i I II aroMili v ř reci » Odgovorni vrednik nr. Jatte* MSleitceiu. Tečaj saboto 27. novembra (poznojesna) 1852 § List 95 / d olepšanja rasi. Kdor po unanjim obrazu kake vasi sodi omiko prebivavcovj se bo v svoji sodbi malokdaj motil. Ni ravno treba 9 da morajo prebivavci pre možni biti, ako je vas čedna in lepa y če so le nekoliko omikani, in da jim je za to kaj mar kar se lepo, čedno in koristno imenuje Olepšanje vasi je na vec strani važna rec; za to bi moglo vsim sosesčanani in sosebno zupanam toliko veljati, kakor čast in poštenje Bomo se tedaj o ti važni reci nekoliko pogo vorili, in cla se lepo po redu pogovorimo, razdelimo to svoje premišljevanje na dvoje, ter vprašamo: 1) zakaj se je dosihmal tako malo za olepšanje vasi storilo y in 2) kaj bi bilo o tem storiti? Će bi kdo rekel : vasi ne morejo tako čedne in lepe biti, kakor mesta! — odgovorimo nato, da tudi vse mesta niso čedne, marveč so nektere gerde in nesnažne kot gerde vasi ; je tedaj tudi med mesti razloček. Ali gerdih mest ne postavljamo v izgled vašem, in tudi rečemo, da ni treba da vas mogla nališpana biti, kakor marsiktero krasno me sto. Če je vas le lepo čedna, je že spolnila, kar se od nje terjati zamore. Da pa spoznamo : kaj je zboljšati, moramo vediti: kaj je gerdo in nesnažno. Vasi so večidel za to nar več nečedne 5 ker so poti njene gerde in slabe, in večidel se gerji? kakor je cesta zunaj njih. O slabim vremenu nisko raj skoz marsiktero vas priti človek voz in zi vina se pogreznijo v blato. Ce je . zunaj vasi že davnej lepo suho, je v vasi še vse polno blata y ktero se v marsikterim kraji skozi celo leto ne po suši. Voda in gnojnica tečete iz marsikterih hiš leto in dan, in se nabirate v smerdljive luže. Ker setu in tam vsa soderga pobitih lone, peči, stekla itd. MIX i I* UI * ou UVUVl^M» JJV WllIJJ ^ pv vi ^ Oil IV i f 4 1 tu na kupe na cesto nosi, je ponoći celô nevarno se skozi marsiktero vas peljati. mlake y ktere VJ t rv,Jw"*v * iiiittivv/ , IVH/1V/ dostikrat po vaséh stojé, se meče mala cerknjena žival in sto druzih reci. (Dalje sledi.) / led hmetijstra na Angleškim Občne premišljevanja. (Dalje.) Lepo je viditi, kako Anglesko l judstvo tavo spostuj To k postovanj y ktero iz tega izvira, da vsak človek, imeniten ali ne, je pred postavo enak, je vzrok 1 • # - — -—- - - J licaj da Vliaa , je V/jl UIV , Ud, na priliko , pu- IVI DC UJI II IllUtCIIl JJlllCttC, VDIgUai uauicuu |)11IIIC1IU |F < fConstabler) po ulicah veličanskiga mesta uk dusnega pastirja ali kateheta združiti. 9 po nijO , tvaivui maiuivjt, ni ua ju zičiuudii, «ivu liai o rovejšimu člověku policáj le migne, ga že vboga kakor malokj m je zadosti, ako nar si Iver se na Angleškim postave malo spremi njaj se jih ljudstvo ze tako da ) mu Ker po dolgi navadi kakor lastna natura postale, tako vsak Anglež samostojno po pravilih postave , se pri njih tudi popolnoma tisto pravilo po Î • 17DO I- fiéi _ Ci Û li A n* ' rvn nrn xrnn T CL v • r Z1V1 terdi j? vsak za-se, Bog pa za vse Tudi tište 3 nar imenitniši posvetne tnost po rojst dnost in d ime so na Angleškim kaj lepo poravnane Angleski ž 1 a h n i k i so si ohranili svojo velj nost, brez da