu" opisuje dogodke v Ptuju, seveda tako, kakor da so vsega krivi Slovenci. Slovenci so začeli izzivati, pravi, Slovenci so prvi napadli Nemce itd. Linhart drzno laže. Navzoči kmetje, ki so od strani opazovali dogodke na kolodvoru, vedo dobro, da so pozdravili nabrani fakini (kakih 300) došle Slovence (kakih 150) z izzivajočim „heil", da so Slovenci mirno šli skozi puščen jim prostor, da se je fakinaža potem vsula za njimi med neprestanim žvižganjem, tu-lenjem in kričanjem, da je dvigala palice in napadala Slovence, in da so nato Slovenci dali duška svojim občutkom s krepkimi živijo in s pesmijo „Hej Slovenci" ter „Lepa naša domovina".
Linhart laže, da ima naša šolska družba kake
„ _
„deželno-izdajalske namene. Ce smo mi Slovenci, ki zahtevamo ločitev od Gradca, deželni izdajalci, potem so to v isti meri Nemci na Češkem, ki zahtevajo razdvojitev Češke. In vendar jih Linhart hvali! — Linhart laže, ko pravi, da so bili v sprevodu od kolodvora opijanjeni fantje, ki s* klicali „aufviks". — Linhart laže, da so slovenski kmetje lahko mirno in nemoteno hodili pa mestu. Brez povoda je Linhartova roparska banda napadla kmeta Brenčiča, Kureša in druge in nekatere težko ranila. — Linhart laže, da so Sl«-
i in i
venci peli pred Narodnim domom deželno-ie-dajalske, protiavstrijsk e in protice-sarske pesmi. Pela se je pesem „Hej Slovenci" in „Lepa naša domovina", ki nimata v sebi n« pičice izdajalskega. Pač pa je Linhartova fakinaža tulila p r otia vs tri j sko pesem „Die Wacht am Rhein", in „veliki Avstrijec", bivši anarhist im socijaldemokrat, sedaj mogočni nemški politik Linhart, je sam pomagal takrat peti v Ptuju in minolo nedeljo v Celju to protiavstrijsko, izdajalsko pesem. — Linhart laže, da je kmet Kureš v družbi opijanjenih fantov hotel delati kraval. — In zakaj vse to ? Zakaj se drzne Linhart tako podlo lagati? Zato, ker je danes t službi nemške politike na Spodnjem Štajerskem in jim mora klanjati svoj tilnik, raznim Ornigom, Plachkijem, Delpinom in drugim, klanjati svoj tilnik on, nekdanji anarhist in socijaldemokral Zato, ker mora farbati slovenske kmete še vedno, da se ne gre proti Slovencem, ampak le proti nekaterim „panslavistom". Toda v Ptuju videli so slovenski kmetje, kako nesramno jih ima Linhart za norca, videli so to v Celju in vidijo to povsod! Pravi jim, da dela za gospodarske korist slovenskih kmetov! Mar je to slovenskemu kmetu v gospodarsko korist» če nemškutarska poulična sodrga pod Linhartovo komando pobija slovenske kmete, pobija šipe in napise na slovenskih

trgovinah itd? Kdo pa mora plačevati vse te poškodbe? Tudi v Celju je poulična sodrga par kmetov napadla in ranila, enega celo težko ranila. In vendar bo Linhart zopet lagal v svojem „Štajercu", da se ne gre proti slovenskim kmetom. Toda sami so začeli spregledovati tudi naši kmetje, Linhartovih laži mora biti konec!
Slovenci ! Dogodki zadnjih tednov so nam jasno pokazali, da smo stopili v novo dobo narodne borbe. Nemštvo je sklenilo navaliti na nas z vso silo — in to potom nasilja „na ulici" in potom gospodarskega uničevanja. Nujno potrebno je, da poleg gospodarskega dela, ki je vršijo tozadevni naši zavodi, gojimo globoko kulturno delo. Velik, da, največji del tega pa izvršuje naše časopisje.
Slovenci! Obeta se Vam z novim letom dnevnik za štajerske in za Slovence sploh. Najboljši odgovor na nemška tolovajstva v Ptuju, Mariboru in Celju je: naroči si vsakteri bodoči dnevnik in pošlji tozadevno izjavo na narodno založbo v Celju.
Deželnozborska volilna reforma. Nemška večina je izdelala načrt za novo volilno postavo. Podamo tukaj glavne poteze načrta in bomo o stvari še obširneje spregovorili. Od 71 se pomnože mandati na 86. K dozdanjim trem virilistom prideta še 2; r kurijah veleposestva in trgovsko-obrtnih zbornic ostane pri starem (12 in 6); v skupini trgov se pomnoži število mandatov za 7; od teh odpadeta na Spodnje Štajersko 2 nova, 1 nemški (Maribor drugi mandat) inlslovenski. V skupini kmečkih občin se pomnožijo mandati od 23 na 27; od teh dobi Spodnje Štajersko 9 mandatov; razdeli se v to svrho dozdanji celjski volilni okraj v 2 skupini: okraji Celje-Vransko-Laško-Gornjigrad kot volilni okraj z dvema mandatoma in okraja Konjice-Šmarje kot drugi volilni okraj z 1 mandatom. V splošni skupini se pomnože mandati za 2 (dozdaj 8) in odpadejo od 10 mandatov na Spodnje Štajersko 3, dva na deželo, enega pa dobijo vsa ona mesta in trgi, ki volijo že v mestnih skupinah. V splošni kuriji bodo volili odslej le tisti, ki v drugih kurijah nimajo volilne pravice. — Toliko za danes kratko! Jasno je, da tudi po tem načrtu ostanejo za Slovence krivice kakor v dozdanji postavi. Slovenske poslance pozivamo, da z uajvečjo odločnostjo zastopajo naše zahteve!
