PROTEST VLADE FLRJ V RIMU zaradi zatiranja Slovencev v Italiji GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE RIM, 25. — AFP poroča, da je jugoslovanski opolnomo-čeni minister v Rimu včeraj izročil italijanskemu zunanjemu ministru protestno noto zaradi protidemokratičnih in diskriminacijskih ukrepov italijanskih šolskih oblasti do slovenskih otrok v obmejnih pokrajinah in še posebno v goriški pokrajini. Poudarjajoč, da je to postopanje v nasprotju z določba« mi mirovne pogodbe in z osnovnimi pravicami narodnih manjšin, zaključuje nota : ■(Jugoslovansko poslaništvo upa, da bo italijanska vlada podvzela potrebne ukrepe, zato da se prekličejo sklepi, ki kršijo pravice in interese slovenske manjšine v Italiji«. Leto VI . Štev. 22 (1413) Italijanska šola y Istrskem okrožju Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST četrtek 26. januarja 1950 S SEJE ZVEZNEGA ODBORA LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE Zakaj škof prepoveduje čitanje „Primorskega dnevnika 25.000 tržaških industrijskih d e l a i/ c e n skusom odpora kapitalističnih elementov, borba, povezana z borbo proti hegemonističnim težnjam iz ZSSR (ker so prve in druge težnje naperjene proti zgraditvi in bistvu socialistične demokracije) še vedno ena glavnih političnih nalog. Bilo bi napačno in nevarno, če bi zaradi' aklualosti pritiska ZSSR pozabili na to nevarnost, kakor bi bilo napačno ločiti ti dve nevarnosti. Najvažnejše načelo v političnem delu mora biti metoda pojasnjevanja in prepričevanja. Zavest množic more in mora biti v socializmu najmočnejša materialna gibalna sila. Samo zavedne množice lahko prema, gajo težave prehodnega obdobja. kakršne so Pred nami. Važnost vsakodnevnega poli-tičnega dela je v tem, da po- TRST, 2«. (ob 2,30 popolnoči) -Pozno v noči sta obe sindikalni organizaciji v Trstu izdali sledeče obvestilo: «Na podlagi rezultata referenduma, s katerim so industrijski delavci na tako jasen in nedvoumen način pokazali svojo voljo in se izjavili s 04,2 odst. za stav-, ko za nedoločen čas, sta tajništvi' Zveze Enotnih sindikatov in Delavske zbornice sklenili proglasiti splošno stavko vseb industrijskih strok začenši od ure 0 v sredo 1. februarja 1930. Obe organizaciji si pridržujeta pravico sporočiti takoj vse po- drobnosti glede izvedbe stavke. Do dneva začetka stavke ostane nespremenjen sklep glede odložitve nadurnega dela*. Ce delodajalci ne bodo hoteli, popustiti spričo pravičnih zahtev tržaškega industrijskega delavstva, bo torej od 1. februarja dalje pa do izpolnitve delavskih zahtev stavkalo okrog 25.000 delavcev industrijskih podjetij, med katera spadajo tudi podjetja živilske industrije, tiskarne dnevnih listov in zelo verjetno tudi osebje ACEGAT-a. lijanski duhovnik na Vrhu pri Buzetu ukinil hrvatsko pridigo, molitev in verouk. V marcu 1931 so bili obsojeni na denarno kazen, ker so razdeljevali Mohorjeve knjige tiskane v Italiji in cenzurirane, sledeči duhovniki: Leopold Jurca iz Trviža, Josip Gojtan iz Kaščerge in Sime Frulič iz Grdcrsela. V marcu 1931 je sklical v Gazonu pri Kopru fašistični tajnik Venturini ljudi v gostilno in jim ukazal, da morajo zahtevati od župnika, da ne sme njihovih otrok učiti v slovenščini. Učitelj v Šmarjah pa je ukazal otrokom v šoli, naj zahtevajo od župnika, da poučuje otroke samo v italijanščini sicer bodo starše konfinirali na Sardinijo. V istem mesecu so karabinjerji zahtevali v Kortah, da je treba zbrisati slovenske napise s slik Križevega pota in da se mora verouk poučevati v italijanščini. Na Veliki petek, 3. aprila so Italijani v cerkvi Sv. Jakoba v Trstu ovirali slovenskega pridigarja. Na zastavi Marijine kongregacije v Rojanu je bil napis: «Slovenska Marijina družba*. Na procesiji na Veliki petek 3. aprila 1931 so Italijani ta napis odstranili, ker je bil slovenski. S. aprila 1931 sta oba italijanska dnevnika p Trstu «11 Piccoio* in «Popolo di Triesten zahtevala, da se v Trstu in okolici preneha s slovenščino v cerkvah da ne bi javnost opazila, da se v mestu še vedno nahajajo Slovenci. V aprilu 1931 so izvajali fašisti dvakrat nasilja med mašo v cerkvi Sv. Jakoba in barkovljanski cerkvi. Glavni državni tožilec v Trstu je zahteval, da škofovski ordi* narjat premesti skoro vse duhovnike