bi jih drugi, ki niso žlahniga stanii pisano gledali; na Angleškim pa je le p jeni sin žlahne rodovine posestnik predpravicžlah nikov, on edini je namestnik žlahne rodovine in vži y glavniga premozenja ? vsi drugi sinovi ravno tište žlahne rodovine spadajo v gradj (purgarski) stan, ki si morajo na drugi poti, postavimo, po poti vćdnosti prizadevati, da si pridobé veljavnost in slavno imé. Tako je razmera med žlahnimi in prostimi stanovi lepo vredjena, ker vse žlahne rodovine imajo, razun pervorojeniga druge sinove v versti (Ko lahnih stanov sledi.) 9 / l$led nore kazenske poštare zoper hudodelstva 5 pregreške in prestopke (Dalje.) Od kaznovanja nedoraslih. j Nedoraženi zamorejo na dvé strani krivi postati : s kaznjivimi djanji, ki bi po svoji lastnosti hudodelstva bile, pa se, če jih nedoraseni storé samo kakor prestopki kaznujejo; s tacimi kaznjivimi djanji, ki so že same po sebi le pregreški ali prestopki. Kažnjive djanja perve verste, ki jih nedorasli store , po okoisinah od 1 dnéva do 6 mescov. Ta kazen se zamore zostriti. « * j M Okolsine, na ktere je pri odločevanju časa kazni 5 je kaznovati z zapretjem v odločenem zapiralisa in pooštrenja gledati y so: y velikost in lastnost kaznjivega djanja ; krivcova starost, kolikor bližja je doraslosti njegova Čad ali dušna narava, po samostalnosti volje , kakor se iz nazočega djanja ali iz poprejsnega nagnjenjih, hudobii obnašanja kaže, po skodljivejsih ali nepoboljsljivosti. tem kaznjenjem nedoraslih je treba zraven delà ki se njih močém přileze, vsigdar namenu primerin pod- y Londona 5 Jo brez vsiga v kterim poltretji milion ljudi prebiva d j a tako lepo red in mir ohra y rasli y Droge verste kažnjive djanja, ki jih store nedo-se prepusajo sploh domaćemu strahovanja, 378 ce pa le-tega ni, ali će ee pri tem posebne okolsine ka- fajmoštru pri sv. Trojici nad Cerknico poslalo, so zej o y pokorenju in edbi oblastnije za varnost e sJcdi.> Življenje slavnih Slov ano v XI. Derzavin. D a vin (Gabriel Romanovič), pesnik med naj imenitnisimi pesniki rasovskimi , je prisel na svet 3.ju-lija 1743 v Kazana na Rusovskem. Potem, ko je bil gimnazij (srednje sole) v K doveršil, je od leta 1762 pri vojakih za prostaka služil,tejr se posebno leta 1774 v boju s puntarjem po imenu g junasko obnašah Stopivsega še tisto leto iz vojaškega stana so njegove mnogoverstne vednosti do naj viksih derzavnih nevojaških služb povzdigovale. Leta 1800 ga izvoli cesar že predstojnika deržavnega zaklada in 1. 1802 ministra pravosodja ali pravice. Ali že drugo leto potem se samovoljno vsih cesarskih služb odpové in se poslej le s pesništ zabavlja. Še mlad je bil nastal O" » o dán pesnik, preden je poznal pesmi starih in ondanjih pesnikov drugih dežel. Njegove pesmi, med temi po sebno ..pesem na boga, ki i je Kitajski cesar v svoj jezik prestavlj tisnjeno v prekrasu obesiti dal. in na svilo z zlatimi čerkami stanico svojega el nadalje pesem (oda) velikanskega grada ïlap" » in n ve na gnanj F i z d so polně pesniške lepote in pesniških misel. Tudi Der žavinovi dramatiški in prostoskladni spisi se zlo do padajo in sprićujejo , kako obilen je bil vir njegove do