Poročil o nemškutarskih nasilnostih v Ptuju je vedno več. „Arbeiterwille" od 16. t. m. poroča iz Maribora, da so celjski in mariborski nemšku-tarski pretepači v ponočnem vlaku med Ptujem in Pragarskem nekega upokojenega strojevodjo, ki je skrajno bolan na živcih ter se je v družbi nekoliko Mariborčanov (Nemcev) vračal domov, s svojim tuljenjem nadlegovali, in ko jih je prosil naj imajo vendar malo ozira nanj, bolnega človeka, so ga ti širitelji nemške kulture neusmiljeno pretepli in pri tem okna pobili. Napadeni potniki so dali znamenje za alarm in vlak se je ustavil. Železniško osobje je prihitelo, da napravi red in pri tem je konštatiralo, kdo so ti prete-pači. Bili so Celjani, med njimi se je najbolj odlikoval kavarnar Wagner. Na Pragarskem je celo družbo sprejela žandarmerija, ter jo odpeljala na policijski inspektorijat. Konec se bo vršil pred sodiščem. — To so ti stebri države in kulture!
Tudi ljutomerska janičarska sodrga je morala biti seveda zastopana v Ptuju. Bili so tam krčmar Kokl, tajnik hranilnice Wirth in njegov brat, slušatelj visoke šole, dalje pa Thurnov pisar A » o s c h e k. Ali je škrica Wirtha poslal v Ptuj morda njegov brat, steklar Wirth, ki se redi «d slovenskega denarja! Slovenci v ljutomerski •kolici! Dobro si oglejte o priliki te junake in se spomnite vedno, kam nosite svoje trdo prislu-žene groše!
„Justicrat" Schwabe v Ptuju je iz veselja, da so Nemki tako imenitno pretepli Slovence, daroval Südmarki 10Ö krön. ' '
Radovedno čakamo, kdaj bodo poročali nemški listi, da je oni nemškonacijonalni tat, ki je ukradel Brenčiču listnico z 260 kronami, podaril vsaj en del teh kron Südmarki ali za podobne „dobrodelne" namene. Vsekakor bi ne bil takšen način „pridobivanja" gmotnih sredstev tudi za Südmarko napačen. Svetujemo ji, naj da izučiti nemške burše v tej stroki človeškega znanja (v Ptuju so pokazali, da bi bili prav pridni učenci!) in jih potem nastavi med množicj ob raznih slav,-nostih. Prepričani smo, da bi uspehi za Südmarko bili sijajni. Heil nemška čast!
Ptujski okrajni glavar, ki se je ob ptujskih dogodkih pokazal strahopetneža najnižje vrste, bi
rad naše slovenske občine šikaniral z nemškimi
-.*- Vvr, ?)*. v .-I-." V'jJi'; La- -Ci Ov- fä- 'i
dopisi. Slovenski župani! Dovolj'je sramotne pasje ponižnosti! Pokažite vsi brez izjeme temu človeku, ki je dal hladnokrvno v Ptuju pobijati in napadati Vaše brate, da Vam je slovenska zavednost več kakor pa ljubezniva beseda kakega aristo-krata, ki je zaradi naslova „plemeniti" postal slučajno glavar!
Konjiški Nemci (?) kajpak niso smeli manjkati med pobalini v Celju. Dne 19. t. m. se je agitiralo med njimi, naj bi jih šlo v Celje najmanj kakih 30. Nabirali so tudi denar za potne stroške in pa „frajpir". Med glavnimi agitatorji za to so bili dr. Kadiunigg, trgovec Kup-nik in usnjar Bauman. Ti so torej poslali konjiško fakinažo nad celjske Slovence. Isto so storili tudi za Ptuj! Zapomnimo si jih!
Še nemška junaštva. Nemški pobalini vulgo akademiki so v nočnem vlaku, ki je šel 13. t. m. ob pol 12. uri iz Ptuja, pretepli neko damo, ji raztrgali pelerino, in ko se jih je na divjaštvo opozorilo, vpili: prav se ji godi, zakaj pa pusti, da njen mož nosi slovenski znak. Heil buršev-skemu viteštvu!
V	celjskem Narodnem domu se natakar baje odkrito priznava za nemškutarja. Ali ni na razpolago takšnih, ki so odločni Slovenci? — V celjskem»Narodnem domu se prodajajo pokalice od tvrdke Maier v Celju. Zahtevamo, da se temu nemudoma stori konec. Imamo slovensko tvrdko Naraks v Žalcu! — Upamo, da ne bomo imeli več povoda o tem pisati. Zob za zob!
Tako? Čujmo! Slišimo, da so lastniki hotela „pri volu" (Terschek) v Celju, t. j. klerikalna posojilnica, prepovedali natakarju in gostilničarju, rabiti računske listke Ciril-Metodove družbe. Hočemo se o polni istinitosti tega še prepričati in bomo potem dalje govorili.
