Ko pride starost
Gerontologija je veda o staranju, ki se ukvarja s socialno in družbeno problematiko starih Ijudi. To je ena od definicij te vede, za popolnejšo opredelitev pa je potrebno povedati še, da jo sestavljajo socialna gerontologija, medicinska gerontologija ali geriatrija in pa eksperimentalna gerontologija.
Od 70-80% vse vede odpade prav na socialno gerontologi-jo, kar pomeni, da je to najpo-membnejši del< dejavnosti. Vključuje vse aspekte skrbi in ukvarjanja z ostarelimi, od socialne, pokojninske, stano-vanjske do ekonomske in drugih. Zato je potrebno kar največje angažiranje vseh družbenopolitičnih subjek-tov, da bodo vse oblike dejav-nosti in skrbi za ostarele res uspešne in učinkovite. Geria-trija (medicinska gerontologi-ja) pa se ukvarja z zdravlje-njem starejših ljudi in vklju-čuje preventivo, kurativo in rehabilitaciio ostarelih bolni-kov.
S tema dejavnostima se v Ljubljani ukvarja Inštitut za gerontologijo Interne klinike, ki dela od leta 1966 v poslopju nekdan-je bolnišnice za TBC ob Riharjevi cesti v Trnovem. Njegova naloga je predvsem vzgajati kadre za delo s starej-šimi bolniki. Zato imajo orga-niziran podiplomski študij za zdravnike-gerontologe. Nje-govi strokovnjaki predavajo sogialno gerontologijo tudi študentom Fakultete za socio-logijo, politične vede in novi-narstvo, torej bodočim socio-logom, politologom in novi-narjem, ki bodo tako uspo-sobljeni, da bodo na proble-me starih res lahko gledali in jih obravnavali z najširših aspektov. Enkrat na mesec se v Inštitutu zberejo zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravniško osebje iz domov za ostarele iz vse Slovenije, se pogovore o problemih v svo-jih sredinah in izmenjujejo iz-kušnje. Pomembna je tudi ra-ziskovalna dejavnost, ki se ukvarja predvsem z bolezni-ma, ki sta najbolj značilni za stare  in pospešujeta  proces
staranja - arteriosklerozo in trombozo. Prevzeli pa bodo še novo dejavnost - vzgojo ka-drov za ambulante za borce NOB.
Imajo pa na inštitutu tudi 74 postelj za ostarele bolnike. Vendar ne samo za njih, saj tudi mladi že bolujejo za bo-leznimi ostarelih. S tem pa tu-di vzdržujejo ravnotežje v sta-rostni sestavi bolnikov. »Kaj-ti«, kot je poudaril predstoj-nik inštituta prof. dr. Bojan Accetto, »je zelo važno, da sta-rega bolnika ne izoliramo, ozi-roma da starih bolnikov ne lo-čimo od mlajših. Da ne ustvarjamo getov, kot je to še navada na primer na Šved-skem. Za starega bolnika je zelo pomembno, da nima ob-čutka, kako z njim, ker je star, ravnamo drugače kot z mlajši-mi. Zato si prizadevamor pa saj zaradi prostorske stiske drugače tudi ni mogoče dela-ti, da so starejši bolniki še v ostalih enotah kliničnega cen-tra. To je že ustaljena praksa. Mi pa si prizadevamo, da bi čimveč zdravnikov usposobili za delo s starimi bolniki.
Lahkp rečem, da smo v Slo-veniji na področju skrbi in zdravljenja starih prebivalcev dosegli že lepe uspehe. V zad-njih desetih letih smo zgradili 35 domov za ostarele, tako da jih je zdaj 54. Res je, da med njimi še ni zadostne poveza-ve, primanjkuje pa tudi stro-kovne organiziranosti. Domo-vi bi morali biti žarišča stro-kovne skrbi za stare občane na svojem območju. Material-na osnova je zagotovljena, oplemenititi jo je treba še vse-binsko. To pa je daljši proces, ki se razvija z bogatenjem družbenih odnosov.«
Janez Jančar