mišljije. Smert ga je dohitela 8. julia 1816 v S van k i njegovem gradu, ne dalječ od Novgoroda (Novega grada). Njegova delà (pet zvezkov) so v Petro grad i od leta 1807 do 1816 na svetio prihajala. Slovanshi popolnik. Spisuje Fr. Cegnar. Vodstvo matice ilirske je izdalo imenik vteme-liteljev matice in račun opravnistva. Preteklo leto so znesli dohodki matice 5387 fl. 10 kr., in stroški 3600 fl. vt/ 'O €elo matično premozenje znese 19.222 fl. 4 kr. in sicer 15.66S fl. 57 kr. v zadolžnicah in 3553 fl. 7 kr. v knjigah. praktična knjiga na svitlo pod naslovom: „Popis mi neralii pro mladež". Pri Jaroslavu Pospíšilu v Pragi je prišla prav a Osservatore dalmato" prinaša prav zanimive so stavke pod naslovom: „Leteratura Slava" (slaven sko slovstvo). V/ Na stroške matice ilirske je ravno na svitlo prišla knjižica „Uputa u piesmenu umetnost" (napotje v pesniško umetnost). Ruski car je poterdil stavbo zeleznice med Odeso in Kerkovem in dovolil, da se na delnice napravi Glediščno društvo v Zagrebu si prizadeva podružnice po Horvaškem in Slavonskem osnovati, ki bodo denarje za gledišče nabirale. * hajati. Časopis ..Pravdouosa" je y žalibog! nehal iz vir V Pragi bo začel prihodnje leto izhajati nato-roznansk časopis. Izdajala ga bo matica česka in vredoval gospod profesor Pur kyne. Cena za ude matice češke mu bo 1 in za neude 1 40 kr. JfMilim zlobrotniham Î f Ko je vredništvo „Novic" nabrane poslednje milo prećastiti gospod se za malo naberico tako milo zahva lili 1 da , vsi grnjeni popisa resnične revšine, se ne i moremo zderzati, da bi še enkrat ne poterkali na vrata milih dobrotnikov: naj, komur je Bog pomoč dodelil. da more svojim revnim bratam pomagati, jim pomaka. kar more. Res je, da se dobrotniki že naveličajo, ker zmi ram glas pôje daj y daj Hvaležno tudi spoznajo re veži ondašnji, da je okrajni poglavar gosp. baron Mac Neven nekaj od lani ostaliga denarja med nje razdeliti bla kje je že žetev! zima je dol » da so si kak mernik žita za séme kupili. Pa ?a, stiska je sila velika. Gré jih scer nekaj po svetu milodarov prosit, tode koliko jih je, ki zavolj bolehnosti ali starosti ali majhinih otrok nikamor no morejo » Morebiti bo kdo rekel saj v marsikakim kraji toča bije, pa vendar ni taciga krika, kakor je tukaj. Al kjer je že prej siromakov dovelj , jih taka nesreća popolnoma na beraško palico pripravi. Nekteri poškodo- vanih imajo vendar še kako pribežališe, imajo kake Or » oj z de ter les za rezati in živi ne morejo v zemlj ali ti uesrečniki še tega nimajo skim res Dobrotniki, kterih Vas je lepo število po Sloven ozrite se milo na uboge brate svoje, ki so za ni, saj nebeški oče sam pravi mil j enj d kar ste siromaku dali. ste meni dali Naj bo v denarj ali blagu, malo ali veliko, vse bo s solzami hvaležnih sere sprejeto! / Vredništvo je vedno pripravljeno, vsak dar spre- jeti in ga odrajtati gosp. fajmoštru nost poslati hoče. y ga pa narav naj ga posije gosp kdor fajmoštru Worn berger u pri sv. Troj d Cerk Miralhocasnica. Barantija s konji. (Smesna pa resnićna povést). Neki plemenitaž na deželi je imel dvoje konj, v ranca in sirca. Vranec je bil še precej čverst in dobrih nog; sirec