Hišnik „Dijaškega doma" v Gaberju je naročnik ptujskega „Štajerca" in z neprimernimi izrazi psuje slovensko časopisje. Zahtevamo od lastnikov te hiše, da napravijo red. Ne trpimo, da bi se v slovenskih hišah šopirili ljudje takšne vrste. Zob za zob!
Za celjski odsek „Prosvete" se je v „Narodnem domu" v Celju zopet nabralo 6 kron. — Srčna hvala!
V	prvi razred slovenske gimnazije v Celju je sprejetih 55 učencev.	t
Najnovejša novica. Danes se je odpeljal na Dunaj državni poslanec Roblek v zadevi nedeljskih tolovajstev v Celju. Na razpolago mu je ogromno gradivo. Imamo natančne podatke o sen-zacijonelnih dogodkih, katere bi Nemci radi zakrili. Tudi češki državni poslanec KotlaF je danes v Celju in jutri v Ptuju. Nič ni tako skrito ...
Deželni proračun za I. 1909. izkazuje skupnih potrebščin 31 mil. 639.463 K, pokritja pa 17 mil. 224.472 K, torej primanjkljaja 14 milijonov 414.991 kron.
Šmartno v Rožni dolini. Dne 13. t m. je v šoli predaval g. Levstik o umni čebeloreji in sicer o vzimljenju čebel. Vsestransko temeljitemu, za-bavno-poučnemu govoru so številni poslušalci sledili z vidnim zanimanjem. V nadučiteljevem čebelnjaku je g. predavatelj poučeval in praktično pokazal, kako se slabeji panji združijo ter na tak način dobro prezimijo. Naj bo gosp. Levstiku v imenu poslušalcev izrečena prav topla zahvala z željo, da nas kmalu zopet počasti, če prej ne, pa prav gotovo v spomladi.
Sv. Duh na Ostrem vrhu. Tukajšnji vodovod se bode otvoril 27. t. m. Na ta dan ima posojilnica jesenski občni zbor. Po blagoslovljenju je tombola za uboge učence. Zvečer se priredi umetni ogenj. Med različnimi točkami igra domača godba.
Slovenci marenberškega okraja! Kakor smo že poročali, se vrši prihodnjo nedeljo dne 27. t m. v gostilni g. Zgerma v Vuhredu ob 2. uri popoldne zborovanje okrajnega odbora narodne stranke. Z ozirom na važnost tega zborovanja vabimo še enkrat vse okoličane brez razlike političnega mišljenja, da se udeleže v čim največjem številu. — Vèdno oholejše dviga spodnještajerska nemškutarija svojo glavo — naša narodna dolžnost je, da jo skušamo streti z združenimi močmi. Namen tega zborovanja je, sklepati o sredstvih in pripomočkih, kako ukrotiti nemškega gada, ki smo ga doslej gojili na svojih prsih. Na zborovanju govori več kmetov iz okolice. Zato še enkrat: v nedeljo dne 27. t. m. vsi v Vuhred, da damo dostojen pa krepak odgovor ptujskim in marnberškim izzivačem!
Častna občana sta postala vsled sklepa mestnih modrijanov v Slovenski Bistrici deželni odbornik dr. Link in dež. poslanec S tiger.
Na Roškarjevem shodu pri Sv. Ani na Krem-bergu je govoril tudi nemški poslanec Kern, kakor poroča „Slov. Gospodar". Seveda je vse delo za narodno probujo v tem kraju brezuspešno, ako na eni strani Roškar ne ve ljudem drugega povedati nego vabiti ljudi v svojo laži-kmečko zvezo, na drugi strani pa povabi na shod še svojega klerikalnega prijatelja-Nemca! Takšnemu „skupnemu delu" ne moremo pritrditi!
Potrjena učna knjiga. Naučno ministerstvo je potrdilo dr. Jos. Tomškovo grško vadnico kot učno knjigo na zavodih, kjer se uči grščina v slovenskem jeziku.
Na slovenski nižji gimnaziji v Celju je bilo v I. razred sprejetih 55 učencev.
Premog podražiti namerava trboveljska pre-mogokopna družba za 24—38 vinarjev pri meter-skem stotu. Prijetno poročilo pred zimo!
Porotno sodišče v Mariboru. K že objavljenim porotnim slučajem še pridejo: 26. t. m.: odgovorni urednik „Slov. Gosp." Fr. Rakovič, razžaljenje časti. Tožnik dr. Kar b a iz Vranskega. 28. t. m.: Fr. Brežnar, uboj; 29. t. m.: Jožef H e b a r, posilstvo in izsiljevanje.
Zaradi javnega nasilstva je bil obsojen pred okrožnim sodiščem v Mariboru na 6 mesecev težke ječe 26 letni dninar Ivan Serp iz Leitersberga pri Mariboru. Dne 14. avg. 1.1. se je napil in na poti proti Mariboru zastavil pot nekemu orožniku, ki je moral celo rabiti orožje. Serp je splošno znan pretepač in je bil že večkrat zaprt.
Velik protestni sbod na Vranskem se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne v Bri-novčevi gostilni. Dnevni red: Nemška tolovajstva v Ptuju". Slovenci iz Vranskega in okolice: Pokažite, da še ni zvodenela Vaša kri!
Nemško šolo v Slov. Bistrici so v soboto otvorili. Nadučiteljem je imenovan neki Schiestl.