Slovence in Hrvate, ker se poslužujejo slovenščine ali hrvaščine. Skoro vsi duhovniki, ki so bili rojeni izven Julijske krajine so bili izgnani. Kakor vidimo se nikdar prej in ne potem kot ravno za časa italijanske okupacije Julijske krajine, ne toliko preganjala cerkev in duhovništvo, medtem ko se je škof Santin vpisoval in deloval v tisti stranki, ki je bila na čelu tega preganjanja ter svečano sprejemal fašističnega razbojnika Mussolinija kot kraljevskega gosta. O tem obstajajo slike, katerih eno bomo jutri objavili. Razumljivo je torej, da hoče škof Santin za vsako ceno preprečiti, da bi naše ljudstvo to zvedelo in se Po tem tudi ravnalo. In prav zaradi tega škof Santin prepoveduje čiten je «Primorskega dnevnikan in pri. poroča «Katolišk; glas* ki dejanska preganjanja vere in du. hovnikov pred slovenskim ljud. stvom zamolčuje in fašističnega škofa Santina hvali, namesto da bi v prvi vrsti pisal o vseh teh in še druoih preganjanjih. ne samo v tržaški temveč v vseh škofijah Primorske, Istre ter Reke. Za ves fašistični in šovinistični italijanski tisk je novoletna protijugoslovanska poslanica fašističnega škofa Santina postala nekakšen temeljni ka->men za njihovo protijugoslovansko propagando. Takole začenjajo svoje članke: «Dovolj je, če se spomnimo na besede visokega duhovnika, tržaškega škofa Santina o raznarodovanju Italijanov .in preganjanju cerkve v coni B in o prepovedi čitanja- komunističnih listov...« Zato je prav, da tudi danes nadaljujemo z navajanjem zgodovinskih dejstev o preganjanju, o dejanskem preganjanju cerkve v Santinovi škofiji, pre. ganjanju, ki se je vršilo samo zaradi tega, da bi mogli slovanski živelj Julijske krajine poitalijančiti. Ob priliki občinskih volitep leta 1922 je italijanski duhovnik v Tinjanu nagovarjal naše ljudstvo v cerkvi naj glasuje za fašiste. Na Veliko nedeljo leta 1923 je neki fašist v Piranu prepovedal hrvatsko pridiganje in odnesel s kora vse hrvatske knjige. V noveihbru 1923 so prisilili karabinjerji Josipa Vrbico, župnik a v Lanišču, da je izpil ricinovo olje. Odpeljali so ga v Trst, kjer je bil dva dni zaprt in ga potem spremili do meje, ker je bil po rodu Ceh. Leta 1923 so v Skednju med polnočnico vdrli fašisti v cerkev, kjer so grozili duhovnikom in vernikom. Ob jutranji maši za Božič so zopet vdrli v cerkev in izgnali pevce s kora. 9. junija 1924 je bil duhovnik Jakob Soklič v Skednju na javni ulici opljuvan. Prepovedali so mu, da kot katehet stopi v šolo in poučuje otroke v slovenščini. Karabinjer v Klancu je prepovedal Sokliču izpovedovati, pridigati in maševati. Na koncu je bil Soklič iz Klanca pregnan. V januarju leta 1931 je ita- Dr. Mladen Ivekovič, opolno. močem minister FLRJ v Rimu, ki je včeraj predložil italijanski vladi protestno noto jugoslovanske vlade preti zatiranju Slovencev v Italiji maga pojasnjevati vse tiste pojave, vse tiste stopnje, ki jih spravlja na dan življenje, in ki jih moramo neogibno prehoditi. da pridemo do končnega cilja. Končno je tov. Djilas poudaril, da so najvažnejša politična vprašanja v • tem letu boj za izpolnitev plana na splošno, volitve in mobilizacija frontnih množic za lokalne gospo, darske naloge. Tov. Blagoje Neškovič je v svojem referatu ocenil rezultate dela pri organizacijskem utrjevanju Ljudske fronte v preteklem letu ter o nalogah v letu 1950. Sledil je referat tov. Hrnče-viča o ideološko vzgojnem delu. Podal je skupne rezultate tega dela v letu 1949. Statistični pregled je sledeč: bralnih skupin je bilo skupno v FLRJ 52.488 z 1,268.780 udeležencev. Krožkov je bilo 28.271 s 564.855 udeleženci. Organizirani so bili 2203 tečaji z 217.069 udeleženci. Predavanj je bilo skupna 81.587 s 6.775.943 udeleženci. Tov. Ljubčo Arsov ie v svo-jem referatu o gospodarski dejavnosti fronte v lanskem letu navedel, da je leta 1949 delalo 30.609 krajevnih delovnih enot Ljudske fronte, ki so prispevale f'a.153.808 prostovoljnih delovnih ur, vrednih 4,481.907.034 din, skupno z delom 8581 posebnih brigad, v katerih je sodelovalo 1,011.353 brigadirjev, pa dosega vrednost teh del 7 milijard dinarjev. Od skupnega števila brigadirjev je bilo 744.766 moških in 266.587 žensk. Organizacije Ljudske fronte bodo imele letos kot eno glavnih nalog vključevanje stalne delovne