pa, boga merha, je že komaj lazil. Za tega voljo pride eniga dné, osem dní pred somnjem, kočijaž Ste-fanček k svojimu gospodu, ki se ravno po polji sprehaja, ter mu reče med drugim, da naj sirca prihodnji somenj prodá, ker merha ui za nobeno rabo več, in se mora nad njim vselej togotiti, da bi mu skoraj žolč počil. Ti vzroki, ki jih je Štefanćek, kar je naj več mogel na so plemenitaža prepričali, da dolgo in široko razkladal, svojiga je dovolil v prodaj konjića. Že v saboto pred somnjem je imel sirec praznik, celi dan ni bil vprežen, ovsá je dobil, kolikor ga je ho- lu v pondeljk jutro ah kako je bil nalispan okoli tel. oštriglan, razčesan kopit obrit, z rudečim trakam v grivo zapletenim olep šan y na grivi in repu pristrizen, y z naj lepši opravo oširan ! tak je bil kakor ženin y ki se napravlja po nevesto ! Ko sta bila obá. vranec in sirec, v lepo olikani koleselj vprezena, se vsede po prazniško oblečeni Štefanćek, v dolgi plavi suknji z ru-menimi gumbi in novim klobukam na voz, ter se pelje po svojiga gospoda. Gospod se vsede v koleselj ; obá si zapalita vsak svojo pipico, in hi! od doma. Ko se v mesto pripeljeta, deneta vranca v kerčmi v hlev; sirec pa je bil razširan, še enkrat napasen, oče jen in potem hajdi ! na somenj peljan. Po dolgim zbi ranji in barantíi ga je neki mešetar vender le za 15 tolarjev kupil. Plemenitaž vesel, da je ga bil spečal, se verne v kerćmo, si da dobro kosilo napraviti, kjer je marsikteri kozarec žlahniga Sampanarja spraznil, berz po tem pa misli zopet na somenj iti par vrancu kupit. dare za uboge 6. julia po g toči poškodovane gosp. Tudi Štefanćek se vsede k spodnji mizi, inker že dolgo N — 379 — ni na tako dobro pivo (vól) naletel, ga na srećo svojiga sirca vleće prav čversto, poliček za poličkám. Popoldne že precej pozno gresta gospod in Šte-fanček obá prav židane volje na somenj. Tjè pridši ogle-dujeta sèm ter tjè konje po tergu in zbirata, kar se kmali nakljući, da jima nekdo konja ponudi, ki jima je bil všeč, — bil je velikosti sircove, začernele farbe brez lise in brez druzih znaminj , repa je bil kratkiga, po angleško zavihaniga. Ker jima je bil po volji, in cena tudi ne predraga, je bil kup v 5 minutah storjen; plemenitaž dobi konja za 35 tolarjev. Vesela , da sta tako dober kup konja staknila, jo vrežeta v omenjeno kerčmo nazaj, od kodar se zadovoljna kmali proti domu derdrata. IVe peljeta se dolgo, kar se je jelo Štefančku nekaj dozdevati, kar si od konca ni povedati upal; dalje ko se peljeta, bolj čudno mu je. Komaj pa prideta na veliko cesto, po kteri bi se bila imela memo perve kerčme peljati, kjer se je Šte-fanček večkrat vstaviti navado imel in ga masliček zver-nil, jo je novi konj naravnost na dvorišče zavil. Dá mu jih en par z bičem čez herbet, da ga naprejv spravi. Ko prideta k drugi kerčmi, ki se ji je „pri Cepunu" reklo, se kljuse spet vstavi, in noče naprej. Tudi tukaj se je Štefanček po navadi vstavljal. „Šencaj! — ga jeza zgrabi — „ta konj ima ravno tako termo, kakor naš sirec! Ako bi ne vedil, da sva ga prodala, in da je bil druge farbe, sto medvedov ! bi mislil, da je naša merha". Ko se pa tjè privozita, od kodar se