(KL 4/and 0U4&CQ Ameriška Domovina !T«ii »i i a AMCRICAN IN SPIRIT FOR€l*N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 15, 1964 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€fi s= STEV. LXII — VOL. LXH Arabska domišljija im ropel svojega konjička zborovanju Arabske lige v Aleksandriji v Egiptu so pretekli teden ustanovili ‘Patestinsko osvobodilno armado”. ALEKSANDRIJA, Egipt. -4 °ditelji arabskih držav se 113 konferenci Arabske Lige niso mogli dosti sporazumeti, saj celo glede odjema vode iz ordana ni prišlo do splošnega s°glasja, poskrbeli so pa vendar, a je arabska domišljija dobila °fb ki jo bo lahko glodala do Prihodnje ligine konference: a-rabsko osvobodilno armado! Osvobodilna armada za boj proti Izraelu Ker so Arabci prepričani, da •1‘ bo Svet pustil pri miru, ako ‘-o bodo začeli vojskovati z Izra-e °m, so dognali, da rabijo v ta ^smen oborožene sile. Ker se 0rri let niso mogli sporazu-koliko divizij naj da vsa-arabska država, kdo naj di-^lzlje vzdržuje in posebno pa, ie Naser P°-i. u Zmajski polotok in pokra- na ° ^aze za prostor, kjer SeJ 0syoi':)0dilna armada živi in vežba. Seveda je Naser iz ^vidnosti takoj pristavil, da ren S ^em ne °dpove suve-k0 °S^ na<^ Sinajskim poloto-Pra ^ P°^raPno z Gazo, če-kr V. P° politični logiki ti d0? rnorali spadati v meje bo-' UH ar^bske Palestine, nad e^encb konference so bili šče ^ern na^rl;om tako vzrado- kakih ton80 Pri tej pdČi naibrali v Q, ,. milijonov, seveda le kov ^ neljubljenih prispev-2;a ’ ^a krijejo začetne stroške sVobarneraVan0 Palestinsko o-Pa d0?ilno armado. Pripravljalne! V*za vso akcii° ie Pa Pre-sVoi aser in jih poveril šefu AmJ®rga generalnega štaba Ali Npw°^ert nail>0ljši! kratlW Y°RK- N-Y. - Demo-Pirap 1 ^ob^ki so se včasih pre-Ped 1 ° tem, kateri izmed Kem spešJn-’ J°hn ali E'dward, je u- Pagatof Ti bt1!W VOliVni Pr°l tem nr, , ’ kl 0PaZUleJ° Pn trdi j qP h V teb dneh Roberta, liko J a j® ta na tem polju vetov ^ oc^ nheh svojih bra- Novi grobovi Mary Rožanc Po štirih tednih bolezni je preminula v Lake County Memorial bolnici 55 let stara Mrs. Mary Rožanc s 1314 Sandusky Ave., doma iz Trsta, od koder je prišla sem s svojimi starši pred 50 leti. Pokojna je bila aktivna na društvenem in narodnem polju, bila je predsednica Društva Danica št. 34 SDZ, uradnica So. East Federacije SDZ v New-burghu, članica Kluba upokojencev v Newburghu, Društva Na Jutrovem SNPJ št. 139 ter Podr. št. 47 SŠZ, bila je aktivna pri Gospodinjskem klubu ter delničarka Slovenske delavske dvorane na Prince Ave., Slov. narodnega doma na Maple Hts. in SND v Newiburghu. Bila je aktivna članica in pevka pri pevskem društvu Triglav. Bila je vdova po pokojnem možu Ru-dolphu, ki je umrl leta 1957. Tukaj zapušča sina Rudolpha, ki je učitelj v Mercer šoli na Shaker Hts., in Richarda, ki je inženir v New Yorku, ter vnuke, brata Franka v Arizoni, sestre Frances Zadnik. Sophio Knautz, Jennie Gospodaric, Anno Sternot in Albino Kcnecny. Pogreb bo iz Louis Ferfolia pogreb. zavoda v četrtek zjutraj ob 8.30 v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, potem pa na Kalvarijo. Kdo je kriv izgredov? HAMPTON BEACH, N.H. — R. W. Rhodes, direktor za javno varnost v državi New Hampshire, je dejal, da so bili izgredi mladostnikov na Delavski dan tod tako dobro pripravljeni in vodeni, da ni mogoče misliti, da bi prišlo do njih “spontano in slučajno”, ko so se mladi ljudje preveč napili piva. Rhodes je dejal o vzrokih teh izgredov: “Starši so stopili ob stran in so pustili svoje otroke učiteljem in policiji!” Ta ugotovitev velja v dobri meri tudi za druge predele dežele. Starši se premalo zavedajo svojih dolžnosti do otrok. En kit za 100 volov SYDNEY, Avstral. — En sam velik kit da toliko užitnega mesa kot 100 volov. Japonci uživajo kitovo meso v velikih količinah, pri nas pa ni v navadi. CUOVJBy Večin aeč M“°ma ob^a^no in hladnej-ajvišja temperatura 58. Rodezijski farmarji v Londonu niso uspeli oblastjo belcev. LONDON, Ang. — Voditelji farmarjev in belih priseljencev v Južni Rodeziji ter ministrski predsednik lan Smith so se mudili v Londonu, da bi angleško vlado pregovorili, naj okliče rodezijsko neodvisnost s tistim političnim stanjem v deželi, kot je danes. To bi pomenilo, da bi 5'< belih priseljencev še naprej obdržalo vso oblast v svojih rokah, domačini pa bi ostali postavljeni v kot. lan Smith je upal, da bo angleško vlado za-strašil s tem, da ji bo zagrozil, da bo njegova vlada kar sama proglasila neodvisnost dežele in | Kandidatom ni dosti do tovarišije z Goldwaterjem WASHINGTON, D.C. — V se-1 danji volivni kampanji niso važ-ZfPitevali SO neodvisnost za ne besede, važnejša so dejanja, Južno Rodezijo pod polno ki res pokažejo pravo podobo in prave misli vsakega kandidata. Koliko je vredna politična bodočnost senatorja Goldwaterja, je na vzhodu naše dežele pokazal republikanski senator Keating, ki kandidira v njujorški državi na svojo roko in odklanja politično podporo republikanskega kandidata za predsednika. To je razumljivo za vzhod, kjer Goldwater ni ravno priljubljen, toda podobni politični pojavi se dogajajo tudi v naših zahodnih državah. Republikanski kandidati ,za senatorje v državah Utah, Nevada in Wyoming zmeraj manj omenjajo v svoji agitaciji Goldwaterjevo se nič ne ozirala na London. ime. Tudi ohajski republikanski kandidat za senatorja Taft se veliko rajše sklicuje na svojega pokojnega očeta kot na senatorja iz Arizone. Tem zgledom sledi tudi cela vrsta republikanskih kandidatov za kongresnike in člane raz- Angleška vlada je Smithu odgovorila, da to lahko naredi, toda mora računati s sledečimi posledicami: londonska vlada ne bo priznala nove republike, ba pretrgala z njo diplomatske in gospodarske stike. Bo svetovala vsem državam, naj storijo isto.jmh legislatur, da ne omenjamo Ne bo več dajala Rodeziji posojil in seveda odrekla tudi vsako diplomatsko podporo. Ako bodo pa domačini ustanovili svojo vlado “nekje v begunstvu,” jo bo londonska vlada priznala in podpirala. Rodezija seveda ne bo mogla biti v nobenem slučaju članica britanske Skupnosti narodov, ako se sama proglasi za neodvisno. republikanske kandidate za guvernerska mesta. Nekateri republikanski kandidatje so šli v svoji “neodvisnosti” od Gold-waterjevega krila tako daleč, da se izogibajo javnim stikom z glavnim strankinim odborom. -------o—------ — Male količine mangana u-porabljajo kot primes jeklu, da je trše. ------o----- Kitajske zahteve po ozemlju ZSSR v Aziji velike CLEVELAND, O. — Nikita Hruščev je nedavno v Moskvi, pa tudi drugod opozarjal na dejstvo, da uradni zemljevidi rdeče Kitajske kažejo okoli pol milijona kvadratnih milj ozemlja v Sovjetski Aziji kot del Kitajske. Če pomislimo, da obsega ves Teksas komaj dobro četrtino milijona kvadratnih milj površine, potem si lahko šele prav predstavljamo obseg kitajskih ozemeljskih zahtev od Sovjetske zveze. Tako je do neke mere razumljiva pripomba Hruščeva: Člo' — Okoli 30% avtomobilov v,vek se sprašuje, čemu ne zahte-Združenih državah prevozi let- vajo razdelitve Sovjetske zve-no 40,000 milj. ze? lan Smith je torej odšel iz Londona praznih rok, kar lahko pomeni konec njegovega režima. Anglija ne bo žalovala za njim. Upa namreč, da bi novo vlado sestavil znani beli afriški politik Welenski, ki je trenutno brez posla in se je v svojem političnem brezdelju temeljito prelevil: zagovarja za Južno Rodezijo sodelovanje med priseljenci in črnimi domačini in je v ta namen že ustanovil svojo stranko. Seveda Smithovi pristaši u-berejo v svoji zagrizenosti tudi drugo pot. Vse to se bo razjasnilo že v bližnji bodočnosti, tako upajo v Londonu. JUŽNEMU VIETNAMU NE PREOSTAJA VELIKO ČASA Združene države so pozvale vodnike Južnega Vietnama, naj opuste svoje prepire in rešijo deželo, dokler je še čas. Državni tajnik Rusk je dejal, da upa, da bodo vodniki političnih skupin v Južnem Vietnamu sklenili politično premirje, ki naj omogoči sestavo široke koalicijske vlade, ki bo sposobna voditi uspešen boj proti rdeči gverili. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je včeraj razkril, da so Združene države pozvale vodnike Južnega Vietnama, naj pozabijo na svoja nesoglasja in prepire ter se lotijo resno “reševanja dežele”. Osnovne važnosti za dosego tega cilja je politično premirje. Rusk je izrazil upanje, da uvidevajo vse politične skupine, kakšno nevarnost predstavljajo prevrati ne samo za varnost, ampak naravnost za obstoj Južnega Vietnama. Pozval jih je, naj se bore za edinost in politično stabilnost, ki sta nujno potrebni, Če naj dežela preživi rdečo gverilsko vojno. Ameriški državni tajnik je dejal, da so dogodki koncem Črni volivci se pridno preteklega tedna v Sajgonu po- registrirajo V Virginiji kazali potrebo po reprezentativ-1 WASHINGTON, D.C. — Dr-ni vladi, ki bo sposobna vodui j,ave Mississippi, Alabama in uspešno boj proti komunistične-^ Virginija so tiste, kjer so se do mu Viet Gongu. Izrazil je zado- sedaj daij črni volivci najmanj voljstvo nad dejstvom, da pri ^ registrirati, bali so se predvsem poskusu upora proti vladi v reakcionarjev, ki so jim deljo ni prišlo do prelivanja kr- groziii s preganjanjem, ako se vi. Po njegovem bi veliko doprineslo k stabilizaciji dežele, če bi vodstvo vlade prešlo v roke civilistov, vojaki pa bi se posvetili boju s komunističnimi u-porniki. Zadnji upor preteklo nedeljo je bil po besedah Ruska bolj delo nezadovoljnih starejših oficirjev kot mlajših in moštva. Khanh pozivi k edinosti SAJGON, J. Viet. — General Khanh je včeraj pozval ljudstvo k disciplini in edinosti v boju za svobodno demokracijo. Za cilj svoje vlade je označil uničenje komunizma, kolonializma in ne-vtralizma v Južnem Vietnamu. Na tiskovni konferenci so bili poleg gen. Khanha oficirji, ki so preprečili uspeh nedeljskega poskusa prevrata. Med njimi je bil gen. Cao Ky, poveljnik letalstva, ki je držal letališče in poslal vojna letala v nizkih letih nad čete v Sajgon, ki so hotele izsiliti prevrat. Gen. Ky in njegovi tovariši so objavili, da ne bo nobeden od upornih oficirjev kaznovan. — Uradna cvetlica države Indiana je cinija. bodo brigali za politiko. Sedaj je začel ta sistem počasi propadati. V državi Virginija se na primer letos črnci registrirajo kar v množicah in jih pri tem nihče ne ovira. V Virginiji je okoli 450.000 črncev, ki do letos niso bili registrirani. Spomladi se jih j c dalo registrirati že okoli 125,000, upajo, da se jih bo do volitev registriralo še par sto tisoč. To lahko pomeni Johnsonovo zmago, kajti pred 4 leti je Kennedy propadel v Virginiji le zaradi tega, ker je Nixon dobil 42.000 glasov več od njega. Registracija črncev v Missis- sippiju in Alabami pa slabo napreduje. ze- V soboto se je uradno začela volivna kampanja na Angleškem LONDON, Ang. — Stvarno so seveda trdi, da jih bo lažje iz-'stranko. Namigujejo namreč, da jo kandidatje in njihovi zavez-■ vršila, ker je v njenih vrstah imata trenutno obe stranki sko-niki med politiki in v časopisju več sposobnih politikov in stro- raj isto število volivcev na svoji začeli že pred tedni, toda obe stranki tega uradno nista vzeli Rusi za uporabo atomskega streliva za meljska dela ŽENEVA, Šv. — Na konferenci za mirno uporabo atomskega streliva v Ženevi se je vendarle zgodilo nekaj nepričakovanega. Ruski delegati so začeli govoriti o potrebi, da vse države sodelujejo v načrtih, kjer bi se uporabljalo atomsko strelivo. Ker je uporaba omejena po znanem mednarodnem dogovoru o prepovedi preskušanja atomske sile, bi se to sodelovanje Da bi pritegnili zanimanje vo-! omejilo na zemeljska dela. A-livcev nase, obetajo socialisti, da' tomsko strelivo bi potem takem bodo ustanovili, ako pridejo na5 iahko prišlo v rabo pri odpiranju kovnjakov kot v vrstah njene strani: torej tipičen primer 50 :1 vlado, nekaj novih ministrstev rudnikov, kanalov, poglobitvi nasprotnice. Ker pa tudi na An- 50. Zato pa danes ne upa nihče I kot na primer ministrstvo za vodrnh rezervarjev itd. Se pred rila tudi voditelja obeh strank, — za konservativno ministrski predsednik Douglas - Home, za socialistično opozicijo pa poslanec Wilson. Iz njihovih govorov kot tudi iz volivnih oglasov se ne da izluščiti ničesar, kar bi lahko že sedaj zbudilo angleškega volivca iz spanja, odnosno apatije do politike. Razlika med obema strankama postaja že nekaj desetletij zmeraj manjša, tako da je danes le težko najti kaj bistveno različnega med obema programoma. Obe stranki trdita in obetata iste stvari, vsaka je prišel za spremembo režima.” To geslo je na primer 1. 1952 zelo olajšalo agitacijo naši republikanski stranki, da je tako blesteče zmagala z Eisenhowerjem kot kandidatom. Angleški delavski voditelji mislijo, da bo tudi danes v Angliji imelo to geslo svojo magično silo. Nekaj znakov kaže, da imajo morda prav, vsaj tako povedo razni poskusi ugotavljanja razpoloženja med volivci. Rezultati takih po-zvedovanj, izraženi v odstotkih, pa niso nobena tolažba ne za konservativno ne za delavsko Stranki najbolj podčrtavata točka, ki bo ljudi verjetno zani- Pa takrat ruski komunisti razlike na gospodarskem polju; mala, so obljube, koliko novih n^so zanj. na znanje. Preteklo soboto sta gleškem ne poznajo splošno pri-1 s samozavestjo napovedovati izi-j tehnologijo, gospodarstvo itd. Ta šestimi leti so naši atomski stropa objavili svoje volivne pro--znanega merila za kvalifikacijo'da volitev. j ideja še ni uzgaia ničesar. Edina kovnjaki stavili podoben pred- grame, akoravno bo angleški vo-| kandidatov, je volivcem prepu-livec zvedel šele te dni, da je ščena naloga, odnosno dana svo-parlament razpuščen in da bodo boda, da kar sami ocenijo, kdo nove volitve v drugi polovici! je sposobnejši, oktobra. Opozicijska delavska stranka Kot je običaj, sta na prvi dan je zato zagrabila še za geslo, ki uradne volivne kampanje govo- se v politiki večkrat obnese: ‘Čas so pa tudi tam majhne in že| hiš bo vsaka stranka postavila, znane. Socialisti bi radi še kaj Da ne zaplavata v oblake, sta nacionalizirali, toda ne upajo z'obe strani postavili številko 400 besedo na dan, konservativci pa tisoč kot dosegljivo število no-pravijo, da se delavcem godi do- vih hiš. Volivci bodo torej imeli bro tudi v zasebnih podjetjih, priliko, da izbirajo stranko po ker jih tam varuje na vsakem tem, koliko ji verjamejo. To je koraku socialna zakonodaja in zelo nazoren dokaz, kako malo pa razvita unijska organizira-'je načelne debate v angleški po- nest. Ker so tudi konservativci za gospodarsko planiranje, se obe stranki moreta prepirati samo o tem, kdo bo znal boljše delati gospodarske načrte. iKonserva- litiki, odnosno, kako malo se obe stranki razlikujeta v političnih načelih. Edina sreča za angleškega volivca je kratek čas volivne kampanje; bo trajala komaj dober tivci se morajo v tem pogledu mesec. Ker pa že pozna kandi- sklicevati vsaj na toliko uspehov, da je socialistom težko, da bi obetali kaj takega, čemur bi skeptični angleški volivec hotel verjeti. date in programe, se bo lahko njegova antipatija do politike mirno udejstvovala prav do votivnega dne. Tega se pa obe stranki najbolj bojita. Ker se bo v kratkem začela na Dunaju osma konferenca mednarodne atomske agencije, bosta glavna delegata, Seaborg z naše in Emeljanov z ruske strani, imela priliko, da dasta tej ideji praktično obliko. ---------------o------ Šest držav planira labo-torij na Luni VARŠAVA, Polj. — Te dni je bil zaključen 15. mednarodni a-stronavtski kongres z debato o potrebi, da se začno pripravljalna dela za laboratorij na Luni. Za tak laboratorij se je izreklo 6 držav, med njimi Amerika in Rusija. Laboratorij naj bi začel funkcionirati v 1. 1975-1985, seveda pod pogojem, da bosta do takrat Amerika in Rusija že lah- Iz Clevelanda in okolice Klub upokojencev na Holmes— Na izletu Kluba upokojencev na Holmes Ave. so dobili nagrade: najstarejši moški udeleženec 82 let stari Frank Dremel s 646 E. 162 St., najstarejša ženska u-deleženka 80 in pol let stara Jennie Koren z 1115 E. 141 St. in najmlajši udeleženec 2 leti stari Jerry Gulik. — Klub ima prihodnjo redno sejo 14. oktobra ob dveh popoldne. Rojenice— Mr. in Mrs. Josef Lužar s 9509 Catherine Ave. se je rodil v St. Alexis bolnišnici fantek, tretji otrok v družini. — Čestitamo! Dolga doba— G. Joseph in ga. Mary Peru-sek Sr. s 14406 Westropp Ave. praznujeta danes 58-letnico svoje poroke. — Iskrene čestitke in še mnogo zdravih let! Molitev— Nocoj ob osmih so vabljene članice Društva Naše Gospe Fa-timske št. 255 KS'KJ v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave. k molitvi za pok. Roso Kenik. Družinski praznik— Danes obhajata Mr. in Mrs. Frank Jagodnik z 15226 Holmes Avenue 40-letnico svoje poroke. Mrs. Jagodnik se zdravi na domu od zadnje operacije. Slavljencema čestitamo in jima želimo' še mnogo let zdravja! Zadušnica— V nedeljo ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Gregorich ob 6. obletnici smrti. Jutri bo v cerkvi sv. Vida ob 7.30 sv. maša za pok. pfc. Wil-liama F. Stariča, ki je padel 16. septembra 1950 v Koreji. Predavanje s skioptičnimi slikami— Danes zvečer ob pol osmih bo v šolski dvorani pri Sv. Vidu skioptično predavanje preč. g. Vinka Kobala, župnega upravitelja v Ročinju v Slovenskem Primorju, o novem slovenskem škofu msgr. dr. Janezu Jenku in njegovi škofiji, ki je bila pred kratkim ustanovljena. Vsi vljudno vabljeni. Vstopnine ni nobene. Slovenski misijon pri Sv. Kristini v Euclidu— Ponovno opozarjamo na slovenski misijon pri Sv. Kristini v Euclidu, ki se je začel preteklo nedeljo in se bo zaključil v soboto, 19. septembra. /Misijon vodi č. g. pater Atanazij iz Lemon-ta. Misijonski govori so ob pol osmih zvečer. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod k molitvi za pok. Rozo Kenik. Članice Podr. št. 47 SŽZ sc vabljene jutri, v sredo, ob osmih zvečer v Ferfolijev pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Rožanc. ko pošiljali svoje astronavte na Luno. Na kongresu samem je naša delegacija poročala obširno o uspehih naše rakete Ranger VII in pokazala udeležencem na tisoče fotografij z Lunine površine. Na kongresu so zelo veliko govorili o tem, kako more človek živeti takrat, kadar ne čuti nobene teže in se lahko svobodno giblje v praznem prostoru. Od tega je namreč odvisno, kako bodo mogli delati strokovnjaki v nameravanem laboratoriju na Luni. n:f|] Ameriška Domovina :agrP9?ix’ .>^gg5'»a tflf? ŠtTČlair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: £* Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Cb Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 178 Tues., Sept. 15, 1964 Goldwater v volivnem boju Tehnika ameriškega volivnega boja pri predsedniških volitvah se je zadnja desetletja spreminjala samo toliko, kolikor smo dobili vsaka štiri leta nova zboljšanja v telekomunikacijskih službah. Zboljšanja so res velika in' odlična, toda dvomimo, da so koristila kakovosti politične sodbe naših volivcev. Dokler so bili volivci navezani na časopise, sestanke in shode, so zmeraj imeli priliko, da vse premislijo, kar so zvedeli. Danes to ni več treba. Izobraženi volivci kot analfabeti lahko vse zvedo na radiju in televiziji, na razpolago jim niso samo poročila na tekočem traku, ampak tudi neštevilna čreda komentatorjev, ki skušajo v časopisih in na radiju ter televiziji prodajati poslušalcem in bralcem proizvode svojih premišljevanj in opazovanj. Žal so ti proizvodi na splošno zelo plitvi; njihovi očetje jih morajo sestavljati na hitrico, da ne zamudijo toka dnevnih dogodkov. Hitrica je sicer dobra stvar, toda pri premišljevanju se pa ne obnese. Radi tega je poročanje kakor tudi razlaganje prikrojeno le analizi tekočih dogodkov, pri čemur se navadno ne da nikoli dognati, ali so dogodki res tako važni, kot jih hoče naslikati propaganda tudi takrat, kadar hoče biti nepristranska in temeljita, kar pa navadno ni. Volivci so tako postali žrtev poročevalske in komentatorske vihre. Kdo bi se jim čudil, če se tega hitro naveličajo in zgube zanimanje za politične boje. Če si sploh ustvarjajo svojo sodbo, ne more biti tako jasna jn zanesljiva, kot bi bilo treba, da je. Če presojamo današnji volivni boj v tej luči, lahko pridemo do sledečih zaključkov: Kot je navada, je tudi letos opozicija (republikanska stranka) v ofenzivi, vladna stranka (demokratje), pa v defenzivi. Republikanci napadajo, demokratje se branijo. Vprašanje pa je, kako republikanci napadajo. V tem oziru moramo že sedaj opaziti določeno spremembo, ki bi jo težko imenovali napredek v volivni borobi. Republikanci so se namreč pod vplivom Goldwaterjeve struje odločili, da bodo nastopali udarno. Udarnost je pa tvegana stvar, se zelo rada poslužuje nasilja, ne morda z orožjem, ampak s tem. da apelira na čustva. Udarnost ne opravi dosti pri ljudeh, ki mislijo, ne more vplivati na pamet in doslednost. Lahko pa spravi pod svojo kontrolo ljudi, ki se radi prepuščajo čustvom. To vse izrablja Goldwaterjeva volivna propaganda. Kar ljudi tare in muči, to naslika s preprostimi in razumljivimi besedami, obenem pa tudi hvali zdravila, ki nič ne zaležejo, zopet s preprostimi in razumljivimi besedami. Pri tem je ne briga dosti, ali so njena izvajanja dosledna in stvarna, ne briga se tudi. če pride navzkriž s svojimi lastnimi trditvami. Zanjo je glavno, da se prikupi ljudem, ki iščejo utehe, pa se ne sprašujejo, ali je uteha res kaj vredna. i Nasprotniki Godwaterjeve propagande imajo na videz lahek posel. Vsak dan lahko odkrivajo, da senator trdi to, kar je pred par dnevi zanikal, da hvali to, kar je pred kratkim kritiziral. Goldwaterju očitajo površnost, nedoslednost, naivnost, odtujenost dejanskemu stanju itd. Zdi se jim, da so s tem ubili srž senatorjeve volivne propagande in da tako mislijo vsi tisti, ki so slišali senatorja, potem pa kritiko njegovih nasprotnikov. Ali pa se morda vendarle motijo? Ko poslušamo volivno propagando Goldwaterja in njegovih agitatorjev, nam nehote uhajajo misli nazaj v Evropo in na čase, ko so očetje raznih diktatur začeli svoje politične karijere. Ko je v Italiji Mussolini začel 1. 1920-1922 z organizacijo svojega gibanja, je tudi kvasil vse mogoče nedoslednosti in naslikal Italijanom gradove v oblakih. Takrat so se mu smejali vsi italijanski politični ljudje, še bolj pa italijanska inteligenca, češ Benito se je skregal s pametjo. Motili so se pa oni in ne Mussolini, ki je govoril ljudem tako, kot so želeli, in se ni brigal ne za realnost ne za logiko. Po podobni poti je šel nekaj let pozneje tudi Hitler. Ni potegnil Nemcev na svojo stran samo s privlačnostjo svoje osebnosti, ampak še bolj z obljubami, ki vanje niso verjele vodilne plasti nemškega naroda, zavero-vali so se pa vanje milijoni navadnih Nemcev. Ne prihaja nam na misel, da bi Goldwaterju pripisovali take politične namene, kot sta jih imela Mussolini in Hitler, toda ne moremo se znebiti vtisa, da jih naš senator posnema v svoji propagandi. Cilje ima druge kot Hitler in Mussolini, toda do njih hoče priti po novih potih, ki jih je šel iskat v evropsko povojno politično zgodovino. In sedaj se pojavlja veliko vprašanje; če se je apeliranje na čustva volivcev obneslo v Evropi, zakaj se ne bi v Ameriki? To vprašanje nam sili tem bolj v glavo, ker demokratska stranka zanemarja idejni boj. Naj reče kdo karkoli, Goldwater vendar govori več o morali sodobne Amerike kot njegovi nasprotniki in upravičeno kaže s prstom na njeno propadanje, na pomanjkanje požrtvovalnosti, naraščanja samopašnosti. Proti takim mislim malo pomaga sklicevanje na gospodarsko konjunkturo, na napredek v socijalni politiki, ker “človek ne živi samo od kruha”. Idejni boj so zanemarjali tudi Mussolinijevi in Hitlerjevi nasprotniki, začeli so ga, ko je bilo prepozno. Nismo pristaši Goldwaterjeve politične filozofije, toda mislimo, da smo opazili ne samo njeno temno plat, ampak tudi njeno nevarnost za ameriško demokracijo. Moti se demokratska stranka, ako misli, da bo z razmetavanjem denarja v federalnem proračunu dobila na svojo stran večino ameriškega naroda. Naj bi rajše priznala, da je Goldwater vkljub vsem napakam mojster v udarni agitaciji, in da je njena dolžnost, da se bori proti republikanski udarnosti tudi z “uma svetlim mečem” in ne samo s sklicevanjem na visoko raven našega narodnega blagostanja. Churchill je rekel, da človek ne sme vzeti Amerike zares, kadar tam vlada volivna borba, ker “takrat Amerikan-ci ponorijo”. Upajmo, da ima prav in da se bo Amerika hitro streznila po novembrskih volitvah. Ni pa to nikjer zapisano, da se bo to tudi zgodilo. Zato ne kaže, da bi volivno borbo kar prespali. Ge bi jo, lahko doživimo razočaranje. ; BESEDA IZ NARODA Škofija v Dulufhu praznuje 75-leini(d izseljencih prišli tja tudi mladi duhovniki, ki delajo v Vaši škofiji, ne v škodo vernikov in sramoto domovini. Ali po vsej dolgi vrsti duhovnikov, ki so povezani z nami in z Vami, nismo upravičeni, da se z Vami veselimo Vašega jubi- , . , . leja? Saj so za duhovniki šli tu- Pf™.. Haz- J J stava je trajala skozi enajst dni Kres in Sava se zahvaljujeta Cleveland, O. — “Parada napredka” je za nami. S tem smo tudi Slovenci zaključili svojo razstavo slovenskih izdelkov in £ 3 Cleveland, Ohio. — Letos je 75 let, kar je bila ustanovljena v mestu Duluthu, Minn., katoliška škofija. Škof msgr. Francis Schenk je za to priložnost povabil vse duhovnike v škofiji, naj bi o tem jubileju posebej govorili v svojih cerkvenih govorih. V ta namen jim je celo poslal osnutek, kaj naj bi v njih zlasti povedali svojim vernikom. Najprej opozarja na Francoze, ki so v 17. in 18. stoletju prvi misijonarili po ondotnih krajih. Nato pa za 19. stoletje navaja kar po vrsti skupino naših slovenskih misijonarjev: Ireneja Friderika Baraga, ki je 1837. kr-ščeval in maševal v Fond du Lao (zdaj na skrajnem zahodu mesta Duluth); leta 1839. je krstil skupino Očipve Indijancev drugi znani naš misijonar Franc Pirc (Pierz), ki je potem večji del svojega misijonskega dela opravil na ozemlju sedanje škofije v St. Cloud; le-temu je pomagal nadaljnji naš slovenski ameriški misijonar Lavrencij Lavtižar, ki je 1858 na naporni poti omagal in potem zmrznil ter ima sedaj svoj grob v Duluthu; leta 1860, tri leta po ustanovitvi mesta, je prišel v Duluth novi slovenski misijonar Janez Čebul, duhovnik iz škofije Marquette, sezidal tu prvo cerkev, posvečeno Srcu Jezusovemu, iz katere je zrasla današnja katedrala; končno bo za zmeraj o-stalo v duluthski škofiji v spoštljivem spominu ime našega misijonarja msgr. Jožefa Buha, saj je bil neutruden delavec v misijonu; prišel je iz svoje slovenske domovine na poziv Fr. Pirca. To so imena naših mož duhovnikov dulutskih misijonarjev, ki jih navaja v svojem osnutku današnji duluthski škof msgr. Francis Schenk z naročilom, naj duhovščina njegove škofije govori o njih v zvezi s proslavo 75-letnice obstanka škofije. Čestitke ljubljanskega nadškofa