sile v rudarstvo, težko industrijo in gradbeništvo. Leta 1949 je bilo planiranih 34.184 krajevnih delovnih enot, ustanovljenih pa je bilo 36.812. od katerih je odšlo na delo 36.609. Pri prostovoljnih delih so brigade prispevale skupno 319 milijonov s 153.808 delovnih ur. Brigadirji so prispevali za zgraditev eh popravilo 1361 šol. 917 apnenic, 751 opekarn, 616 stanovanjskih poslopij in 202 pomožnih podjetji. Pomagali so pri delih na 40.514 km cest, pri popravilu 23.024 m mostov in drugih manjših objektov. Uredili so 109.073 kv. m trgov, 7798 vodnjakov in vodovodov ter 673 fizkulturnih igrišč. Za obdelavo posestev kmečkih obdelovalnih zadrug so organizacije Ljudske fronte prispevale i3 milijonov 615.914 delovnih ur, za obdelavo posestev zasebnih družin, družin invalidov in članov delovnih brigad pa 18 milijonov 400.440 delovnih ur. Pri kmetijskih delih so torej člani Ljudske fronte prispevali skupno 46 milijonov 611.855 delovnih ur. Zgrajenih je bilo 3632 gospo, darskih objektov, v gradnji pa je 2265 objektov. Organizacije Ljudske fronte so lansko leto pogozdile 34.976 ha in posadile 102,109.650 različnih dreves. Posejale so 1,077.782 kg semena, zbrale 2.258.228 kg različnega gozdnega semena, izboljšale 42.315 ha gozdov itd. Pri tem so prispevale 12,978.217 delovnih ur neplačanega dela in 2,560.316 ur plačanega dela. Pri zbiranju odpadkov za industrijo so rezultati sledeči: zbranih je bilo 36,593.841 kg Železa. 2,845.572 kg drugih kovin 1.243.310kg stekla, 1,824.605 kg’cunj, 4.150.641 kg papirja, 1,597.966 kg kosti, 2693 kg svinca, 778.744 kg gume in 284.453 kg drugih odpadkov. Organiza. cije Ljudske fronte so aktivno sodelovale tudi pri pomoči ljudski oblasti za uspešno izvedbo odkupa. Na seji je govoril tudi podpredsednik vlade FLRJ in zunanji minister Edvard Kardelj, ki je med drugim poudaril potrebo čim večjega študiranja vprfašanj zunanje politike med .člani Ljudske fronte. Podrobneje bomo v njegovem govoru j še poročali. BEOGRAD, 25. — Georges Allen, veleposlanik ZDA v Beogradu .je danes izročil poverilnice predsedniku Prezidija Ivanu Ribarju. Allen je v svo-jem govoru izjavil, da želi ustvariti prisrčne odnose, ki bodo sloneli na spoštovanju načel o enakopravnosti, ki so temelj združenih narodov. Predsednik Prezidija Ribar je prav tako s svoje strani izrazil željo jugoslovanskih narodov, da ustvarijo prisrčne odnose z vsemi narodi na svetu, da z uveljavljanjem načel listine Združenih narodov utrdijo mir v svetu. Po izročitvi poverilnic je Allen imel tiskovno konferenco. Med drugim je izjavil: »Osnovno načelo, naše politike,, ki jo. vodimo tudi do Jugoslavije, je, da ZDA nasprotujejo kateremu koli napadu in uporabi sile za dosego državnih ciljev. Iz izjav samega Molotova in drugih sovjetskih osebnosti je razvidno, da ima Informbiro odločen namen vmešavati se v notranje zadeve Jugoslavije. Seveda je to grožnja. Zaradi tega s simpatijami spremljamo napore Jugoslavije, da ohrani svojo neodvisnost in da ne dovoli vmešavanja v notranje zadeve*. Na nekatera vprašanja je poslanik odgovoril, da se ZDA ne vmešavajo v jugoslovanske notranje zadeve. Danes dopoldne bo Allen obiskal maršala Tita. SOFIJA, 25. — Bolgarska vlada je sklenila postaviti spomenik Vasiliju Kolarovu. Su-men, kjer se je rodil pokojni predsednik, pa se bo odslej imenoval Kolarovgrad. V mestu bodo pa ustanovili muzej, ki bo nosil ime pokojnega Ko-larova. Izdali bodo tudi vsa dela pokojnega predsednika in ustanovili štipendije, ki bodo nosile njegovo ime. 5 štipendij bo namenjenih dijakom poljedelske visoke šole «Georgi Dimitrov*, tri ekonomskemu inštitutu in dve umetnostni akademiji. O teh odločitvah, ki jih je sprejela vlada, bo razpravljal Prezidij Sobranja. Pogreb Vasilija Kolarova je bil danes ob 14. uri. BEOGRAD, 24. — Začele so se priprave za preselitev prebivalstva iz petih vasi v Hercegovini, ki bodo poplavljena z umetnim 30 km dolgim jezerom. To jezero bo nastalo, ko bo končan nov jez hi-drocentrale Jablanice, ki bo največja v Jugoslaviji. Podjetje, ki gradi to novo hidro-centralo, je že zgradilo hiše za družine evakviranih. BERLIN, 2!;. — Delavska zbornica je izdala uradne steke iz katerih je razvidno, da je v zahodnih predelih Ber-lina 300 tisoč brezposelnih. Francosko-nemški