pot iz ceste proti vasi oberne, jo nju konjiček naravnost po-nji na-pnè, gré bolj vesel in hitreje, kakor da bi se mu bilo pozdevalo, da bo kmali domá, „Na, tle ga imaš le!" si misli Stefanček in zamišljen z glavo kima. Ko sta bila konja sprežena in razširana, jo potegne novinec neutegama v štalo k ravno tištim jaslim, pri kterih je prodani sirec stal. Zdaj še le je Štefanček prav debelo gledal. Plemenitaž izpelje konja iz štale, ter ga ogleduje od glave do nog in od nog do glave. Štefanček ga boža po cêlu — ali kaj vidi! — vsa njegova roka je bila černa. Zdaj so se vsim oči odperle — staro merho sta prodala in jo zopet kupila in sicer z 10 tolarji dražji! Prekanjeni mešetar je s sajami sirca v vranca spre-menil, in s prikrajšanim repam ga tako naštulil, da ga kupca ništa spoznala, ker sta pregloboko v kozarćek lukala. Slišali smo pa pozneje, da s Štefančkam plemenitaž ni nikdar več za konje na somnji barantal, ker se je že takrat dosti izučil. K^č. JVovicar iz »tavanskih kra jev. Iz Soštana na Štaj. Grozna nesreća pod Bel ovo do na roženkransko nedeljo, o kteri bi „Novice" rade resničen popis zvedile, se je godila od 10. ure pred poldan, malo dol pred Grebenskim mlinam, kjer se dva planinska potoka stekata, na meji Belovodske in Soštanske fare, v Št. Florjanski srenji. Navadno v letih potokih komaj za dva mlinska tečaja vode teče, torej berv čez potok ni bila visoka, komaj poldrugi šoln široka in dva sežnja dolga , moćna scer, da se ni gugala, pa b rez p r i 1 o c o v (deržajev), kar je edini in poglavitni uzrok nesreće, ki je romarje zadela, ki so z gore sv. Križa _ jpp y ^ ^^ domu sli. Dereče povodnji valovje je do bervi brusilo. Za krepke, vode navajane ljudi na tej bervi scer ni bilo nevarsine, in taki so tudi srečno črez prišli. Nevarnejsi pa je bilo slabotnim in boječim ljudém črez iti. Ko je do srede bervi človek přišel, se ga je omotica lotila vidši naglo divjanje valov pod nogami, ki so po bervi brusili, in člověku se je zdelo. da berv z njim navgor na- glo smučí, in v omotici se je vzibnul v vodo. Pisatel tega je tisti dan sam čez ravno tisto berv šel, in se omotice prepričal. Perva, kteri se je bilo to zgodilo, je bila Marjeta Siopnikova, 16 let staro deklè, iz Šmartna v Rožni dolini blizo Celja, in Pezmanova za njo, iz Kozjaka. Ro-marji plašno gledajo od vsake strani, kako je valovje letí dvé siroti naglo odneslo , pa nihče si ni upal v pomoč skočiti. To viditi pluskne Andrej Danjelčov, 50 let star možak, dalječ pod bervjo v valovje, in je tak srečen bil, Pezmanovo in sam sebe smerti oteti. Mar-jeto Slopnikovo pa je voda odnesla ; se le v pondeljk so jo polno ran mertvo pol ure dalječ pod bervjo našli. Andrej Danjelčov je v daritev za otetbo obljubljene talie priporočen. Po tej nesreći gré Grebenšek in postavi križ pred berv, romarje svari črez iti in jim drugo stezo kaže, kodar bi se nevaršine ognili. AI komaj Grebenšek odide, romarji križ poderejo, spet črez berv potovajo, in Jera Maršnikova, 30 let stara keršanca iz Št. Florjana v Doliču, se v vodo zveme, da je ni bilo več viditi; v pondeljk so jo uašli vso obtolčeno mertvo pod sipam. Romarji potovajo črez berv