k 75-letnici škofije v Duluthu Lepo in prav je bilo, da je sedanji ljubljanski nadškof msgr. dr. Jože Pogačnik smatral za u~ mestno, da je duluthskemu škofu msgr. Francisu Schenku ob priložnosti 75-letnega obstanka njegove škofije čestital in se spomnil naših slovenskih misijonarjev in slovenskih izseljencev. Pisal mu je pismo, katero zaradi izredne zanimivosti tukaj v celoti priobčujemo: Prevzvišeni! Po duhovnikih, naših rojakih, ki delujejo v Vaši škofiji, smo zvedeli, da praznujete letos 75-letnico, kar je bila ustanovljena Vaša škofija z nekaterimi drugimi vred okoli Vas. Kakor je razvidno iz osnutka za govor ob tej priložnosti, imajo naši rojaki velik delež v misijonar j en ju okoli tamošnjih jezer, tudi v pripravah, ki so slednjič vodile do ustanovitve cele vrste Frank Tomažič, LI 1-4995; in Mrs. Frank Doles, 851-3678; ali pa pri vratih. Vstopnina je samo $1.00. Na svidenje v soboto! Mrs. Milan Dular naših starih izseljencev, ki so tam že dva, tri rodove in več. Zato boste razumeli, da je Vaš jubilej nekoliko tudi naš in se ga zato tudi tukaj veselimo in Vam, prevzvišeni, k lepemu jubileju iz srca čestitamo. Pred več ko sto leti je odšel od nas tja misijonarit naš rojak Friderik Baraga. Že pri nas doma je njegova gorečnost in ljubezen do duš privabila ljudi daleč naokoli, da so se trumoma zbirali okoli njegove spovednice in prižnice. Poročila o njegovih misijonskih potih med Indijanci po širnih pokrajinah na obalah velikih jezer so pri nas budila občudovanje in vnela vernike in duhovnike, da so mu pomagali z darovi v denarju in blagu in da se je oglasilo več duhovnikov, ki so mu šli pomagat v misijone. Tako se je začelo tisto plodno delo, ki je tam pri Vas skozi desetletja 19. stoletja ustanavljalo zmeraj nove postojanke, zidalo cerkve in so nastajale nove škofije, med njimi tudi Sault Ste. Marie ali kasneje Marquette, kjer je postal prvi škof Friderik Baraga do smrti 1868, za njim pa še dva njegova rojaka, Mrak in Vertin. Njegova misijonska pot je držala tudi daleč na z hod prav v Vašo škofijo (1837), kakor omenjate v svoji okrožnici. Že skoraj 50 let star se je odločil za misijonsko delo Franc Pirc (Pierz) in misijonaril tam med Očipve Indijanci, zdaj večinoma -na ozemlju škofije St. Cloud; poleg krščanskega nauka jih je učil tudi sadjereje in si pridobil zasluge, da je svetna oblast imenovala po njem mestece Pierz, da se ime ne pozabi. Ta je potegnil za seboj Lavrencij a Lavtižarja sebi v pomoč, pa je že drugo leto na poti omagal in zmrznil; Vaše mesto ima grob te misijonske žrtve, ki prav gotovo ni v sramoto misijonski vnemi in smo nanj prav tako ponosni mi kakor Vi. Prav tako je bil iz naše škofije John Čebul, ki je sezidal prvo cerkev v Duluthu, iz katere je zrasla Vaša današnja katedrala. Vaši kraji in ljudje so nam znani iz pisem našega rojaka Jožefa Buha, ki je veliko delal pri Vas in bil v novi škofiji tudi generalni vikar in eksaminator cleri. S Pircem vred je za svoje delo zaslužil čast, da se tudi po njem imenuje mestece Buh. — Proti koncu stoletja je hodil tja misijonarit — ne toliko med Indijance kolikor med domače izseljence benediktinski opat v St. Vincent Abbey, Franc Ločnikar; ta je kasneje pošiljal tja mlajše benediktinske patre, ki jih je privabil od doma, med njimi p. Simona Zupana in p; Wencesla-va Sholarja; za njimi je prišlo še več rojakov, ki so postali svetni duhovniki po Vaših krajih in di premnogi naši izseljenci v teku sto let in poselili obsežne pokrajine, ko se je ta mlada zemlja industrializirala in dobivala čisto novo lice. Indijanci so se morali umakniti in bogastvo zemlje je dajalo zaslužka novim priseljencem. Tam okoli imajo naši rojaki mnogo znancev in so bili prva desetletja ozko povezani z njimi, danes je mnogim že zamrla domača beseda, spomin na stari kraj je pa še ostal skozi rodove. Vsem tem vernikom Vaše škofije želimo od doma blagoslove in trdnosti v veri, da bi ob 75-letnem jubileju pomislili na stare domove, od koder so odnesli tako trdno vero v Boga, našega skupnega Očeta, ki jim je v prvem rodu pomagal prebroditi vse težave v novem svetu. Želimo, da bi se ta vera ob 75-letnem jubileju poživila v najsodobnejši obliki in jim tudi danes pomagala prav živeti. Ko pregledujemo to veliko misijonsko delo, ki ga je po Vaših pokrajinah sprožila gorečnost F. Baraga, ko mislimo na njegove velikanske napore na dolgih potih in v strašnem mrazu, na dolgo vrsto vnetih sodelavcev, ki jih je priklical za seboj in so tako uspešno pokristjanili rodove Indijancev okoli Vaših velikih jezer, da so iz tega rasle številne misijonske pokrajine in škofije — si ne moremo kaj, da ne bi obudili srčne želje, da ta goreči duhovnik in misijonar doseže čast oltarja. Januarja 1968 poteče sto let, kar je umrl tista leta najbolj znan in spoštovan človek ob Gornjem jezeru, do konca izčrpan v delu za Kristusa in Cerkev. Ali bi ne bilo za vse nove škofije ob Huronskem, Michiganskem in Gornjem jezeru častno in v verskem pogledu močno spodbudno, čč bi ob tej stoletnici tudi te pokrajine’ dobile svetnika-misijonarja? Mi ga poznamo po svetniški gorečnosti doma, v vsej polnosti in junaštvu se je pa razvil tam pri Vas. Skupaj bi morali delati za isti namen. Prepričan sem, da bi vse to poživilo versko življenje in zavest med ondotnimi verniki, zlasti seveda med številnimi in zdaj že amerikaniziranimi izseljenci. Res je za tako delo poklicana zlasti škofija Marquette, kjer je bil Baraga prvi škof in je bilo nekako središče njegovega dela, vendar bi morala sodelovati vsa področja njegove delavnosti in obrniti sebi v prid počastitev tega velikega misijonarja in svetniškega duhovnika. Ali bi ne bilo velikansko veselje za vse te pokrajine, ko bi poveličani škof znova spregovoril vernikom Indijancem, novim naseljencem, ne najnazadnje našim rojakom in jih znova vnel v ljubezni do Kristusa, kakor je!ši uspešni razstavi v “Paradi znal v svojem življenju? Zgodi napredka”, se vam v imenu fol- Dr. Čeponova knjiga “Bežna srečanja” končno prišla na svobodo in ne samo pet, kot je bilo sprva omenjeno. Bila je zelo lepo obiskana, čeprav ni bilo videti toliko poznanih obrazov, kot bi jih lahko bilo, posebno za tako veliko slovensko naselbino, kot jo ima mesto Cleveland. Širjenje slovenskega jezika in na splošno, kar je slovenskega med Slovenci samimi, je dobro ali ni pa zadostno. V majhni in ne preveč izkušeni meri smo pojasnili ameriški javnosti, kaj in kje je Slovenija. Dali smo jim pa tudi vedeti, da je razlika med Slovenci in Slovaki. Veliko ljudi je bilo prepričanih, da je to eno in isto. S tem bi samo rad navedel to, da ko nas morda slišite govoriti angleško tu in tam, ni treba misliti, da smo pozabili naš materini jezik, in bi tako zabavljali čez nas, ampak smo tudi kulturna organizacija, ki gleda, da se naša kultura širi ne samo med nami, ampak tudi med tujci. Vsak izmed nas bi bil prav rad kje drugje v teh zadnjih enajstih dneh in bi se prav gotovo lahko bolje zabaval, kot pa se je. Ne da bi tukaj hvalil samega sebe ali pa društvo samo, temveč hočem dati vedeti onim ljudem, ki imajo vedno kaj govoriti čez nas, da je jezikariti veliko lažje kot pa kaj z dejanji pokazati. Najprej e bi se rad zahvalil vsem darovalkam peciva, katere so požrtvovalno pekle, tako da nam ja ni primanjkovalo peciva. Za vso njihovo dobrosrčnost, ki so jo izkazale do nas in do slovenske kulture, naj jim Bog stotero poplača. V teh preteklih vročih dneh ni bilo prijetno stati okrog peči in se potiti pri peki peciva, ali kljub neprilikam smo imeli veliko darovalk. Vsem, katere ste prizadete, že veste, katere ste, najiskrenejša hvala! Poleg darovalk peciva so tudi osebe, ki so pripomogle k čim lepšemu uspehu naše skromne, toda zelo lepe razstave. Obenem bi se rad zahvalil g. Alojzu Zabukovniku in gdč. Mariji Cerar in gdč. Angeli Mertik, ki niso člani ne KRESA ne SAVE, toda pomagali so pri pripravi in pa razstavi sami. Veliko so se žrtvovali za nas in brez njih mi ne bi mogli voditi razstave skozi enajst dni. Le škoda je, da med nami ni več tako požrtvovalnih ljudi. Zelo na roko sta nam šla naša zelo poznana in priljubljena voditelja slovenske oddaje na WXEN-FM radiju, g. Rudi Menart in g. dr. Milan Pavlovčič. Zelo privabno sta vabila naše ljudi na razstavo in do naše stojnice. Brez njihove pomoči ne bi nikdar dobili toliko prostovoljnih ljudi, da bi za nas pekli. Vsem, ki ste pripomogli k na- Prijatelje lepe in poučne slovenske knjige v Združenih državah prosimo oproščen j a, da se je razpošiljanje knjige zakasnilo za cele tri mesece. Ni bilo v naši moči rešiti jo prej iz “carine”. Naroča se pri: Liga S.K.A., Box 32, Brooklyn, N.Y.; Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio; Dr. Peter Markež, 9 Glen-holme Ave., Toronto 4, Ont., Canada; Dr. Jože Bernik, 221 E .Walton, Chicago, 111.; Rev. Joseph Ferkulj, St. Vincent's Home, Quincy, Illinois (62301). Cena $2.50 in malenkostna poštnina. Pod kakšnim popjem 'h