spor zaradi Posarja VLADA ZDA POTRJUJE da se strinja s francoskim stališčem Državni proračun pred republiškim svetom prav je to najpametnejša izjava vlade v Bonnu, ker se je tč izjavila za politiko sodelovanja z zahodnimi silami in «delno» zatajila spomenico, pa vendar kaže, da v novi nemški državi ni nekaj v redu, in da kancler Adenauer nima' popolne kontrole nad svojimi kolegi. Kajpada miri tu «Times» na ZDA, ozirdma na Mac Cloya. ki prav za prav kontrolira nemško državo. ■ Nocoj ob 21.30 je republiški svet javno glasoval o celokupnem proračunu. KRATKE-E S T I LONDON, 25. — Izvršilni odbor sindikata škotskih rudarjev je včeraj odobril resolucijo, v kateri zahteva od državnega izvršilnega odbora rudarjev naj se takoj pobriga za zvišanje rudarskih plač. Pred 15 dnevi se je sindikat škotskih rudarjev izrekel proti blokadi mezd, katero zagovarja glavni svet angleških Trade Unionov. Pristaniški delavci so izven sindikalne organizacije ustanovili svoj odbor. Ta je razdelil na tisoče letakov, v katerih vabi pristaniške delavce, naj ne opravljajo nadurngea dela. S tem hočejo namreč pristaniški delavci protestirati proti preiskavi, ki so jo uvedli reakcionarni sindikalni voditelji proti 8 članom zaradi njihovega vedenja med lansko stavko v londonskem pristanišču. Zaradi stavke čaka na izkrcavanje 123 ladij v londonskem pristanišču. a LONDON, 2b. — Poveljnik podmornice «Truculent» ki it poveljeval podmornici 'ko je trčila s švedsko ladjo se bo moral pred vojaškim sodiščem zagovarjati zaradi izgube podmornice. F DELHI, 25 Ob obletnici ustanovitve Hindustana so izšli časopisi v posebnih ilustriranih izdajah, ki obsegajo od 80 do 200 strani. Na vseh Javnih poslopjih in spomenikih je razobešena državna zastava. PRIMORSKI DNEVNIK = H Se stavka na šoli i težko vprašanje strokovnega naraščaja Tudi ravnatelj je kriv Njihova sindikalna borbenost... da hočejo šovinistični elementi pometati s slovensko šolo v Ul. sv. Frančiška Stavka učencev slovenske osnovne Sole v VI. at' Fran liska traja še dalje. Medtem, so zastopniki staršev obiskali profesorja Andrija, šefa šolsk-ga urada pri vojaški upravi, in polkovnika Marshalla. Prof. Andri je ponujal slovenskim staršem, da bi namestili šolo v Vicolo dellOspedale Militare ali celo pri Sv. Alojziju (zakaj ne raje na Konkcmelu?). Vse te ponudbe so seveda slovenski starši odločno odbili, ker je dolžnost šolske uprave, da namesti slovensko šolo v javni zgradbi v središču šolskega okoliša. Polkovnik Marshall, ki je sicer tudi ponudil učilnice za slovensko šolo pri Sv Alojziju, je dal stojo častno besedo, da se po preureditvi stavbe v VI. sv. Frančiška slovenska šola zopet vrne na svoj sedež. Do tedaj pa naj slovenska šola uporablja dodeljene prostore in začasne učilnice brez vsake omejitve, torej ne tako, kot so slovenski učitelji dobili prvotni nalog, da ne smejo v učilnice prinesti potrebnih učil in vsega, kar je za pouk potrebno. Prav gotovo smo tudi mi iste. ga mnenja kot polkovnik Marshall, da ne bi smelo kakršno koli učilo slovenske šole, stenska stika, ali slika slovenskega pisatelja motiti nikogar, niti italijanskega učitelja niti Italijanskega učenca. Res bi se mo. ralo končno ustvariti pri not v Trstu tako ozračje, da bi v isti učilnici lahko poleg slike Petrarke visela slika Prešerne. Ob takih pojavih bi bili mi prvi, ki bi zagovarjali uporabo istih učilnic po italijanski in slovenski šoli, ker bi *e tako že v mladih dušah vzgajal čut medsebojnega spoštovanja in pospeševalo tudi medsebojno spoznavanje. Da ostanemo pri zgornji primeri: italijanski uče. nec ki bi dozruil, da se je naš Veliki Prešeren učil tudi od velikega Petrarke, b{ na eni strani postal še bolj ponosen na kulturo svojega naroda, na drugi strani pa bi vsaj zaslutil, da Slovenci, ki imamo svojega Prešerna, ki mu je bil Petrarca vzgojnih, le nismo tako nekulturen in divjaški narod, kakor mu ga slikajo njegovi šovinistični vzgojitelji. Zastopniki staršev so nadalje Izrekli še svojo zahtevo. da se za prvi in drugi razred določijo učilnice V nižjih nadstropjih, da ne bi morali mali učenci lesti v IV. nadstropje Polkovnik Marshall je izjavil, da sc vse da urediti in da je dolžnost didaktičnega ravnatelja, da se za to zainteresira. Naši