Janus Golee: 14 Trojno o«>^j^- Ljudska povest o t.rojnem gorju alovenskih in lnvatskih pradedov. Iz Celja je bil poslan z drugimi ujetniki na dolgi vcrigi v Gradec. Po zaslišanju v Gradcu je odkresal z več drugimi neuklenjenih vok na Dunaj. Na obeh najviSjih mestih sama zasliševauja, zapisniki in piivijanja na priznanje: Kmetje so hoteli navaliti na gradove ia poklati ncdolžno gospodo. Zadnje dni so bili kmečki jetniki na Dunaju celo prosti. Na novo so jih oblckli JLn obuli in so jih celo vodili posobni vodniki okrog po cosarskem mcstu. Iz Dunaja v Celje so jih odpremili na od vojaštva zastraženih. vozovih. V Celju je bilo vsakemu prosto, da jo jc ubral svobodno, kamor je hotel. Tako je razkladal pilštajnskim tržanom Matija TopliSek, ki je oslal živ v bitki pri št. Petru, prestal gosposktj jolništvo v vcrigah, vidol Gra- dec ter Dunaj in bil zopet doma kot skromen grun.ar v Dobležičah. Mlad, zdrav in f:il je trobil ob kapitanovi strani na upor; poln brazgotin, izmozgan od pomanjkanja ler pešhoje, sploh postaran na duši iir telesu se je povrnil v svoje ljubs Dobležiče. Toplišeka je priljubilo daleč na okrog dejstvo, kcr je bil očividec Pavlovih junaštov na bojnem polju in mučeništva v celjski ječi. Njegovc slavospcvo si. jo vtisnil spominu posebno živo na pol slepi x\ndrej, ki je imel sedaj več nego dovolj za desetlctja verodostojnega gradiva za pripovodcvanjo o slavi kmcčkega junaka in junakinjc. Tak je bil položaj po z meCem vkročonem tcr zatrtcm zadnjem kmečkom puntu. Z naslcdnjimi lcti je nastopila za kraje tosti'an in onstran Sotlo doba najbolj slabili. letin, povodenj, sploh vremonskih ncsroč in strašnih k-užniii bolozni. IX. POGLAVJE. X srodnjem veku, ki je bil res tomu za slovcnsko krajo, ni lo požipal kmotu iloma in aa gonil v sužnost Turek, ni vihtel nad njim samo biča tlake in dcsetine graščak, šibale so ga ter tirale v obup dolgotrajne vremenske nesreče; skrajno slabe letine in strah vseh strahov — neprizanesljiva morilka kuga. Da je bila doba srednjega veka za Slovence tolikokrat šiba božja, nam spričujejo še danes med narodom ohranjenc pravljice o lakoti in kužna znamenja. Ob Sotli pripovedujejo stare matere dcci o slabih letinah in pogubonosni lakoti v dobi tlake ter desetine. Vsak Obsotelčan še zna danes, kako so mlatili tedaj štirje mlatiči celi teden, a ni izdala mlatev niti za hieb kruha. Bolj ko jc vžival človek jedi iz puhlega in neizdatnega žita, tem bolj je bil lačon. Komaj je odložil žlico ter vstal od mize, je že vpil, kako ga muči glad. Kar so Ijudje zavžili v taistih hudih časih, ni imelo nobenega teka, bilo je brez božjega blagoslova. Obi.ajno je bilo, da so vmesili kruh iz žitnih plev, posušenih hrušk, drnulj, da, celo srabot so strgali in nosili lubje v mline. Prišlo je bogznaj kolikokrat do pobojev za trdo kruhovo skorjo. Ako je poscdal kdo 1e količkaj skrbno skritcga živeža. ga je vžival ski.voma, da ga ne bi kdo videl in mu ga iztrgal. Ko je šlo za zadnja prgišča prehrane, se niso ozirali starši na deco in ne odrasli otroci na onemogle roditelje. V borbi za kruh in preživež je igrala pest glavno vlogo. Med ljudstvom so se ohranile le strahotnc slike o pomanjkanju kruha; tnesa itak ni bilo, ker so poginile domače živali lakote poprej nego ljudje. Sestre gladu so bile razne kužne bolezni in od toh najhujša in najbolj neprizanesljiva kazen božja — kuga. Kot spomin na kugo, ki je kosila med našimi predniki, so se ohranila po Sloveniji do današnjih dni kužna znamenja. Spomeniki na rešitev od kuge so si med seboj podobni in jih je poznati že koj na prvi pogled, Za temelj imajo podstavek, na katerem stoji soha. Vrh sohe krona kapelici podobna glavica s križem. Višina prič obče bolezenske morije se giblje med tremi in petimi metri. Starejša kužna znamenja so iz kamna, vitka, navpična in izdelana prav lično. Novejša so iz opeke, nerodna in vrhna kapclica je precej obsežna. V kapelici so kfpi, najve. pa slfke: sv. križa, sv. Roka, Boštja- na, Lenarta, Antona ter