Slovenes lahko Izvoljen v 20, distriktn se, zgodi! Taka, vidite, so naša čustva ob Vašem jubileju. Prav zares se veselimo z Vami, ker so nam rojaki s svojim delom in poročili Vaše pokrajine in ljudi v njih tako približali, da so nam skoraj domače. Zato nam ne zamerite naših besed in želja in sprejmite, prevzvišeni, izraze resničnega spoštovanja in ljubezni v Kristusu, od mene osebno in premnogih vernikov, ki so povezani z Vašimi verniki po vezeh sorodstva in rodu. Y Jožef, nadškof Erozija polj WASHINGTON, D.C. — Farmarji v ZDA so morali v zad- klorne skupine KRES in pa clevelandskega odseka SAVA najtopleje zahvaljujem in vam kličem — Bog vas živi! Jure Švajger Vabita na zabavo prš fari iarije Vnebovzele Cleveland, O. — Zveza staršev in učiteljstva (P.T.U.) pri Mariji Vnebovzeti vabi vse starše in prijatelje na letno kartno zabavo v soboto, 19. septembra, ob pol 8h zvečer v šolski dvorani. Za jedačo in pijačo je dobro poskrbljeno. Naprodaj bodo tudi izvrstni krofi, ki jih naše pridne mamice znajo dobro delati.'Povabite vaše znance in sosede; vsem se obeta obilo zaba- Cleveland, O. — Ko sem bil kandidat za kongresnika v 20. distriktu 5. maja 1964 sem se zavedal, zakaj ima slovenski kandidat malo prilike biti izvoljen, ampak povprečnim volivcem pa ni bilo jasno zakaj. Nekateri so govorili, da nimam prilike biti izvoljen zaradi tega, ker vardni klubi podpirajo irske kandidate, kateri so odobreni od demokratskih voditeljev v mestu. Govorili so, da slovenski demokratski klubi podpirajo irske kandidate in nagovarjajo slovenske ljudi, da naj volijo “irskega kandidata,” zato da obdržijo člani tiste male službe, s katerimi mestni voditelji obdržijo vpliv teh klubov. Torej en vzrok, zakaj Slovenec nima prilike biti izvoljen, je ta, da Slovenci volijo irske kandidate, Irci pa ne bodo volili slovenskega kandidata za kongresnika. Bolj pomemben vzrok pa je> da so Slovenci razcepljeni v dva tabora. Kakih 10,000 slovenskih glasov v Euclidu pripada 22. distriktu, kjer volijo Mrs. Bolton, ostali Slovenci v Clevelandu ob jezeru pa volijo v 20. distriktu Michaela Feighana. V 20. kongresnem distriktu so vse varde ob jezeru od 32. varde vzhodno do West 117. ceste. V 20. distriktu so sledeče pretežno slovenske varde: 23, 32, 10, 31 in 2» Te varde so ob jezeru, kakor je tudi Euclid. 32. varda v Cuyahoga okraju spada v 20. distrikt, ampak Euclid, Ohio, sosedni volilni okraj v Cuyahoga okraju, pa voli kandidate v Lake okraju-Parma, Ohio, ki je v južnem delu Cuyahoga okraja, pa tudi spada v 20. distrikt. Tako zmešnjavo so naredili takozvani veliki politiki v mestu, da zasigu-rajo, da je izvoljen Irec in da je poražen Slovenec. Slovenski demokratski voditelji v Clevelandu in v Euclidu bi se morali boriti za to, da se Euclid, Ohio, kjer je 10,000 slovenskih glasov, vključi v 20. distrikt, in da se Parma, Ohio, izloči iz 20. distrikta. Slovenski demokratski voditelji bi morali organizirati odbor v ta namen, v katerem bi bil tudi jaz pripravljen služiti. Slovenski demokrati, ki se zanimajo za to vprašanje in ki bi radi postali člani tega odbora, naj pišejo na sledeči naslov: Wm. J. Kennick, 725 E. 155th St., Cleveland, Ohio-W. J. Kennick nekateri še zdaj delajo pri Vas, njih letih opustiti obdelovanje ve. Med nagradami bo tudi kakor msgr. John Schiffrer, j okoli 25 milijonov akrov plodne punčka, oblečena v pristno na-msgr. John Jersche itd. In vrsta zemlje, ker jo je uničila erozi- rodno nošo. škofij. Po teh krajih živi mnogo šeni dokončana, ker so po naših ja, delo tekočih voda. Transistorski radar Britansko podjetje “Decca” le izdelalo s transistorji otpremljen ladijski radar. Ker je majhen in razmeroma poceni ter potrebuje le malo električne energije’ ga priporočajo predvsem manj- Vstopnice se dobe pri Mrs. šim, na primer ribiškim ladjam- KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Vtisi z občnega zbora Zveze vdali, nam bo skušal odvzeti D.S.P.B. v Clevelandu [svobodo. Posluževal se bo vseh Slovenci iz Toronta radi obi-'slepil, tudi sile.” “Česar nima skujemo rojake v Clevelandu, ta svet, to imamo mi: smo sicer nvlači nas gostoljubje in kliče okorni, beraški in zelo nerod-nas P0treba po kulturni in orga- ni hlapci... Smo pa posestniki ^izacijski povezavi. Konec prvega tedna v sep-embru je bilo v Clevelandu ,ai Pr&cej Slovencev iz Toron-a; Nekateri so odšli na konven-cbo SAVE, drugi na prijatelj-S e obiske, tretji pa na občni 2bor Zveze DSPB, ki je bil 6. SePt. v Baragovem domu. Naj gostiteljem v Clevelandu v pri-Znanje napišem par vtisov, ki zfa10 odnesb s tega občnega Občni zbori ali konvencije so Voasih razgibani in veseli, vča-! svobode duha in nobena tiranija ga ne more zatreti.” “Domovina preganja svobodno besedo, zatira in zapira kulturne delavce, ki §e ukazom partije ne pokore. Duhovno u- gledajo toliko nazaj. Njih po-stvarjanje se je doma zavilo v gled zre naprej v drugo deset- prav na tem polju smo že mogli globoko zasaditi korenine naše vere in optimizma. Da smo našli pravi odmev med rojaki, dokazujejo odmevi za jubilejni dar.” (Glas S.K.A., 10. julija 1964.) Slov. kulturna akcija se o-brača tudi na Slovence po Kanadi s prošnjo, da bi jo v njenem jubilejnem letu še posebno podprli. Ustvarjalci te naše največje kulturne ustanove ne molk, utihniti so' morali vsi, ki so oznanjevali zmago duha nad materijo in izražali vero v neizčrpnost virov pravih slovenskih vrednot.” (Glas S.K.A., 10. julija 1964.) let j e. Da bodo zmogli, rabijo pomoči. Njihova prošnja za pomoč do sedaj ni bila zastonj. Jubilejni darovi prihajajo. V Argentini je jubilejni dar 2000 pesov, v Kanadi in ZDA pa $20. “Emigracija je prevzela nalo-jNaj bo' naš odgovor na zatira-go, da ohrani nemoten razvoj nje svobodne kulture v domo- . o ----- *** ---O 1------------------------ ---------- ~ 1 temperatura na njih kar svobodnega ustvarjanja. Kul- vi.nj Previsoko poskoči. Letošnji obč-ni zbor ZDSPR v Clevelandu JUBILEJNI DAR SLO- tumi delavci v zamejstvu so VENSKI znali v veliki meri izpolniti svo- bil razgiban, a v pravem po- je poslanstvo in to med največ- enu besede. Delegati, člani in 2°stje so živahno razpravljali ° Vseh mogočih problemih Zve-Vq 2lasti 0 njenih težkočah. Go-. 111 so jasno, brez zavijanja, so vse pojave v organizaciji /nenovali s pravim imenom olepšavanja. Se pravi: Obč-1 zbor je prinesel in postavil lasnost. rovl^b razgibanosti so bila po-v CI a *n debata na dostojni vi-s ni', Nihče ni namigaval, nihče v6 n\ Postavljal za sodnika, nih-ni iskal krivcev. Zborovalci v 2 navdušenjem sprejeli izja-o novega predsednika Zveze ^atelja K. Mauserja, ko je o-v.enjal tiste, ki niso bili navzo-i,1’ Pa bi morali biti, da so to Prijatelji z nasprotne strani”. r °§;ed na zborovalce po dvo-^ani je bil razveseljiv. Na o-razih si lahko bral resnost, a i^^irshu. Zborovali so možje jihUaeni in utrjeni v delu, v bova] in trP^enju- ^se je Preve* a Pripravljenost iti za dobro stvar jimi težavami, kakor jih povzročajo trdote dela v tujini. KULTURNI AKCIJI! Slovenska pisarna, 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Newtorontske novice Cerkveni odbor župnije Brez- ura in je g. Jože Lenarčič stopil madežne je imel svoj letni piknik prvo nedeljo v septembru. Bilo je lepo jasno vreme, vendar sonce ni imelo več prave vročine. Prostori za balinanje so bili vsi celo popoldne do večera zasedeni; plavalni bazen pa ni imel več dosti kopalcev. Še bolj je bilo vidno naslednji dan na delavski praznik, da bo Slovensko letovišče kmalu spet samevalo. Vsi letoviščniki so namreč začeli podirati in pospravljati svoje šotore. Srečal sem g. Lojzeta Riglarja, ki je ravno pospravljal svoj šotor, pa mi je dejal: “Na praznik dela sem pa vsako leto žalosten. Kajti na ta dan podiramo šotore in se poslavljamo od Slovenskega resn. zn°va na delo, “da zmaga j letovišča.” Še meni se je pri sr-lca 'nm drugega,” kot se cu nekam milo storilo, ko sem ^ *Zmed njih izrazil. ^Ifekndskhn prijateljem, ki Vili videl, kako se Slovensko letovišče prazni. Kajti mnogo lepih °bcni zbor tehnično pripra-1 in veselih dni smo preživeli tu- fP^jeli, la. Jubii, nas tako prijateljskOj to poletje na Slovenskem le-vse priznanje in zahva- tovišču. Nekatere smo že ome-P. M. nili v novicah. Bolj zanimive hejni dar Slov. kulturni Letos “Slovenska kulturna nili v novicah, naj pa danes omenjam. * V .soboto, 22. avgusta, je srenja” AomvensKa Kuuurnalčal Abrahama g. Jože Lenarčič, Setletin' V '^'r^enLnl obhaja de-J ^,^3 s gent petra na Krasu. Ker ^elovajp0 _SVoie&a obstoja in je vse proste dni skozi celo po-pravila ^ 1 ^em raz^°bju 3e 0"j letje preživel na .Slovenskem le-lo vehko in pomembno de- toviščUj je tudi 50-letnico rojstva prprK , ’ praznoval kar tam. Daši je bilo *jem ! nik SKA ie na zad- joč obcneni zboru spominja-Eim^ ^ desetletnice med dru-bas "V^dar tega sveta begal z razkošjem mate-’ ^red nami bo krilil s svoji-če se mu ne bomo potovanja J° ali avionom: LOžIC; New York - Ljub-ia»a in nazaj z Icelandic, n°vi avioni, kombinirano avion do Luxemburga, po- |ern vlak; 12. dec. do 5. jan. US $369.