starši so se obrnili nato tudj do gospoda Stublja, ki Pa nima poguma priznati niti tega, da učenci njegove Sole stavkajo, temveč pripisuje njihovo odsotnost — mrazu. Ko so si starši želeli ogledati učilnice, v kate. rih naj bi bili njihovi otroci jim g. Stubelj tega ni dovolil, ker se mu je zdelo, da mora tudi za to vprašati dovoljenje italijanskega didaktičnega rnv. natclja. Kaže, da ima Šolski sluga večje polnomočje (ali več hrbtenice), ker je staršem brez nadaljnjega dovolil, da sl gredo ogledat učilnice. Starši, kt so v tem primeru spoznali servilni značaj gosp. Stublja, so mnenja, da je prav on s svojim kapitulantskim po našanjem dajal vzpodbudo osem mogočim šovinističnim elementom, ki ie nelcaj časa kujejo načrte, naperjene proti slpvenski šoli v VI. sv. Frančiška. Zato zahtevajo, da ravnatelj izvrši svdjo dolžnost in r,odvzame vse lordke, da uredi Posledice pomanjkanja vajencev LepaM es • nic mm« pum v naši industriji in obrti vedno iioll občiitne KOLEDAR Četrtek 26. januarja Polikarp, Vsevlast ^iedaildče - 'dtino- - Radio- Sonce vzide ob 7.34, zatone ob 17.01. Dolžina dneva 9.27. Prvi krajec vzide ob 10.54, zatone ob 0 47. Jutri petek 27, januarja Janez Zlatoust, Dušana SPOMINSKI DNEVI 1797 se je rodil Problem, ki smo ga že tolikokrat načeli ter zahtevali od odgovornih oblasti, da bi ga končno vendarle rešile, je prav problem usposabljanja novih kadrov vajencev, ki bi lahko v bližnji bodočnosti prevzeli v tovarnah in večjih industrijskih podjetjih, pa tudi v obrti mesta svojih starejših delovnih tovarišev. Ceprav so posledice pomanjkanja dobro izučenih vajencev vedno bolj občutne boljši v industriji kot tudi v obrti, niso storile odgovorne oblasti do sedaj ničesar, da bi ta problem rešile. Zaradi premajhnega ra. zumevanja za ta problem s strani odgovornih krogov, se je razumljivo zmanjšalo tudi zanimanje mladine, ki si je pričela Iskati takšno delo, kjer ni bilo treba iti skozi vso učno dobo, katera je trajala od dveh\ do štirih let. Vajenec, ki *1 je pa na primer poiskal delo, da bi se dodobra izučil v svojem poklicu, je bil že takoj ob vstopu v službo zelo razočaran. Gospodar, ali pa tudi vodstvo tovarne, sta pokazala zelo malo zanimanja za uspehe novega delavca ter sta skrbela samo zato, da bi vajenca čim bolj Izkoristila ter imela od njega kar največ koristi. Tak vajenec je postal gospodarju navadno le hlapec, ki je moral opravljati vsa mogoča dela, ki niso imela nikake zveze s strokovnim usposabljanjem. Zgodilo se je zelo pogosto, da se Je vajenec takega «učenja» naveličal, zapustil službo ter sl poiskal kakršno koli delo, ki ni zahtevalo nobenega izrednega strokovnega znanja. V primeru pa, da je tudi to vajeniško dobo prestal, je bilo njggovo znanje kaj nepopolno, saj si ni mogel prisvojiti vsega znanja, če je moral v vajeniški dobi služiti gospodarju, gospodinji in sploh vsakomur. Takšni «učni» sistemi so v glavnem zakrivili, da se je število va-jencev iz leta v leto nižalo. Delovni in s tem v zvezi tudi življenjski pogoji so postali za vajenca tako nevzdržni, da je bil pripravljen opravljati tudi najtežje delo, samo, da se je rešil vajeniške dobe. Odgovorne oblasti, ki so prav gotovo dobro poučene o tem položaju, so vedno le molčale, kadar smo v naših člankih načeli to vprašanje ter zahtevali, da se vajenec zaščiti ter da se mu zagotove takšni delovni in življenjski pogoji, ki bodo vzbudili v njem veselje do učenja ter pripomogli, da bo z veseljem zaključil učno dobo ter nastopil svoje službeno mesto kot izurjen in izvežban de. lavec. Da je danes pomanjkanje novih kadrov vajencev tako občutno, je prav gotovo krivda tudi v sedanjem gospodarskem položaju, ki ima tako težke posledice za položaj na našem ozemlju, še prav posebno pa za položaj tržaškega delavskega razreda. Kako naj ima tudi vajenec veselje izučiti se svojega poklica, če že v naprej ve, da bo zelo težko našel primerno za. poslitev. Naj si samo ogleda dolge vrste brezposelnih delavcev, ki čakajo vsak dan zaman pred uradom za delo na Trgu Oberdank na zaposlitev. Tudi ti delavci so bili nekoč vajenci, polni nad in upov. ki sq si želeli, da bi si s poštenim delom služili vsakdanji kruh. Dolgo časa po vojni so upali, da se bo njihov položaj izpre-menil ter da bodo lahko