še in še ; zdaj se podajo na berv Mica Podjavoršca, njeni mož Podjavoršek in njegova sestra Poloma, in se eden druziga deržijo po versti. Pridejo na sred bervi, Polone se omotica loti, omahne in potegne saboj svojiga brata in svakinjo. Podjavoršek, krepek mlad možak visoke rasti, se vojskuje in vojskuje z valovjem za svojo mlado nosečo ženo in za svojo sestro na vso moč, derží dolgo za svojo ženo, ko jih voda kota . pa ne more zmagati. Teško kamenje mu ženo zavali, njega tudi voda podere, in vsiga obtolčeniga malo živiga iz vode potsgnejo. Benk. njegov svak, in Adrej Danjelčov sta narprej mertvoPo-lono našla in iz vode potegnila; po ti Podjavoršco dvé uri poznej. Podjavoršca je bila stara še le 24let, Po-lona pa 18. Obedvé ste iz Št. Florjana v Doliču. Vse stiri utonjenke so pokopane v Šoštanski fari. Bog jim daj sveti raj ! Domaći ubogih utonjenk naj se s tem to-lažijo, da njihove rajne niso na kakšnim grešnim potu nagle smerti storile, ampak na božjim potu. Vsim pa letá žalostna prigodba v spomin kliče : „Bodite pripravljeni , zakaj vi ne veste ne ure ne dneva, kdaj vas bo Gospod poklical". Pa tudi srenjskim županom naj bo ta žalostna prigodba v poduk: kako treba je gledati in skerbeti, da so bervi čez vodé in vse tudi še tak male potoke varno narejene in s priločmi okovarjene. Ako ravno se zdi, da črez bervi malih potokov priločov treba ni, jih je potreba gotovo pa ob času povodinj za vse ljudi, ki črez hodijo. Nihče bi se pod Belovodo utopil ne bil, ako bi bila berv tista s priločmi prej okovarjena bila. Zdaj res že lepa varna berv tam stoji. Pa kader ta spet so-gnije, ali bo narejena druga nova, prej ko se spet kdo tam utopi? Taka le se povsod godi, da se po nesreći še le Ijudjé spametovajo in spoznajo , cesar je potreba. Ko-ristnejši, akoravno ne kaj pameten, je bil tisti oklic, da bi se gasivnice vselej štirnajst dni pred ognjem namakali in poskušati imele, kakor ravnanje takih, ko še le tedaj gasivnice si omišljujejo, kader so že pogoreli ! Iz Št. Mahora (Konec). Ko smo tričetert ure pri Savici bili, smo se vernili spet proti jezeru nazaj. Vihar je potihnul, jezero je vmirnjeno pred nami ležalo, al — kmalo je jelo spet liti. Tode nič nismo marali; ob enajstih smo bili že spet pri Boltru, kjer so me pečene žlahne postervi, boljši od Millstátterskih, dobro vince in pošten račún okrepčale na daljno pot v Bled nazaj. Vse svoje žive dní nismo toliko pota storil in toliko po vodi bredli, ko ta dan, — ali treba je bilo po- 380 spesiti 86 ker od ure do ure so se hudourniki bolj na Narveći gostivnice prek Teržaške ceste se preme rašali, ki poberajo mostove in berví. Vsa zdelana in nujejo v fabrike. Tako je pravo! Železnica se bliža trudna, ker nisva iz Bohinja v Bled clo nić počivala, tedaj čujte! Na Verhniki, v Senožečah, dospeva do prijazne gostivnice pri Petranki mni so v ze , v PÍ davno ólarije, sadaj se zidajo tudi v P Drugi dan jo vdarim čez Kamnogorico in Krop v Xeleznike ; spremi me se čez nektere nevarne kraje va jeni Luka Dular. Ko se na desnim bregu Kropice stojni in na Razdertem, in kakor se v Cerk nici govori 9 tudi in v Aidosnji. Serce imejte lo Preskerbite si