- adijska potovanja od US naprej v obe smeri. Ljubljana - Toronto $270.20 c°ha Za imigrante. bšiljke denarja, bankovci, Polni listi in vizumi, notar-s 1 Posli, prodaja kovčkov. World travel service ltd. 258 College Street Toronto 2 b, Ont. 3-4868 WA 3.426I deževno vreme, se je zbralo kar lepo število njegovih prijateljev. Njegova dobra žena ga. Lenarčič je pripravila vse potrebno za lačne želodce, slavljenec pa je poskrbel, da nismo bili žejni. Ker so mu še prijatelji prinašali darove, se je svatovska miza kar šibila od dobrin. Zbrali smo se v lopi ob plavalnem bazenu. Dež je nalahno pršil in nas prisilil, da smo ostali pod streho in nismo zakurili ognja. Ko se je zmračilo in smo bili že vsi zbrani okrog g. Jožeta Lenarčiča, se mu je naenkrat prikazal Abraham izza vogala. Dolgo sivo brado je že imel in bil oblečen kot stari Izraelci. Spremljali so ga godci s harmoniko, eden je pa nosil za slavljenca okusno torto z napisom, ki je izražal 50-letniku vso srečo in še 50 let življenja. Da je g. Jože nekam čudno pogledal 50-letne-ga starčka Abrahama, se razume. Saj mu ni še prav nič podoben. Kraške skale so ga dale in mu oblikovale telo in značaj. Zato je še ves mladosten in vedno vesel. Doma je bil dolga leta cerkveni pevec pod organistom Kranjcem, ki ima svojega sina Stankota v naši župniji. Ta večer so se vrstile pesem za pesmijo od fantovskih do nabožnih. In ko je prihajala polnočna v 51. leto, so prišle na vrsto še semeniške litanije, ki jih je vodil g. Lojze Riglar. G. Stane Lamovšek je pa s harmoniko in svojim lepim pevskim glasom držal družbo ves čas v dobri volji. Ga. Lenarčič je posnemala na trak petje in slavnostne nagovore. Vsi govorniki so g. Lenarčiču iskreno čestitali k 50-letnici rojstva in mu želeli še mnogo srečnih in blagoslovljenih let. Tako bo imel g. Lenarčič in vsa njegova družina, zlasti tudi otroci, lep spomin na dah, kd se je njihov oče srečal z Abrahamom. • G. Jože Lenarčič je to skromno slovesnost v krogu svojih prijateljev tudi zaslužil. Ko sva se včasih pogovarjala ob tihih večerih poleg njegovega šotora, mi je zaupal, da zato tako rad prihaja s svojo družino na Slovensko letovišče, ker je to letovišče pod vodstvom duhovnikov in je za slovensko mladino na njem najbolje poskrbljeno; je nam reč oče 4 otrok. Čeprav so njegovi ožji rojaki kupili letos zase letovišče in ima g. Jože prijatelje tudi tam, se je vendar odločil, da se bo držal Slovenskega letovišča. Tudi slovenski misijonarji v Torontu mu k srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo in mu želimo, da bi bil še mnogo let prijeten družabnik na Slovenskem letovišču in da bi še večkrat slišali iz njegovih ust tisto lepo pesem, ko sin naroča ptičku naj ponese materi sledeče sporočilo: “Reci mamci ljubeznivi, da mi je prav dobro tu. Naj še ona pride k meni, jaz ne pojdem več domov.” Saj je bil to še edini košček zemlje na Slovenskem letovišču, ki ni bil očiščen. Naj tudi g. Viktor Zakrajšek preživi še mnogo veselih poletij na Slovenskem letovišču, dokler ga ne bo Bog vzel v vsa lepša večna bivališča. * * * V nedeljo, 20. sept., bo zaključek poletne sezone na Slovenskem letovišču. To nedeljo bo dopoldne ob 11.30 še sv. maša na njem; popoldne ob treh bo pa na njem vinska trgatev. Naj Bog še na ta dan da lepo vreme, pa bomo poletno sezono prav prijetno zaključili. • • • Cerkveni pevski zbor in cerkveni odbor župnije Brezmadežne pripravljata cerkveni koncert in banket za soboto 26. septembra. Začetek bo tečno ob 7.30 zvečer v cerkvi Brezmadežne. Najprej bo preč. g. T. Armstrong, pevovodja škofijskega pevskega zbora (Cathedral Choir) imel kratek nagovor in obenem blagoslovil nove orgle. Nato bo pevski zbor izvajal polurni koncert (igranje na orgle, solopetje in zborovo petje). Po slovesnosti v cerkvi bo v dvorani banket, ki se bo začel ob 8.30 in bo trajal do 9.30. Potem bo pa prosta zabava do polnoči. Vstopnine na koncert v cerkvi ne bo; vstopnice na banket pa prodajajo odborniki cerkvenega odbora vnaprej. Na prosto zabavo po poldeseti uri zvečer bo pa lahko vsak prišel. Ob tej priliki se v imenu župljanov župnije Brezmadežne in v imenu obeh slovenskih dušnih pastirjev kar naj lepše zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki so nam kaj prispevali za nove orgle. Manjka nam še $2,000.00 in jih bomo morali zbrati do začetka oktobra. Zato bomo za vsak dar zelo hvaležni. Pošlje naj se na: Janez Kopač, C.M., 225 Brown’s Line, Toronto 14, Ont., Canada. * * * Vizitator jugoslovanske province preč. g. Franc Jereb, C.M. je naredil v avgustu kanonično vizitacijo med svojimi misijonarji v Torontu, Montrealu in v Winnipegu, v septembru pa še v ZDA in v Argentini. Montrealski kardinal Leg er mu je z osebnim priporočilom izposloval vizo za Argentino. Tudi torontski nadškof Pocock ga je zelo ljubeznivo sprejel v svoji avdienci. Sicer smo pri delu na župnijah in v odnosu do škofije povsem odvisni od tukajšnjih škofov, vendar zaradi notranjih zadev Misijonske družbe tak obisk prav pride, čeprav navadno žanjemo ob zaključku več graje kot pohvale. In to je tudi v duhu sv. Vincencija, ki svojih misijonarjev ni rad hvalil. Obred nečetja grude v Hamiltonu HAMILTON, Ont. — Kadar zadnjem obisku dne 17. avgusta Dne 2. septembra je obhajal 50-letnico rojstva g. Viktor Zakrajšek. Tudi on je naredil družabni sestanek kar na Slovenskem letovišču v soboto, 5. septembra. Ker sem bil nujno zadržan, na njegov družabni večer nisem mogel priti. Pač so mi pa naslednji dan povedal}, kako se je g. Viktor srečal z Abrahamom in kako ga je nato Abraham zvabil med robidovje in grmovje, da se je po dolgem tavanju komaj izkopal iz goščave. Vsak je kaj dostavil, kako so g. Viktorja Zakrajška praznovali. Ko sem mu čestital, mi je še sam pripovedoval, kako je bilo in prav gotovo tega večera ne bo pozabil. Njegovi prijatelji pa so sklenili, da bodo še tisti del letovišča, v katerem se je 50-letni jubilant izgubil tisto noč, potrobili, in res sem že videl čez nekaj dni na tistem kraju precej robidovja pokošenega. sta oče ali mati v domači hiši vzela v roke sveže pečen hleb kruha, da ga načneta, tedaj sta še pred načet jem v skorjo na spodnji strani vrezala s konico noža križec in rekla: “Sveti Križ božji!” Prav to mi je prišlo na misel, ko smo v nedeljo, 30. avgusta, pri nas v Hamiltonu na prostoru, kjer bo stal oltar, naslikali bel križ na temnorjavo grudo, še preden so se jekleni zobje motorne lopate zagrizli vanjo, da izgrebejo jarke za temelje doma in cerkve. Na vsaki strani križa sta na dveh drogovih, zasajenih v tla, plapolali družno dve zastavi: slovenska in kanadska. , V veselem pričakovanju in prazničnem razpoloženju se je ob 3h popoldne zbrala množica slovenskih ljudi ob Ritlopovi hiši na prostornem stavbišču, kjer so še pred d verni leti rast-le vrste ostarelih vinskih trt. Za križem in ministranti ja prišel iz hiše Rt. Rev. P. J. Reding, škofijski kancler, da kot predstavnik škofa izvrši obred, škof sam niso mogli priti, ker so bili že poprej odpotovali v Rim na cerkveni zbor. Msgr. Redinga so spremljali č. g. Andrej Prebil, župnik od Marije Pomagaj v Torontu, č. g. Štefan Šprajc, hrvatski župnik v Hamiltonu, in domači duhovnik Fr. L. Tomc. Vsa množica se je v široko odprtem loku razvrstila na- gala naši ustanovi. G. Anton Jeglič, tudi iz Clevelanda, je pa pridno rabil svoje fotografske aparate, da ujame na filme in plošče vse zanimive prizore in dogodke in zgodovino. jih ovekoveči za V cerkvi in v dvorani Po krstitvi grude in temeljev smo se podali v novo slovaško cerkev vzhodnega obreda, izpostavili Naj svetejše in zapeli litanije Matere Božje. Napolnili smo prostorno cerkev. Glasovi zbora na koru in ljudstva v ladji so izmenoma valovali pod o-boki bizantinske cerkve in se prelivali v ubranih akordih, da te električne iskre spreletavale kot mravlje, če si jih poslušal. Prvi nam je spregovoril v cerkvi Fr. Andrej Prebil, ki je v kratkem, a prisrčnem nagovoru, obudil spomine, ko je sam prvi začel zbirati Slovence v Hamiltonu in jim navdihoval misel naj si osnujejo župnijo. On je moral po kratkem času delo opustiti, ker ga je pokorščina poklicala na novo mesto, za župnika pri Mariji Pomagaj v Torontu. Fr. S. Šprajc, hrvatski župnik v Hamiltonu, pa nam je podelil blagoslov. On obvlada slovenski jezik jako dobro in je več let zbiral oboje k skupni službi božji, dokler niso Hrvati dobili pred leti svojo župnijo. Po očetovsko je skrbel tudi za Slovence. Po službi božji smo se zbrali v dvorani pod cerkvijo kot ena družina. Tam smo pozdravili goste in se jim zahvalili za o-bisk. Domačim pa smo s številkami na tabli obrazložili proračun za prvi del stavbe in jih spodbudili za prispevanje in delo. so bili Prevzvišeni tako prijazni in ljubeznjivi kot še nikoli Zadnja narodna župnija poprej. Vse so pregledali in o- v