Utonil je v Rožpohu pri Mariboru dne 15. t. m. slaboumni 25 letni Anton T^plar. Odšel je, ne da bi komu povedal, se kopat v ribnik.
Zborovanje avstrijskih nemških obrtnikov se je vršilo v nedeljo 20. t. m. v Gradcu. Bilo je 2380 odposlancev, ki so zastopali 227.000 samostojnih rokodelskih obratov. Navzoči so bili ministri Prade, dr. Marchet, dr. Gessmann, dr. Der-schatta in cela vrsta nemških poslancev. Minister Gessmann je povdarjal, da se mora obrtno šolstvo še bolj razviti. (Kadar pa zahtevamo Slovenci obrtnih šol, so gluhi!). Dr. Hoff mann je govoril o rokodelstvu današnjih dni. Danes je v Avstriji 1 mil. 317.116 oseb zaposlenih v 587.677 rokodelskih obratih.
V	Podčetrtku je ustanovila celjska Zadružna Zveza ljudsko posojilnico in hranilnico. Za ustanovitev so se posebno trudili gg. trgovec Cvetko, župan dr. Breschar, trgovec Čoki in posestnik Verbošek. Naj proevita ter reši ljudstvo oderuhov, ki so posojevali celo po 12%•
Graško vseučilišče je štelo minul poletni tečaj 1477 rednih slušateljev in 17 rednih sluša-teljic. Juristov je bilo 855, medicincev 280, filozofov 278, farmacentov 63 in teologov 80.
Tisti zloglasni Čuček, za katerega se je ptujski šnopsar Straschill zavzel, da je bil za nad-učiteljsko službo na Ptujski gori predlagan, je bil še v tekočem letu zaradi razžaljenja časti pri c. kr. okrajni sedniji v Konjicah na denarno globo obsojen. Če je okrajni šolski svet proti nemčurju nepristransko postopal, ga je moral še on kaznovati. — Navadno pa je na Spodnjem Štajerskem dvojna mera za učitelje v disciplinarnih zadevah. Nemški učitelji smejo počenjati kar hočejo, pa se jim nič ne zgodi. Pa tudi temu bo odklenkalo!
Žetale. Poučno predavanje se je vršilo pri nas dne 13. t. m. Živinozdravnik g. F. Hinter-lechner je govoril o spolnih boleznih pri kravah in je tudi zdravljenje take bolezni praktično po svojem govoru pokazal. Istotako je dal navodilo kako se živina zdravi, kadar jo napenja.— Potovalni učitelj in kletarski nadzornik g. I. Belle je razpravljal o sadjarstvu in posebej o napravi sadne pijače, da je okusna in se dalje časa čista in dobra ohrani. Govoril je nadalje o vinski trgatvi in o ravnanju z moštom, da postane čisto in trpežno vino.
V	ljutomersko-ormoških goricah prav pridno podbirajo. Grozdje, posebno mozler, močno gnije, posebno v bolj gosto nasajenih goricah. Dobro se drži rizling. Kjer bodo zdravo grozdje prešali posebej, bodo dobili vsaj tako dobro vino, kakor je bilo lansko, če ne boljše. Mnogo je še pač odvisno od vremena v zadnjih 14 dneh. Koncem toga in začetkom prihodnjega meseca bo vse bralo.
T tt
T
0
a
tt" «
<
01 tt*
1
(D
.«X 9
tt
«K K tt
« &
3
e <
n
s «
K
O
cr
O;
3 tt
9
a
Ü hai
e
v s h»
O <
O
o
o
3 tt
tt «
tt a tt
i
9
tt <
tt
<0
O <
9 S O
o
•rt H
Ifr.
•n
H
O 'N ti
'■S
9
a
M
S Ö u
o
a
c« (8 m
•H
tO
o a
o
i a
m *
H
CS >
0
(8 O b
O ?
* 0
05
(D >
O
O fj
o >
o
?s
1? ® A 'H
tf
(3
A
O *
O &
A
,1 *
Ö &
0
o
E
Od sodnije. Avsknltantom je imenovan v Celju dr. Maks Katziautschitsch.
Občinske volitve na Ponikvi ob j. ž. so razveljavljene in se vrše v najkrajšem času nove na podlagi nove občinske postave (tajno!). Gospodje v ponkovškem farovžu so se — zdi se nam — nekoliko prehitro veselili padca „liberalne" trdnjave Ponikve. Narodnjaki, sedaj na krov!
Svetinje. Tukaj kroži vest, da se poteguje za tukajšnjo izpraznjeno župnijsko mesto kaplan Bratušek. Ne vemo sicer, kaj je na tem resnice, nadejamo se pa, da lavantinski ordinarijat ne bo človeka, ki ga je iz službenih ozirov iz sosedne Miklaževske žuonije prestavil, nam za župnika poslal, kar bi pač po gosp. Bohancu povzročenih neznosnih razmer v tukajšnji župniji nikakor ne ublažilo.
Žerovinci pri Ormožu. Dne 5. t. m. je peljal posestnik Anton Slavinec jabolka v Ljutomer. Ko je hotel stopiti z voza, mu je zdrknilo in je tako nesrečno padel na glavo, da je v malo nrah umrl. Pokojnik je bil blaga duša, dober gospodar in je čutil z narodno stranko. N. v m. p.!