dobili primerno zaposlitev. Danes takega upanja ne gojijo več, ker dobro vedo, da je polo. žaj za njih zelo kritičen. Zato tudj ne verjamejo ter ne nasedajo raznim slavospevom prerokov Marshallovih dobrot, ki z dneva v dan zatrjujejo, da se položaj izboljšuje ter da je s tem v zvezi položaj tržaškega delavstva, če ie ne odličen, pa vsaj zelo dober. Ti brezposelni delavci so v takih razmerah še zadovoljni, če jim urad za delo preskrbi kakršno koli delo, pa četudi to ne zahteva nika-kega posebnega strokovnega znanja. Kako bi ob pogledu na te kritične razmere dobila mladina veselje izučiti se dodobra izbranega poklica? Ce bi se pa tudi za to odločila, ali bi jim delodajalec nudil vsaj takšne delovne in življenjske pogoje, da bi lahko v njih vztrajali vso dolgo učno dobo? Iz podatkov ki smo jih že večkrat objavili, je jasno razvidno, da prejemajo vajenci tako nizke plače, da z njimi res ne morejo kriti niti najnujnejših izdatkov. Ce bi bilo vprašanje plač za vajence ugodno rešeno in če bi bilo prav tako ugodno rešeno tudi vprašanje temeljite strokovne izobrazbe, smo prepričani, da bi se število vajencev prav go. tovo zvišalo, s čimer bi bila zatogovljena našim tovarnam in podjetjem delovna moč, ki bi lahko pozneje nadomestila sedanje delavske množice. V teku včerajšnjega dne so se pojavili po mestu lepaki — zadnji izum kominformističnih «sindikalistov», ki hočejo rešiti tik pred svojim «kongresom», kar se še rešiti da. Toliko so govorili in kričali, da so danes mnogo bolj močni ter da je šele sedaj dosegla sindikalna organizacija tisto borbenost in moč, ki je potrebna za nadaljnjo uspešno borbo delavskega razreda proti delodajalcem, da se čudimo tem njihovim klicem vpijočega v puščavi, ki imajo na tržaški delavski razred prav obratni učinek od onega, ki bi si ga želeli z lepenjem takih lepakov doseči. Ti «sindikalisti» opozarjajo v svojih lepakih tržaško delavstvo pred nevarnostjo, katero predstavlja po njihovi logiki tov. Petronio Bortolo, ki hoče nič manj kot »razbiti Enotne sindikate ter ustvariti svojo sindikalno organizacijo*. Pa ne vprašanje začashe nastanitve slovenske šole tako, da ne bo pouk trpel škode in da ne bodo slovenski učenci in učitelj; po. nižani in zapostavljeni Da se da to urediti v najkrajšem času smo ie povedali. S kakšno zaskrbljenostjo gle-dajo na ta nezdrav poiav starši učencev, nam pričo članek ha četrti strani današnje številke. /* Nahretine (Minski konzorcij prevzel opravo S SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH ILUZORNE KOMPETENCE občinskih svetovalcev cone A Razpravljali so o proračunu, hi ga je VU že določila • primanjkljaj ne sme biti večji od, 1,5 milijona lir • Tako je, če ti tujec ukazuje v hiši Sinoči je bilo nadaljevanje (sUiali, da je vojaška uprava rednega zasedamja občinskega sveta miljsjce občine. Seja, ki je začela ob 19.30 in končala c-b 22.30 je potekala dolgočasno. Udeležba občinstva zelo pičla, nekaj sedežev svetovalcev praznih. Razpravljali so le v italijanščini, čeprav je v miljski občini skoraj polovica Slovencev in imajo v občinskem svetu večino kominformistični «ir,ter-nacionalisti*. To pa zaradi tega, kfr so tem intemacions-llstom narodne pravice Slovencev deveta briga in se je vl-datijevski župan Pacco slepo pokoril ukrepu demokristjan-skega «prefekta» Palutana in okupacijske oblasti. Po čitanju zapisnika zadnje seje, je občinski svet sprejel predlagano resolucijo za ustanovitev srednje šole, (seveda le italijanske) v Miljah. Nato je predsednik obvestil svetovalce o poteku pogajanj pri višjih oblasteh za ugodno rešitev vprašanja občinskega prevozni- j škega podjetja. Kakor je zna- j no. so pred enim tednom začasno ukinili nekartere avtobusne proge občinskega podjetja, ker ta nima še zadostnega števila prevoznih sredstev za redno vzdržamje prog. Delegacija občinskega sveta in župan sta te dni posredovala pri nad-zorništvu za motorizacijo in pri Predsedstvu cone za ugodno rešitev tega problema in dodelitev posojila 12 milijonov lir za nakup avtobusov. Predsednik cone jih je »potroštal* in jim obljubil svojo pomoč. Občinski svetovalci so vzeli to sporočilo v vednost, obenem pa so sklenili, da se do prihodnje sobote zglasi pri Predsedstvu cone nova delegacija in predloži