Hamiltonski Škofiji dobrih brez pridržka. Dali so V štirih dneh po krstitvi te-nam tudi garancijsko pismo za temljev je bila jama za teme-posojilo na znižane obresti. Na- Le in prikletje izkopana. Sedaj to so pa mene, predsednika Erzetiča in podredsednika Marušiča pospremili do stopnišča pred glavnim vhodom in za slovo še dejali: “Me res veseli, da smo to zadevo končno uredili.” ko to berete, že vlivajo beton med opaže in na ploščadi. Bog daj dolgo in suho jesen, pa bo delo hitro napredovalo. Pretekli mesec so Portugalci zaprosili za narodno župnijo, kakor mi je Lahko si torej mislite, da če je Plavil njihov duhovnik. Odgo- CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Delo dobe Iščemo tovarniške delavke, skupinsko in lahko strojno delo. Za sestanek kličite 781-7136. (181) Delo za žensko Iščemo žensko, ki bi čistila prazna stanovanja, 4 do 5 dni v tednu. Plača od ure. Mora govoriti vsaj nekaj angleškega. KE 1-1967. (182) Delo za žensko Iščemo kuhinjsko pomočnico od 7 zj. do 2. pop. SORN’S RESTAURANT / 6036 St. Clair Ave. EN 1-6214 (X) Moški dobijo delo Delo za moškega Iščemo oskrbnika za delni čas v poslopju z 11. stanovanji na Lake Shore Blvd. Delna najemnina v zameno. Kličite KE 1-8092. (181) MALI OGLASI Hiša naprodaj blizu Ljubljane Enonadstropna hiša za dve družini, podkletena, je naprodaj v ljubljanski okolici v lepem izletniškem kraju. Kdor bi se zanimal za hišo, naj se zglasi v uradu Ameriške Domovine ali piše na A.D. za naslov prodajalca. 15, 22, 29 sept.) Hiša naprodaj Blizu Waterloo in E. 161 St. dvodružinska hiša, 5-4, dvojna'garaža, lep lot. Prodaja lastnik. Kličite IV 1-8153 po 4. uri pop. (178) Gostilna naprodaj D-2 in D-3 licence, v Collin-woodski naselbini, na istem prostoru 30 iet. Proda se zaradi starosti. Kličite po 7. uri zvečer GL 1-7909. (180) že škofa tako veselilo, kako je šele nas! Drugi je prijel za lopato domači duhovnik Fr. L. Tomc. Z utripajočim srcem sem odkrhnil grudo od trdih tal in jo položil ob vznožje križa. Strm je bil klanec, po katerem smo se upirali navzgor, večkrat smo po- vor s škofije se je glasil: Nobene narodne župnije več v Hamiltonski škofiji.” Denar, ki so ga Portugalci nabrali, bodo u-porabili za zidanje nove angleške župnije. Za to bodo Portugalci tam imeli eno mašo v nedeljo; njihov duhovnik pa, ki bo skrbel zanje, bo obenem ka- stajali, se oddihali, se znova u- plan na novi teritorijalni žup- prli in vpregli. Danes smo na vrhu. Najtežje delo je končano, ni ji. Navadno je čast biti prvi; včasih pa je tudi častno biti a dosti težkega še čaka. Ne zadnji. Med kakšnimi 20 narod-vem, zakaj mi je v teh dneh to- nimi župnijami v škofiji bomo liko na misli narodna pesem, menda mi zadnji. Dobro se nam kjer mati v skrbeh za usodo si- z^b 'd3 smo še potegnili repek na na vojski, takole toži: skozi železna vrata, preden so “Kolk’ noči že nisem spala, ko sem tebe previjala, kolk’ noči pa še ne bom ... Da, še bo skrbi in detla, še bo treba prosjačenja in beračenja, še bodo letela polena pod noge. Nosili bomo breme dolgov na plečih, še bo dosti neprespanih noči in grenkih razočaranj, toda jih zaloputnili. Fr. L. T. Hiša naprodaj Na 15008 Sylvia Ave., 2l/a družinska lesena hiša, 4 garaže. Posestvo z a dohodek; dobro za pripravnega moža. Lahko kupite za $9,000, da se uredi zapuščina. Kličite Ken Deyo na RE 1-1100. (180) V najem štirisobno stanovanje s kopalnico, vse prenovljeno, plinski furnez, na 1156 E. 63 St. Tel.: 881-8999. —(178) , .v . , , w. ,T . slovenska župnija se je le rodi- sproti kriza in duhovščine. Naj- , . , ,, , . v __1_____j_ o.. la m Lo rastla, ker je ze pognala globoke korenine. prej so blagoslovilne besede Sv. Matere Cerkve zadonele preko stavbišča in zbranega ljudstva, nato pa se je v roki duhovnika zablestelo kropilo, iz katerega so kapljice blagoslovljene vode padle na zemljo novega vinograda, za novo rast in rodovit-inost. “Kakor rosa, ki se spušča s planine Hermonske, da osveži vrhove svete gore Sijonske!” Psalm. Lopata gre iz roke v roke Tišina je zavladala med množico, ko je obredničar g. Marušič podal lopato G. Kanclerju, ki jo je zasadil v tla in položil izkopano grudo ob strani. Lani ob tem času so nam še velevali, naj gremo v staro cerkvico, letos pa sami načenjajo* rušo za novo. Res, čudo božje, sedaj je vse izglajeno in uravnano. Pri Dal sem lopato predsedniku gradbenega odbora S. Erzetiču, ki se je vsa ta leta trudil in garal z menoj, preslonel cele večere truden od dela in službe nad načrti in proračuni in z menoj nosil odgovornost za u-spehe in neuspehe. Tudi on je v svojem imenu in v imenu vseh drugih mož, ki so se trudili z Italijanska krščansko-demokratska stranka imela svoj kongres RIM, It. — Italijanska krščan-sko-demokratska stranka ima vsako drugo leto svoj reden kongres. Letos ga je mogla imeti šele sedaj, ker je bila italijanska politika vso pomlad v krizi in je bila nova vlada sestavljena šele začetkom poletja. Sedaj se je pa stranki mudilo s kongresom, zato ga je sklicala v začetku politične sezone. Na kongres je prišlo 795 delegatov, ki se pa niso odlikovali z disciplino in strnjenostjo. So razbiti na štiri glavne stru- nama, zasadil lopato z zadošče- je, par manjših pa imajo še za njem in veseljem. “Začnimo v nameček. Kongres je sklenil, da imenu božjem!” Za njim so še noče ne sporazuma ne sodelova-krstili temelje g. arhitekt Wil-'nja s komunisti. Ta sklep je va-liam Wall. Predsednik Društva^žen radi tega, ker bodo še letos sv. Jožefa Karl Knaus in pred-'v Italiji občinske volitve, ki stavnik Slovencev v St. Catha- naj pokažejo, koliko je nevtral- ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Hiša naprodaj 6 sob, ognjišče, plinska gor-kota, ekstra stranišče spodaj, vse v dobrem stanju blizu E. 74 St. BARAGA REALTY 731-7020 (184) rineš g. A. Turk. Dali smo tudi še častno lopato g. Michaelu Telichu, g. Johnu nih volivcev za komuniste po Togliatti) evi smrti. Krščanski demokrat j e upajo, da zanje ni Pianeckemu, ki sta z gospema sedaj komunistična stranka tako prihitela iz daljnega Clevelan-’ nevarna nasprotnica, kot je bila da. Oba sta med prvimi poma- pod Togliatttijevim vodstvom. Lastnik prodaja Na 1269 E. 59 St., 6-sobna enodružinska hiša naprodaj blizu sv. Vida; bakrene cevi, garaža, alum, mreže, na novo dekorirana. Oglasite se po 5. uri. (X) V najem 4 sobe oddamo odraslim ali r.ovoporočencem, vse na novo dekorirano, garaža, na 1342 E. 170 St. blizu St. Clair Ave. (180) V na jem štiri sobe oddam v bližini E. 67 St. Kličite EN 1-9435. , (181) H. Bordeaux - L. Brus: RODBINA Roquevillardov ROMAN Onstran g-ora, ki so zapirale obzorje, je gotovo povzročil nesrečo. Ali je mogel odkrito dolžiti samo okoliščine? Ne! če se je odkritosrčno spomnil preteklosti, je obsojal samega sebe. Sprevidel je, da je bil lahkomiseln in slaboten. Lahkomiseln, ker je odpotoval, ko je lahko slutil, da mu bo denar kmalu pošel; lahkomiseln, ker je brez dokazov sprejel Editi-no pripovedovanje, kljub temu, da je lahko spoznati, kako je pomanjkljivo. Lahkomiseln je bil, ker je pod silo njene ljubezni pristal na to, da uživa sedanjost brez zveze s preteklostjo in z bodočnostjo; lahkomiseln še, ker ji je ustregel, ko je trdovratno zahtevala od njega eno leto pozabe, eno leto sreče, leto lenobe in podlosti. Jasno je uvidel, da mu more rešitev priti samo od domače družine, če bi kaj dal na svojo čast. Brez nje se je čutil izgubljenega, ker ni mogel vrniti denarja, od katerega ni maral živeti; toda če bi ponižno prosil pomoči pri domačih, bi ga rešili. Gotovo bi mu pomagali. Ali ni bila njegova sramota tudi njihova? Če je bila, je imel do njih dolžnosti, ki jih je bil zanemaril. S kakšno pravico je v iskanju lastne sebične sreče pozabil na družino, ki je človeku dolžna pomagati v nevarnosti, v nesreči, čeprav so bile posledice njegove sreče nasprotne njenim koristim? Od očeta ga loči ponos. Toda materi bi mogel vse zaupati. Njo bi lahko prosil za vsoto, s katero bi se osvobodil. Saj to ga je najbolj težilo. Toda predvsem mora zopet dobiti zgubljeno čast pred sa- CHICAGO, ILL. mim seboj. Ko se je tako odločil, je hitro stopil v hotel in pisal gospe Roquevillard. Ravno je hotel končati pismo in ga oddati na pošto, ko se je vrnila Edita. Opazil jo je na koncu drevoreda in se je skoraj začudil, da je tako hitro prišla, tako se je bil oddaljil od nje v nekaj urah. Že vse leto je napolnjevala vse njegove dni in sleherni utrip njenega srca je veljal njemu. Ali je tako hitro padla s prestola njegove ljubezni? Edita je stekla k njemu in ga viharno objela. Dolgo je jokala na njegovih prsih, on se je raznežil in oba sta do dna okušala srečo, o kateri sta se zavedala, da je obsojena na smrt. Odtlej nista več govorila o preteklosti. On je čakal odgovora na svoje pismo. Ona si ga ni upala več izpraševati, a še bolj je skušala biti ljubka, da bi mu ugajala. A ta njena mikavnost se je spremenila. Ni bilo nič več izzivajočega na njej, nič več