Pri Svetinjah je nastavljena kot učit. su-plentinja gdč. Karolina Grossmann, nečakinja dr. Grossmanna v Ljutomeru. — Nastavljeni sta še gdč. Mešek na Runeču in gdč. Velnar pri Sv. Bolfenku na Kogu.
Jeruzalem. Vrh tega prelepega, 341 metrov visokega hiibčka, je prišel vendar-le v slovenske roke. Kupili so ga gg. Petover ml. in Simonie ml. iz Ivanjkovec, Rajh .Toško iz Mote, I. Kolarič iz Cvena ter I. Zabavnik od Sv. Bolfenka n. K. — Gorice so kupljene iz zapuščine pok. inženirja Stajnka, rodom iz Veličan; bile so precej drage, ker so bile prodane na javni dražbi, in je znani Fischerauer nagnal ceno precej visoko. — Slovenci, posnemajte te vrle narodnjake in kjer je eden preslab, naj še pomagajo dragi, samo da ostane slovenska posest v naših rokah. — Z združenimi močmi!
Za narodni sklad je poslal g. Fr. Ferlež iz Št. Jurja ob j. ž. K 4.— V posnemanje!
Razglas glede davkov. Tekom IV. četrtletja 1908. postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih.
I.	Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 10. mesečni obrok dne 31. okrobra 1908.,
II.	mesečni obrok dne 30. novembra 1908., 12. mesečni obrok dne 31. decembra 1908. — Občna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu dajaniu računov: IV. četrtletni obrok dne 1. okrobra 1908. — III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državue blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 2. polletni obrok dne 1. decembra 1908.
Nemški svobodomiselni'^!) poslanci se imeli 20. t. m. zborovanje v Gradcu zaradi združitve vseh naprednih nemških strank v enoto. Kakor poroča nemško časopisje, so se ob tej priliki gospodje silno zgražali nad dogodki v Ljubljani. Kaj pa dogodki v Ptuju, v Celju in Mariboru ? Ali se to-lovajstva nemške poulične svojati že zato hvale in ne obsodbe vredna, ker jih je izvršila sveta nemška „kultura" ? Taki svobodomisleci naj gredo s svojo svobodoljubnostjo hranit in sitit zamorskih divjakov, s katerimi v eni vrsti stoji danes s svojim duševnim nivojem janičarska poulična sodrga v Celju, Ptuju in Mariboru!
Izpred mariborske porote. Pismonoša Jožef Wozu na Ranci je bil kot tak uslužben pri pošti v Pesnici nad Mariborom in je poneveril okoli 239 kron. Obtoženec prizna, a izjavi, da je bil vsled slabe plače in slabih življenskih razmer k temu prisiljen. Bil je oproščen. — Iz ljubosumnosti je hotela 50 letna Marija Maurič iz Zgornje Ložnice zažgati poslopje posestnice Terezije Pleh v Tinskem vrhu. Maurič je imela že več let razmerje s čevljarjem Franc Jančičem. "Nakrat pa je izvedela, da hoče Jančič vzeti Plehovko. Zagrozila mu je, da bo zažgala Plehovki hišo. Dvakrat je poskusila, a so vedno hitro opazili in pogasili. Obsojena je na 5 let ječe. — Zaradi detomora je stala dne 22. t. m. pred porotniki 22 letna pobožna deklica Terezija Krefl iz Grajene pri Vur^erku. Zakopala je živo rojeno dete na vrtu. Vsled nasprotujočih si izjav obeh sodnih izvodencev ni bila obsojena zaradi detomora, ampak ker namenoma ni poklkala k porodn pomoči in tako zakrivila otrokovo smrt. Obsojena j« na 16 mescev težke ječe.
V	vojaški uniformi je bil mladi Teppei v noči ud nedelje na pondeljek med celjskimi barabami. Videlo se ga je ob 3. uri zjutraj. Kako pride do tega, da se preobleče v uniformo prostovoljca, dasi zdaj ni pri vojakih? Zahtevamo, da vojaška oblast to strogo preišče.
Pri okrajnem glavarstvu v Konjicah se odda mesto pisarniškega pomočnika s 15. oktobrom 1908. Pogoji: znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Plača mesečnih 70 kron. Opremljene prošnje naj se vložijo do 4. oktobra 1608.
Doneski za družbo sv. Cirila in Metoda kot protest in obsodba tolovajskih napadov Nemcev na Slovence. Za Družbo sv. Cirila in Metoda za Rečico in okolico so darovali v občini Kokarje Knaflič Radoslav 2 K, Praznik Josip 2 K, Petrin Franjo 2 K, Fricelj Josip 2 K, Zavolovšek Franjo 2 K, Jeraj Matija 2 K, Ramšak Anton 2 K, Türk Franjo 1 K, Blatnik Franjo 2 K, Švarc Josipina 1 K, Čeplak Jurij 1 K, Zakrajšek Franjo 1 K, Firšt Anton 2 K, Krefelj Franjo 1 K; skupaj 23 K. Ti so po večini plačali posebej tudi letnino. Zbirka se nadaljuje.
Protestna shoda r.a Hajdini in v Novivasi pri Sv. Marku niže Ptuja, katera shoda je sklicalo pol. društvo „Pozor" na minolo nedeljo, sta bba sijajno uspela. Ljudstvo je ogorčeno obsodilo nemška tolovajstva v Ptuju in sklenilo najstrožji bojkot nemških in nemškutarskih trgovin v Ptuju! — Ptujski Nemci se bodo še s solzami v očeh spominjali 12. in 13. septembra.