Jožefa. Precej umetniškega smisla je opaziti na starejših kužnih spomenikih, novejši šo le bolj nerodno kmečko delo. Kuga je morila po Evropi zlasti v prvi polovici XIV. stoletja na različnih krajib. Po slovenskih krajih se je bila razpasla od začetka XVI. do XVIII. stoletja. Kot znak okuženja po kugi je veljala neznosna vročina v prsih in po trebuhu. Med žganjem po notranjosti so se začele za ušesi, na vratu, pod pazduho, pod komolci in koleni izpuščati modre bule, ali pa so se lotili celega telesa žgoči izpuščaji. Od kuge napadoni je veljal za izgubljenega. Proti tej bolezni ni poznal tedanji človek nobenega sredstva. Priprosto ljudstvo, meščani yi grajska gospoda se je borila proti kugi predvsem na ta nar_in, da se je ogibala z vso skrbjo okuženih krajev. Ljndje so dobro znali, da je kuga nalezljiva in jo prenese osebni stik z bolnikom. Kot splošna zdravniška sredstva so vcljali in bili v rabi ti-le nasveti: Pij na Ipšfe.ia^tno vodn. To sredstvo prepodi iz želodca gnilobo in odpre jetra ter čreva. Ako zavohaš, da je zrak krog tebe okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki niočno smrdi, ali pa se pomudi večkrat na stranišču, kjer se tudi ne preganjajo po zraku dišave. Kot posebno sredstvo zoper kugo so slovele krastače. Lovili so jih navadni ljudje in zdravniki med šmarnimi mašami. Nalovljene so sušili na solncu in posušene stolkli na drobno. Na ta način dobljeni praR so si privezovali v vrečicah krog vratu in sta ga nosila na prsih kmet in gospod. Nekateri so si obesili krog vratu kar cele krote. Zopet drugi so napravljali iz teh ostudnih žab obliče in jih polagali na rane. Celo tako daleč so zabiodili v praznoverju, da so krastače kuhali na mleku ali v kisu in so jih zavživali. Ker so pa bila našteta zdravniška sredstva brez učinkov, so se zatekali od kuge šibani ljudje k romanjem, molitvi, postu in k dobrim delom. Kot posebni priprošniki ter pomočniki zoper kužne bolozni so veljali: Mati božja, sv. Jožef, Rok, Boštjan, Ignacij, Frančišek Ksaver, Karol Borome.jski in sv. Rozalija. Naštete svetnike so l.licali Ijudje posebno goreče na pomoč in so 110nili pri sebi njih podobe. Kuga jc veljala za posebno šibo božjo, katoro je oznanil pojav nckaterih zvezd rcpatic, ki zastrupljajo zrak s svojim osvitljcnim repom. Ob pojavih kuge so sežigali na grmadah čarovnicc v prcpričanju, da jo to strašno zlo posledica čarovnij. Kuga je bila tako obtuten korobae, da je skužala omiliti njene brezobzirne udarco tudi oblasl. Prva odredba proti kugi je bila izdana !ela 137i. Najvažnejše točkc iz kugopobijajočega zal.onaso te-le: 1. Vsakega na kugi obolelega sc mora odpraviti iz mesta venkaj na polja, da tamkaj ozdravi ali timrjc. 2. Vsi 011 i, ki so bili v doliki z okužonimi bolniki, morajo ostati ločoni od ilnigib. dobrih deset dni. 3. Duhovniki, ki obiskujojo tuke bolniko, morajo naznaniti vsak slučaj takoj oblasti; sicer se jim zapleni premoženje ia njiii samc pa sežgc na grmadi. 4. Kdoi* prinese kugo, se mn zaploni premoženjo. 5. Okuženim bolnikom cirr.voi.. i>ncr<]ini stvožaji. Kdor bi šo razvcn lch obiskoval okužence, se ga kaznuje s smrtjo in z izgubo premoženja. Iz naštetih kar najbolj 'sti'ogih odredb jc razvidno, da jc iztrebljala kuga prebivalstvo brez izjeme veliko krutejše nego še tako krvava vojna. Oncmogočala je sejme in trgovino sploli. Izumrle so vasi, trgi in mesta. Nikdo se ni upal v bližino od kuge napadendga kraja, ker so smatrali za raznašalca kuge zrak, ki puhti ter se razširja iz kužnega gnezdišca daleč na okrog. Našteta zla, ki so sprejeta žc od nekdaj kot najbolj goreča prošnja v litanijc vseh svetnikov: lakota, kuga in vojska so obiskovale v naslednjih letih že od nekdaj revne kraje tostran in onsiran Sotle. Leia 1574 sc je pojavilo v celotnem območju pražupnije. Pilštajn toliko vsakojake divjačinc,da niso pomviili kaj podobnega niti najstarejši ljudjo. Divje svinje šo ruvale kar pri belem dnevu po njivah in dclale grajski ter kmcčki pososti škodo. Daljo slodi.