dobre vode dobrew --------------------jecmena, uu^.cg« hmelja, dobrih hramov, dobrih pivcov itd., in ako Bog ólarj dobre čiva, pustím Kropo na levi in grém dalje čez hřibe Marsikaj starega in novega sim na ti poti vidil da bo šestic kot listja in trave marsikaj veselega in žalostnega izvedil. Nekdaj nar dobre pive kuhajte, ker vince je boljši prijatli se zmerzlo deržé, če jih vidiš spet po V naši » mi Vasi! usmiljeno drago! Miroslav Le preteklih letih, kar nam žalostno spričuje, da pravega prijatelstva je le malo na svetu! Zastran Krope Iz Ljubljane. Te dní so pripeljali 4 hude raz bi se bal, da bi danes ali juter ne pos tala Pompej bojnike Dimes; njene v Ljublja ? Kurjovca, , ktere so (pe Vovk rva d\ v Cilj in konec mojega potovanja je bila bela Ljubljana, ktera se od leta do leta lepsa in vedno bolj v versto večih mest stopa : železnica stvari nov svet v oko- darj Šunka vkle nedeljo) žan ki so ze marsikteriga hudodelca iz poti spravili 9 v Loskim okraji zasaciii ; od Dim nar huj med temi lici njeni. Ravno tišti dan (14. oktobra) se je peljal je vedno drugac semaril svetli cesar iz Reke skozi Ljubljano na Dunaj. Zvečer dopoldne se bo poskus pravijo, da je imel sedem barok, s kterimi se Prihodnjo sredo ob 10. uri na Ljublj. gradu že omenjeni Za zvon za oginj, tišti dan zvecer pa tudi v ta namen sim se radoval v gledišu na spevoigri „Ciganka'4, dovoljin sim zapustil Ljubljano in se nazaj podal v Št. pravljene ponoćne svetilke Mahor 9 ali kakor sèm je bil tudi nazaj „Jupiter plu vius" moj že prezvesti pajdaž. Srečno sim jo vkljub vsim nevihtam priromal spet domů, in vesel, da se nisim dal vstaviti po nobenem da naj do k Xoviéar iz mnogih krajev. Dunajski vradni časnik ponavlja še enkrat » vremenu na potovanji svojem in da sim vidil o slabém rajsko p ri h o d nj i ga m k t vremenu S a v i c o ne vaga > °TČj0 kar drugi Ie o lepem gledat sim se spočil domá, ponovivši pregovor : „ je brez blaga !" h krajcarjev znebí, ker ob novim letu tišti drobiž t k kdor po 2 krajc., po krajcarji, pol krajcarja B. L -in vinarji ne bo več za denar veljal zastran družt Kale a 21. nov. Serce mi je igralo, ko sim se smé nek kmalo pričakovati Nova postava Sliši se 9 da se bo pošt za p po našim cesarstva V • čul in bral, da je visokočastiti deželni poglavar grof Korynski namenil, na Notrajnskem enako društvo za Kras na beli dan poklicati, kakoršno se je na Primorskem vsta-novilo. Nekaj mescov je minulo, kar se je ta vesela prihodnjic nekoliko ponižala, da boste nek dvé tarifi po 3 6 krajc V Galicii je kofera nek popolnama zgi nila. dan t. m Vse novice so polne slovesnost, s kterimi se slavniga vojskovođa angleškiga W e 11 i n g t 18 novica razglasila ; železnica bo v 4 5 letih sedanjo pokopali, ki je v tolikih vojskah gal in tudi armado cesto premagala; obdelovavci Kraške zemlje malo po raj niga Napol otepel. Mertvaski voz, včs iz brona malo prihod spoznajo: tedaj je potrebno, zanemarjenemu Krasu z besedo in z roko na pomoč priti, če ne bo v krátkém glada in strada po njemu dovelj! Po „Novícah" smo zvedili, da za Šnepersko grajšino pri pervi Kdorkoli imenovani gojzd le kolč- 17 c lesih ženi vij dol