nenehne vznemirjenosti. Iz strahu, da bi zgubila svojega ljubimca, je postala ponižna in vdana, šibka in nežna. Izbirala je pogovore in berilo, ki so mu bili najljubši. Igrala mu je na klavir stvari, o katerih je vedela, da mu najbolj ugajajo. Tudi on je bil do nje več kot dober. To mirno ljubezen sta oba uživala z neko tesnobo v srcu. V njuni skladnosti ni bilo veselja, ne prepričanja, ne zaupanja. Drugi november je bil zanju posebno krut dan. Mavri-cij je hotel iti ven sam, da bi se tako laže predal spominom na domače, ki jih Vseh vernih duš dan še posebno oživlja. Toda Edita ga je prosila, da bi ga smela spremljati. Brez veselja je privolil in, ko se je napravljala, jo je čakal na MALE HELP AGENTS Pay Day — Every Day. Sell KNAPP SHOES. Full or part time. Big Commissions. We Train You. Tel.: 247-3100. (178) MACHINISTS JOURNEYMAN — $3.42 per Hour to start. All Shifts Available. Premium extra — 8 paid holidays, family hospitalization and surgical plan, sick benefits, life insurance. These benefits at no cost to you. Cafeteria on. premises. Good working conditions. Call Mr. Mannon, Fillmore 4-7883, or come to employment office: AMERICAN CAN CO. 13th Ave. & St. Charles Road Maywood, Illinois (179) HOUSEHOLD HELP COOK FOR CONVENT. Good transportation. Does not have to be Catholic. Excellent living & salary conditions. Call Sister Mary Myles: RA 3-9223 or RA 3-7180. (180) CHICAGO, ILL. INVESTMENT PROPERTIES BY OWNER IMMEDIATE SALE LAKE ZURICH — 3 Bedrm. Brick ranch style yr. round home. Vi acre improved lot. Beach and recreation area privileges. $13,500. 3 Bedrm. Brick ranch style home with garage $14,000. V* Acre improved lot, 3 Bedrm. brick ranch style yr. home. Beach area privileges with gar. $14,500. Property wonderful for families. Phone AVenue 6-4869. (186) BY OWNER — $5,000 Down Rogers Park. 7 Apts., Corner Brick, $9,840 Income. No Renting Problems, 3-5Vi’s, 3-4’s, 1-2Vi. 2 car garage, alum. Storms and Screens. Modern baths & kitchens. Selling price for Immediate Sale. Phone: BR 4-0170; if no answer Call: 226-4322. — 7136 N. Wolcott. (178) HELP WANTED IMMEDIATE and PERMANENT OPENINGS: For mature WOMEN — 21 years and older or COLLEGE STUDENTS FULL OR PART TIME To do LIGHT inspection work in a new plastic container company (OPENINGS on all 3 shifts — PLUS weekend work) , GOOD WORKING CONDITIONS, FRINGE BENEFITS Why not apply or PHONE 437-5010 IVG0 CORPORATION 1982 Lunt Avenue, Elk Grove Village, Illinois Mont-Sacre, ki je le nekaj korakov oddaljen od hotela Belvedere. Vrh hriba je porasel z velikim gozdom jelk, macesnov, kostanjev in smrek, med katerimi je po brdovitih tleh posejanih dvajset kapelic svetega Frančiška Asiškega, ki so po svoji arhitekturi kaj različne. Izmed njih sta si izbrala petnajsto, v kateri pripisujejo slikarijo Michelangelu. Je valjaste oblike z lepo kupolo, okrog zunanjih sten se vije hodnik, ki ga podpirajo tenki granitni stebriči. Spominjala ju je kalvarije, kalvarije Lemenc, kjer sta se odločila za odhod. Vzdolž galerije, ki je bila za nekaj stopnic pridvignjena, so majhni loki njenih lahkih obokov lovili v svoj okvir menjajoče se perspektive gozda: zdaj kapele v zelenju, zdaj kamnit rob vodnjaka in zdaj pas neba med vejami, košček jezera ali otok sv. Julija, ki bi ga z njegovim zvonikom na prednji strani lahko primerjal veliki oklopni ladji, ki je obtičala v tem majčkenem jezeru. Tja sta hodila posedat skoraj vsak dan. Kljub sončnemu blesku je jesen končavala svoje delo. Drevje in grmovje je spremenilo svojo barvo, samo skupine smrek so ohranile svoje zelenje nedotaknjeno v morju bledega zlata. Stal je med dvema stebroma in nestrpno čakal. Edita se mu je brez besede pridružila. Zadnje čase sta zelo malo govorila. Ker jo je tišina motila, se je obrnila proti ljubki pokrajini. Nosnici sta se ji širili, živci napenjali in se tresli; zdelo se je, da vdihava umirajočo prelest jeseni. On ni mogel odvrniti oči od tega obraza, ki ga morda ni nikoli videl mirnega, marveč vedno razvnetega od kake strasti. Z enim samim pogledom je opazil spremembo, ki se je zvr-šila v njej. Ob zopet najdeni mladosti, v svobodi in veselju, ob umetnosti, ki sta jo uživala, ko sta obiskovala razna mesta, se je nanoyo razcvetela. Odšla je s srcem, ki je v njem vse kipelo od najrazličnejših želja, a se je sedaj umirilo in postalo nežnejše. Še nikoli se ni s tako gotovostjo zavedala popolnega učinka svojega zapeljevanja. On pa je okusil .neko tesnobno naslado in šel videli in so bili brez imem. Po bolj mislil na to, kaj bo zgubil z njo. Začutila je, kako jo Mavri-cij vztrajno gleda, se mu nasmehnila in s široko kretnjo pokazala na obzorje; zdelo se je, da ga bo utrgala, “Lepše je, kot je bilo prve dni.” Ni se mogel zadržati, da ji ne bi izpovedal svoje zadnje misli: “Tudi ti si lepša.” Ta nepričakovani poklon jo je presenetil: “Res?” “Da. Poglej drevje! Lažje je in kot da bi bilo sproščeno nepotrebne peze. Pod njegovim vejevjem vidiš bolj daleč. V tvoje oči je videti globlje.” “Do srca?” “Do tvojega srca.” Nasmehnila se je ob misli na vse, česar mladi mož še ne ve o ženskem srcu. ‘Kam pojdeva?” je vprašala. “Na pokopališče, kot gredo danes vsi.” Preden se pride na ortsko pokopališče, se mora iti prek zanemarjenega polja, ki je bilo včasih njega del, a so ga nedavno opustili. Grobovi v njegovi ograji se niso že več CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE MOUNT PROSPECT — 6 Rms., 3 Bedrms., baths, 2 car gar., full bsmt, storms, screens. Beau, land- •Sife- ničemer jih nisi mogel prepoznati, ne po imenu, niti po križu, niti po gomili ne. Ker je bil dan vseh svetnikov, so neznane roke tu in tam položile šop krizantem, ki so spremenile travnik v vrt. Edita in Mavricij sta se ustavila v tej ogradi, ki so jo tvorili kostanji. Zdelo se je, da drži listje na drevju le še topli zrak. Sunek vetra bi zadoščal, da bi razgalil drevesa. Na večer, ki se je bližal, se je dvignil hladen severni veter. Zlato listje je v resnici odpadalo, se nekaj trenutkov obračalo in se kopičilo v jarku, ki je obrobljal glavni drevored. En list je sedel na klobuk mlade žene. Takšen znak smrti na obra-z u, ki je bil poln topline in ognja, na telesu, ki je tudi v svoji negibnosti ohranilo živ-Ijensko živahnost, je do dna ganil njenega tovariša. Ker je molčal, mu je pokazala na krizanteme: “Lepe cvetlice so to,” je dejala. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN DOBREGA OČETA Matt Pizmoht ki je zatisnil svoje mile oči dne 15. septembra 1963. Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. Ti se ga, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti mu daj rajski mir na vekomaj. Žalujoči: MARY, hčerka LOUIS, JAMES, ANTHONY, sinovi Cleveland, O., 15. sept. 1964. V blag spomin PETINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Erbežnik ki je preminul 15. sept. 1939. Let pet in dvajset je že minilo, Ko se spominjamo na Te, odkar Te več med nami ni. vse solzne naše so oči! Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili. V spominu vedno bodeš nam, dokler ne združimo se tam, v raju — nad zvezdami! Žalujoči: MARY ERBEŽNIK, soproga OTROCI Cleveland, O., 15. sept. 1964. In oba sta mislila na to, da pokrivajo grob. Nehote sta oba to podobo obrnila nase. Gledala sta na vrsto drevja, ki jima je bilo na pol podobno, objela sta se ter se poljubila na grobovih. Njuna sreča ni bila več živa. (Dalje prihodnjič) i -------o-------- Različna vodna gladina Gornje jezero je po vodni gladini 18 čevljev višje od jezera Huron. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. * K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelKa. Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO ( sepd. lot. Close to everything. — Owner. — CL 9-0685. (178) ARLINGTON HEIGHTS — On Pvt. Lake Briarwood. 92’ beach front. Lge ash-paneled fam. rm. w/frpl., 3 bdrms., 2 cer. tile baths, all the extras. Swimming, fishing, sailing, or ice skating. $43,900. Call for appt. By Owner: 437-5797. (178) ZA HITRO PRODAJO — 3-stano-vanjsko poslopje; $18,500; 1-6 & 3, 7-6 & 3 sobe. Dormer garaža za dve kare, veliko prostora, kamenito pročelje, alum, okna in mreže. V bližini 900 North, 2700 West. Dober dohodek, nizki davki. — Kličite: HARLO 276-7515. (181) 7800 North — By Owner. 3 story 6-5’s, 2 car gar., yearly income $9,300. Owner will hold mortgage. Enel, porches, alum. S/.Si, 220 wiring, tile kit. & bath. — BR 4-4467. (179) Priced for Quick Sale By Owner. Brick Rooming House. 12 single rms. Full sized bsmt., oil heat, $122 weekly income. 4 rm. apt. for owner. 2 car gar. Call HU 6-0719. (181) OAK PARK BY OWNER. 8 Rms., 4 Bedrms., Vk baths, 2 car garage. Nr. public & parochial schools. Excellent transportation & shpg. By Appt. only. EUclid 6-1257. (180) KOT V PRAVLJICI — Slika kaže okoli 250 let staro rusko cerkev Spremenjenja v ruski pokrajini Kareliji. Cerkev je bila nedavno obnovljena in je posebna privlačnost za turiste.