Izžrebani porotniki za prihodnje porotno zasedanje v Celju. A. Glavni porotniki: Valentin Rizmal, posestnik v Grajskivasi; Ivan Schöndorfer, županov Staremtrgu pri Slov. Gradcu ; Edvard Hafenrichter, tovarnar v Oplotnici; Kari Koželj, pos. v Bukovemžlaku; Jožef Gajšek, posestnik v Prožinu. Leopold Wam brechtsamer, krojač v Celju; Franc Verdnik, posestnik v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu. Ivan Rebek, Celje. Franc Baš, pos., Gotovlje. Anton Praznik, posestnik, Zabukovca. Albert Rieh a, Celje. Anton Vaj t, posestnik, Loke. Franc Černošek, gostilničar, Št. Juri ob juž. žel. Hans Schuller, Slov. Gradec. Kari J a n i č, Žalec. Ivan K r a n j c, velepos., Arneče. Martin Stoj an, Teharje. Anton Kol ene. Celje. Ivan Gosak, Žiče. Kari K o 11 e r e r, Rogatec. Jožef Petri šič, posestnik, Št. Lenart, Al. Go-ričar, Mozirje. Kari Adamovich, Velenje Ivan Malus, Staravas. Dr. Ivan Rudolf, Konjice. Jožef R o b e k , veleposestnik, Kladje. Ivan Kram er, Trbovlje; Alojz Schmid, Jurklošter. Kajetan Trobiš, Konjsko; Otto Küster, Celje. Franc D e ž m a n , Trbovlje. Anton U m e k, Brežice. Ivan Clarici, Konjice. Ivan Pungar-s c h e k . Slov. Gradec. Martin K o š t o m a j, Ba-kovžlak. Juri Skoberne, Celje. — Namestniki: Luka Pu t an, Celje. MihaAntlej, Celje. Ivan Nachberge r, Ložnica. Franc V o 11 grufa e r, Celje. K. Almoslechuer, Celje. Dr. Janko S e r n e c, Celje. Kari M a k e s c h, Celje.
Kmetje ! Uredttt'K pttijsHcga,Štajerca' Einhart je dne 13. t. ta. * ptojn Ml ned nemJKo farinaio in dNje Kričal, da je ptnj na netnjp tleh, da ;e ta» ne sme ,bindiy solforiti. SloVenjItf Kmetje, pomnite to!	x
Iz političnega sveta.
Štajerski deželni zbor. Dne 22. t. m. je bila zopet seja. Na dnevnem redn med drugim so: l) predlog poslancev dr. Ju r tela, dr. Ploja in dragov zaradi podpore nekaterim občinam v ptujskem okraju, ki so trpele po toči; 2) predlog poslancev Robiča in dragov zaradi podpor po suši poškodovanim posestnikom; 3) prvo čitanje deželnega proračuna za 1. 1909.; 4) prošnja občine Ljubno v Sav. dol. za podporo k zgradbi vodovoda.
V	seji je utemeljeval predlog glede regulacije Drave od Maribora do Središča ptujski sek Ornig. (Se menda hoče prikupiti! Pa ne drži!) VJsti zadevi je utemeljeval slovenskih poslancev predlog posi. dr. Ploj.
*
Zoper 64 socijaldemokratičnih 'poslancev na Finske« je nkazala ruska vlada nvesti postopanje zaradi veleizdaje.
„Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" priredi dne 4. oktobra t. 1. vinsko treatev v „Skalni kleti" pri Celju. Opozarjamo na to vse prijatelje društva.
„Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" priredi v soboto 26. t. m. ob 8. uri zvečer odhodnico svojemu članu g. V. Wressniku odhod-nico v društvenih prostorih. Vabimo vse člane, da se udeleže. V društvu se toči izboren Ljuto-merčan.
Odsek žalskega „Sokola" v Braslovčah
ima v nedeljo 27. t. m. ob 3. uri popoldne pri g. Vrankoviču III. redni občni zbor po običajnem sporedu. Vabijo se vsi prijatelji sokolstva, da se mnogoštevilno udeležijo. Po občnem zboru je od-hodnica bratov Delakorda, Sevnika in Salaba, ki morajo, žal, vsi k vojakom.
Akademično ferij. društvo „Bodočnost" vabi na otvoritev javne ljudske knjižnice pri Sv. Ani na Krembergu dne 27. t. m. Z otvoritvijo je združena veselica z godbo, petjem, konfetijem itd. Veselica se vrši v gostilniških prostorih gospoda Senekoviča; začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Zadnja poročila.
Goriški deželni zbor je imel dne 22. t. m.
popoldne svojo drugo sejo. Dr. Gregorin je predlagal, naj se v znak žalosti nad ljubljanskimi dogodki seja odgodi. Predlog je bil sprejet, tudi Lahi so zanj glasovali.
V včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora so se izročili finančnemu odseku predlogi: 1. dr. Jnrtela in tovarišev v zadevi podpore po toči oškodovanim občinam v ptujskem okraju ter 2.) Robiča in tovarišev v zadevi hitrejše odpomoči za po suši poškodovane kraje. — Posi. Roš in drugovi stavijo na Damestnika vprašanje glede uporabe šoloobveznih otrok v glažuti v Hrastuiku in zahtevajo, da se temu stori nemudoma konec. Posi. K o č e v a r je odložil svoj mandat v političnem odseku. Nadomestna volitev bo jutri.