oř 10 v • rok 17 ok, na 6 krasnih ko 9 je vleklo 12 kónj, ki so bili po čvetero skup vpre y ob osmih so ga potegnili iz mesta je pa rah ležal dražbi ni bilo kupca, kaj pozná 5 mora reci 9 da ima še veliko veliko vrednosti Pavla ljudi, 9 m poldne so še le prišli v stolno cerkev 9 pol milje dolgo pot so storili po mestu ; gnjeca ker jih je bilo već kot 1 milion skupej, je bila taka, v sebi, čeravno mu je že sekira serce zlo ranila. Škoda, da so pustili svetilke po ulicah goreti, ako bi se pri V ce merilo . da bi bila Londonska huda me mesto otam nove pride Šneperski gojzd sopet v ptuje roke! Pred enem meseom so pripeljali v Senožeče 3 zvo- nila, ker tišti dan bi ne bilo moć jihprižgati; pri vsi ti Oba nova kaj lepo gnječi je šlo vse v nar većim redu; nobena nesreća se 9 dva nova in enega starega. pojeta, posebno veći, ki vaga blizo 26 centv Gosp. Sa-masa se je sopet slavnega mojstra skazal. Čast njemu! ni přiměřila litvah za D 24. t. m. se je zvedilo, da pri v o t Nap se je v 4 kan Hvala pa gré posebno taki soseski, ki si prostovoljno tonih 665.000 volivcov oglasilo za cesarstvo, 21.000 velike stroške natovori! Stari zvon je vlit leta 1551. Govori se, da ima dosti čistega srebra v sebi. Vidi se, da je zamore. »Jaz pa P 6000 pa med per v ojak i cesarstvo tudi olijo) 189.000 za 9 Kristianam v B Je dobrega brona 9 tudi poje, pa le tolikanj kakor jela neka miliši lucica sejati ; furska vlada je poslala pra , ker dva mlada slavca vičniga in modriga Kiamila Pašata v Bosno, naj na bi svetoval ga preliti in en star krokar se nikdar dobro v petji ne skladajo. tanjko preiše pritožbe in stiske kristianov Po Notrajnskem že 2 tedna neprenehama dežuje. Sicer ni ravno preslabo za ozimino žito , le delo preveč zastaja, paša in vožnja, ker blago izpod streh ne more. Posle dnj a beseda »Banici u Ker pa nam Na spis »Danice« v 46. listu so »Novice« za potrebna Ce ne bo burja ali sever obernul, bo narberžeje seno spoznale, odgovor dati, nadjajoče se, ker je vsaka stran svoje sopet drago. Kar je unidan iz Postojne zastran bolnišnice pisanega, je skoz in skoz resnićno. V kratkem bo več tisuč železničarjev krog Postojne, izmed njih nekaj ali nemara dosti bolnih, enkrat povedala, da bo neslane pravde konec. 48. list preočitno kaže, da »Danici« ni s „neprepirljivostjo" res níca, in da mlado vredništvo hoče kakor stara babica se za zad-njo besedo loviti, mu privošimo radi to veselje. Operti na ve-Ijavno mnenje tudi tacih mož, kterim v „ti in še marsikaki kam z njimi? Kaj se bodo bo- enaki reci" sodba gré, ostanemo iz omenjeniga „obzira" lezni po vaséh raztrosevale? Teržaška cesta pri vsim dežji je mnogo boljša kot přetekle leta. Dokaz, da ima dobre oskerbnike. Pa tudi drobnejši kamen pripomore k boljšemu stanu. Tedaj ga le drobno klepajte ! ; obzira" in-ne spusajte vseskozi pri tem, kar smo v 93. li- dobro nas razumite , iz „omenjeniga samovoljno naših besed! stu rekli ; zato ne bomo ne besedice več 0 ti pravdigo vor il i, ktere tihi začetek, kar vse iz pišem natanjko vémo, je že bila ozdravljena „zamaknjena" in posekana „smreka". Sa- Vredništvo. pienti sat Î To enkrat za vselej! Natiskar in záložník Jo