Radi pomanjkanja prostora smo morali mnogo gradiva izpustiti.
Josip Repič
mizarski mojster na POLZELI
priporoCa ceivj. občinstvu svoje izvrstne mizarske izdelke vsake vrste ter se priporoča za naročila. Išče tndi
ižanskih pomočnikov.
3t> 23-17
Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po goiserskem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. — Vse se dobi in kupi pri
Ivan Berna
Gosposka ulica štev. 6 v Celju.

oblek, ulstrov, zimskih suk en j, pelerin za dečke
in gospode po najnižjih cenah.
Priznano najboljša
delavnica
za izdelovanje oblek po meri
B B
Velika zaloga domačega in pristno angleškega blaga
Josip Hočevar, Celje
Kolodvorska ulica 5.
3-2
1&3
s JÄ'JA JjS 'JA ÄV JA JA JA JA JAJA JA JA Äjr" 'JA JA Ja J,
W W Kl/ W W W \t' w \V W W KV ® '
ki ima veselje slo krojaške obrvi se takoj sprejme pri ivrdki
Josip Hoéevar
OeSJe, Kafosivorska ulica št« 5.
192 2-2
POZOR!
POZOR!
Temeljno kredo
(Grundkreide)
belo. priznano najboljše kakovosti, dvakrat pre-
cejeno (šlemano) in brez peska, priporoča trgovcem, slikarjem in poziatarjem
Franc Klavžar, 13-3
posestnik v Petrovčab, h. št. (57 pri Celju.
Prodaja se meterski stot po 4 K. — Ako se je naroči večjo množino tarli ceneje.
„Delniška pivovarna Laški trg"
sprejme pod ugodnimi pogoji
za večjo zalogo na Spodnjem Štajerskem proti kavciji; odda tudi dobroidočo
gostilno in zaloge piva
v večjem kraju na Dolenjskem.
195 2-1

m m
%
izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel.
f Burs
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5	in po solidnih cenali.	52-38
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
7 52-39 BS
rgovma
zna
, Rotovška ulica št; 2
^■j^mgps
ili ^-CTiSMsTT
r ! ! i ^minti i
i ; M :
"v.
£L£Z5'! " I3 "'P
LlLimi _ J"
lai
^^jMU is
è

»
priporoča kancefijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
stešKi pcr«sa peresnimi radirk KansenčKi tablice gobice črnilo
Trgovske knjige v vseh veliÌ£ostih črtane
—2--M z eno ali dvema kolonama. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah, Največja zaloga vseh tiskovin
iu občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo, Župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
£a$taa zaloga sol. zVezKoV in risank
Panifnato urana vse!l velikosti po origi-rdpinidie vreče nalnih tovarniških cenah
Šfambili? Pe^atn'ki. vignete, (Siegelmarken"1 ' za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času.
Dnnisnifo ametne, pokrajinske in s cvetlicami uupismt,B od najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
C&niki za tiskovine pisarniške potrebščine 5-rc1,,ru so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.

V ti stroki prvo podjetje na slov. Štajerskem.
Bdino pmsten je le ^ Thie^yjev
Z zeleno W» 18LS ~WHŠ	k0t varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali
~	Jm"m	-»m. mj!^ j patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto.
Thiex>pyjevo centtfolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3 60. Sklad, prosto.
Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne bolečine, zgago (gorečico). krče, kašelj, zasliženje. vnetja.
arno pošiljatev na A. THIERRY, lekarna k angelju varuhu v Pregradi
107 33—23
poškodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denar pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah.


Vinski mošt.
Kdor si želi svoje kleti z izvrstnim vinskim moštom najboljših in sorti-ranih vinskih vrst in sicer laškim rizlingom, portugizcem, silvancem i. dr. napolniti, kteri bode posebno letos prekosil vse dozdajšnje letnike, naj se blagovoli oglasiti na	-
ppoštijo Br. öranyszany-ja, Oroslavje pri Zabohu (Hrvatsko).
182 3—3
H
S
M
S —
3 m
3

M. U. D* IVAN TURŠIČ
vljudno naznanja, AT M A DIRADI I indabodepočenši da se je naselil V lHni\lDUi\U z 20. septembrom redno y svojem stanovanju: Stolna ulSca (Domgasse) hiš. štev. 1,1, dopoldne od 8. do 11. ure in popoldne od 2 do 3. ure ordiniral.
1813-3
	I	iOi'SS		
'xA'ÀA'X-^
MISLITE NA „NARODNO ZALOŽBO"!
Vljudno vabimo k pristopu k „Narodni založbi v Celju". Deleži so po 100 K, 20 K, ali 10 K. Vsak narodnjak bodi član te zadruge. Pristopni list in T\r v j x	j	iv^r
pravila se vsakomur na njega željo vpošljejo. -N aCelSTVO ,liarO(llie ZalOZDe .
***	M P*	m
		M
miäm»
Loterijske številke.
Gradec, 19. sept, 1908: Dunaj, „
38, 16, 89, 15, 90. 2, 24. 83, 46, 77.
Trgovina
z obrtom, opravo in stanovanjem vse v novo zidani hiši v bližini Ljubljane, se odda v najem. — Teč se izve pri Franc Cvek, Moste pri Ljubljani.	180 3-3
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, . snežnobelega, puljenega 6 K 40 h; '8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16;K; napol.puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K.S.16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoCe se povrne denar.
S. Benisch, Deschenitz, št. 772, Šumava, Češko.
Cenovnik zastonj in franko. 183 15-3
IuMÈ)
J., i	....	.	.	OEB^SšiSSSC^SSS"
je uredil ter dobivajo se pri njem m pr£vseh knjigo-tržcih naslednje pravne knjige:
1.	Civilnopravni zakoni (IV. zvezek Pravnikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga..........K 8'—
2.	Odvetniška tarifa: določila o rabi hrvatskega in slovensKega jezika pred sodišči; sodne pristojbine
s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K 1-80
3.	Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikova zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani Mehko
vezana knjiga............K 5 60
Popolno v platno vezana........K 6-—
Ponatisi iz knjige, navedene pod točko 3.:
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširan..............K 1-—
5.	Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju .... K —-60
f ....	i Sfi ;; 't ■ 5 f ;. j*
Palle od „?oljndne praVne Knjižnice", Hi jo izdaja društvo
dovoljevanju poti za silo, s
m prošnje. 1907. Mehko vezano K —-40
Zvezek I. Zakon o
pojasnili in vzorcem prošnje. Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici ................K --80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko
vezana knjižica . ..........K —-80
Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišC. 1907. Mehko vezano K 2-—
Ako ni dogovorjeno drugače, pošilja urednik knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih-znamkah.
Ö O
OC , CS N
§
S-i -fa
oc
<X> OB k
r:
cs ö
>
• «H ö u
o f-1 a
o
Jh O
N >
d
je že velikanska pošiljatev jesenskega in zimskega manufakturnega blaga katero se bode letos po' čudovito nizkih cenah prodajalo v novo urejeni
Trgovski hi£i
na debelo in drobno R. Stermecki,
. CsJje

hj ©
OK
P <
© ©
N frS
©
k
cc ©
SS-
P-
©
fcsk ©
>—< P
tr-
öö
H §
©
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda!
Ako
slamoreznice, kotle za žganje, grozdne mline in stiskalnicey
gnojnične sesalke,
peči vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, štedilnike, pralne stroje, nagrobne križe in drugo v že-lezninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi nepremočljive vozne in komatne plahte ter zajamčena umetna gnojila, kupujte le pri domači tvrdki »
I
thTič?
"j P. Majdič Celje,
ki daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno poŠto zastonj
fr
C. kr. poštne hranilnice račun 54.366; telefon št. 48. Pisarna se nahaja v Celju, Rotovške u). št. 12, I. nadstr.
„LASTNI DOM"
registr. kreditna in stavbena zagruga z omejeno zavezo
= V GABERJU PRI CELJU, s
Uradni dan je vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Pojasnilasedobe vsak dan pri udih načelstva pri zadružnem tajniku J. Bovha v Celju.
in
Ta zadruga izvršuje poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka hranilnica in posojilnica. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, naj je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na vložne knjižice; daje posojila, prevzema terjatve, pomaga kupovati hiše, zemljišča itd., itd. — Hranilne vloge obrestuje po 5%, to je petodsto, od dneva vložitve do dneva v z di ga ter plačnje rentni davek za vkladatelje sama. — Pri zadrugi „Lastni dom" se dobe hišni nabiralniki. Kdor želi tak hišni nabiralnik, vložiti mora temeljno hranilno vlogo vsaj 5 kron, na kar se mu izroči hišni nabiralnik brezplačno v porabo.
Zadruga „Lastni dom" ima v Gab er ju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha, 22 a, 4 m2- na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe.
ilačelstvos „Lastnega doma, registrovane kreditne in stavbene zadruge z omejeno zavezo v Gaber ju pri ÒeljH". Dr. Vekoslav Kukovec, odvetniški kandidat v Celju, predsednik; Ivan Rebe k, hišni posestnik in ključar v Celju, podpredsednik; dr. Anton Božič, kazenski zagovornik in posestnik v Celju; Franjo Jošt, zadružni ravnatelj v Celju; dr. Josip Kar-IuVŠca, odvetnik in veleposestnik v Celju; Josip Koštomaj, hišni posestnik v Gaber ju pri Celju; Anton Mahne, posestnik v Trnovljah, Fran Natek, c. kr, poštni oficijal v Celju; Franc Pušnik,, hišni posestnik in čevljar v Gaberju pri Celju; Martin Sto jan, posestnik in mizar na Teharjah; Alojzij Terček, knjigovez v Celju; Josip Žagar, učitelj v Celju — udje načelstva Janez Bovha, hišni posestnik v Celju, zadružni tajnik. — Nadzorstvo! Franc Brinar, nadučitelj v Gotovljah; Anton Jošt, c. kr. profesor v Celju; dr. Ernest Kalan, odvetniški kandidat v Celju; Ivan Likar, glavni zastopnik banke Slavije za
Štajersko v Celju; Rudolf Volovšek, c. kr. davčni dficijal v Celju.	185 17-3
7
i
1				
A	'. , {'v. '-'V. .--"I".