svoje zahteve v imenu občinske uprave in vseh prizadetih občanov. Sledilo je nato čitanje raznih postavk občinskega proračuna za leto 1950, kratka pojasnila in neizogibna odobritev. Vsi občinski svetovalci so bili neljubo presenečeni, ko so prekrižala račune, znižala razne postavke stroškov in določila, da občinski proračun ne sme imeti več kot 1,5 milijona primanjkljaja, ki bo krit s prispevkom VU. Proračun, ki ga je občinski odbor predložil v odobritev conskemu svetu in vojaški upravi in v katerem bi morali na sedanjem zasedanju občinskega sveta razpravljati tovalci razpravljali in glasovali? O 3vojem, ki je bil predlagan, Ali o onem, ki ga je VU že določila in ga ni mogoče spreminjati? Grenka ugotovitev in vprašanje, ki pa izvira Iz žalostnega dejstva in vsakdanje resnice na našem ozemlju. Tako je če nisi v svoji hiši sam svoj gospodar in ti tujec ukazuje in kroji usodo. občinski svetovalci, je namreč j To so sinoči morali ugotoviti predvideval 16.457.326 lir pri-mamjkanja, ki naj bi ga krili s podporo VU, t. j. osamo* 15,000 000 izdatkov več* Sinoči pa so se občinski svetovalci znašli pred izvršenim dejstvom. Ali se je sploh izplačalo razpravljati o proračunu in posameznih postavkah, če je okupacijska oblast že določila njih višino? O katerem proračunu naj bi občinski sve- y Miljah vsi svetovalci, tudi oni, ki si želijo še nadaljnje okupacije. Grenka ugotovitev tudi ‘za komlruormistične «lntemacio. naliste*. ki sq slepili ljudstvo in šli na volitve s praznim in demagoškim geslom: #11 comu-ne al popolo, 11 popolo al co-munel*. Prihodnja seja bo v sredo ob 19.30. «Razseljene osebe« Sporočili so r.am, da je pri-1 sedanjih vlad v njihovih domo-spelo skoraj pet sto «razselje- vinah. Med temi »rezseljenimi nih oseb* iz Švice. V nedeljo I osebami* je Polno oseb, ti bi se bodo s še drugimi 450 ose-1 zaslužile drugačno, tečnejšo bajni, dospelimi iz Neaplja, oznako. Med njimi je namreč S PROSEKA-KONTOVELA Resnica prihaja na dan kljub lažem Mzažčitnikui/“ Včeraj smo objavili Članek, nično prave člane prosvetnega - t ...JR« . . T / s /4 , Konzorcij, v kaUnam »o zastopane nabrežinska, zgoniška in repentaborska občina, je pred nekaj dni prevzel pod svojo upravo nov kraškl vodovod. Podjetja, ki so napravila vodo-vod, so sprejela odgovornost še za nadaljnjih 0 mesecev. V tem roku bodo morala izvršiti vs» popravila, da bodo kraške vasi imel* zares koriati od vodovoda. Dd sedaj *e je dogajalo, da zaradi enega ali. drugega vzro. ka, popravil itd., niso posamezne vasi imele vode tudi po vet mesecev. Otčinski predstavniki y konzorciju in same uprave treh kraških občin naj zelo pazijo, da sl ne nakopljejo z vodovodom samo stroške, zato naj zahtevajo od podjetij, da popol-ncgn» popravijo vodovod, tako dg bo brezhibno deloval^ Konzorcij kralkega votSovoda potrebuje sedaj tri cevarje le Moko* Garibaldi 15.0C: «Stara Kalifon® ja», Ray Millarid. Ideale. 15.30: »Ali Babi in 40 ra** bojnlkov*. „ Impero. 15.45: «Trubadur», Gla#- j na Pederzinl Italia. 16.00: »Toto le MokO»-Viale. 14.30: ((Sneguljčica i# Škratov*, Walt Disneyev film-Vittorio Veneto. 16.00: »Brez ntf' denih tednov«, Ester Willi*rri5, Adua. 15.00: »Primer Fosterja». Armonia. 15.30: »Mlin na Pa‘JU?’ Carla Del Pogglo, Jacques Ler' nas. Azzurro. 16.00: «Cudežen č!ovek»i Danny Kaye. Belvedere. 16.00: «Molk Je z®to»> Ivino »Ob morju*. Ob 20.30: V#" kalni in instrumentalni konce^J Marconi. 15.30: »Verige*, A me#* Nazzari, Yvone Šanson. Massimo. 16.00: »Gospa iz Sang«** jan. Rita Hayworth. Novo Cine. 14.00: «Sneguljčic» |n 7 škratov*. Odeon. 16.00: »Noč v Broadwayu’ Allce Faye. Radio. 15.30: «Zopet se bova bila*, Carole Lombard in Ja' mes Stevvart. . Savona. 15.30: »Lepotice na k#! panju* Ester VVilliarr.s. Venezia. «KralJevi kurir*, RoM* no Brazzi Vlttoria. IG.00: »Čudežno mest##-James Stevvart, Jane Wyman. Kino v Skednju. 17.30: «VeCtr pred poroko*. Šport V nedeljo to leliliei din in slin za ..Pokal Triesle Seorr Lahkoatletski odsek pri ZDTV obvešča vsa društva, da bo v nedeljo 29. t. m., kpkor je bilo že objavljeno, tek čez drn in »trn za »Pokal Trieste Šport* na stadionu «Prvi maj*. Poleg že znanih atletov imajo prgvico na udeležbo 10 prvo-došlih na izbirnih tekmah v Istri. Začetek tekme ob 11, zbirališče tekačev ob 10 na stadionu. Za zmagovalce je pripravljenih 20 nagrad. Vpisovanje sprejema . ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. vsak dan od 18. do 19.30 ure. MALI OGLASI V NEDELJO 22. t. in. je toV»b* Pegan Vito izgubil tramvaj*1*. Izkaznico za progo št. 9 na P?‘ iz Velikega Repna do Opčin, ” štonega najditelja prosimo, #* )-vrne proti nagradi na upr#,, »Primorskega dnevnika* v sv. Franč-ška 20-1. Ul- Vsem sorodnikom, Prj|®| tel Jem in znancem javlj#' mo žalostno vest, da je torek 24, t. m. na Prem« umrla po kratki bolezni Ivana Dekleva Pogreb drage pokojnice *** danes ob 10. uri na pc-kopsl**# na Premu. Trst 25. I. 1950, Žalujoča družina PECAH' PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I.; - TEL. 70 IZBOLJŠAJMO DRUŽBENO PREHRANO in rešili bomo ženo gospodinjskega dela ter jo na la način ubliočiii«prodohcijo (Nadaljevanje in konec) 19’rc*e same hrane pu sta dva v * činitelja, in sicer: naba-. Posebnega materiala, dru- strežba Pr‘prava hrai!e in po' Kar Se tide preskrbe mate-r‘ala ne obstajajo danes nobene težkoie. Kajti na, prebram-• ae”r fond je tako begat, da J roci vsa potrebna osnovna ži-f. a Potrošnikom Razlo-čuje pu e gjede na razne kategorije za. PO?lltVa kov P°;litve in poklic posamezni- živh preskrDO nezajamčenih dru w rnora’e uprave obratov več- ■ Prehrane dokazati noj]0. “dciativnost in sposob-se do dosIei- Predvsem naj norDi>V,°4 osnujejo lastne eko-Vo jJ* Preskrbo z' zelenja-jih’ bM.0™ ‘n maičobami, ki si rej0 . Preskrbijo z lastno fcoHrt? ^v- Tako bodo vsaj kuhin^° **koriščeni odpadki iz tem na storilnost delovnega človeka. Končno mora biti družbena pice, kar velja v ostalem tudi za kuhinjsko osebje. Strežno osebje 3e mora zavedati, da je tukaj zaradi abonentov in r.e nasprotno; to pomeni, da mora biti vljudno, prijazno; strežno osebje .mora znati ustvariti do. mačp ozračje. Vse to je važ-prehrana razmeroma poceni. Zato more skrbeti pravilno poslovanje. Treba je izpopolniti, kjer je Pa se ni, uvesti pravilno evidenco, knjigovodstvo in sploh urediti upravo. Pri tem je treba strogo izvajati zadevna navodila. Kajti kolikor bolj. še, točnejše in racionalneje bo se vse obstoječe menze tako tehnično’ in poslovno izpopolni, jo, da se morajo preoblikovati v delav9ko-meščanske restavra. cije, kjer bo imel delovni človek večjo in bogatejšo izbiro hrane. Ljudska oblast, ki skrbi za dvig življenjskega standarda delovnega ljudstva. gotovo dala vso pomoč, da se ta cilj čimprej deseže — odvisno pa je, kot smo videli, — od sodelovanja prav vseh. , « lastne ekonomije, je tre ^9rgSflizirEti pravo odkupno ‘0 p0 terenu v tem smislu, -Se Posamezni obrati družbe Prehrane povežejo in iz-nakupe naravnost pri “»izvajalnih zadrugah. S tem .Ugotovijo potrebne proizvo-kot jajca, sadje in ostalo. ,, *z navedenega je razvidno. ^ intan.o vse pogoje za nabavi Vsega materiala, zato pa Or£mo tam, kjer to vprašaje ni zadostno rešeno, iskati ®“govorncst pri upravah menz ^asno restavracij, ki si niso znale ali hotele pomagati. “higo vprašanje je pravilna ““Pravg jedi. Kar se teg-a tiče jT<> že preje omenili, da je po. ono sposobno in iznajdljivo ainjsko osebje, ki zna dobro 2«. .usno pripraviti hrano. Part ‘ 3e treba predvsem na to, ]s e. brana stalno ne ponav-t^l’ 5* -1° jedilni listi pestri. Ubi-ri prememb in bogati na smeli 2elenjave. Katere ne bi benem maniKati pri nas v nc-tud- ^tneiu času. Prav tako do l ne 5adjE- in vsaj od časa Vsa , močnatih jedi. Toda na lagal- grajanja So doslej po-si s« Pozornosti, da- fe in Ps*tno važna za zdrav-pri "Poveljstvo abonentov. obr£t. *e,11v moraj0 imeti vsi \ da ne Prehrane v vi-uhun(~i./'norajo nuditi svojim brano zdravo in okusno »tila don! Pc bo samo nadome-Pbpoinjja**«, ampak jo tudi iz- ^ Kolikor pa ne bi zadoščali Zatuliti, km®, zanimajte se za kmeiijslo uro na radiu! Vsako nedeljo od 9 do 9.30 oddaja radio Jugoslovanske cone STO p sloveničini in cd 9.30 do JO v italijanščini zanimiva in poučna kmetijska predavanja. Zdi se, da je premalo zanimanja ta to oddajo, ki obravnava vsa tekoča vprašanja v zelo poljudni in lahko razumljivi obliki. Vsi krajevni LO in vse obdelovalne zadruge, ki imajo radio aparate, bi morale organizirali množično udeležbo Za poslušanje te kmetijske ure. Danes ne stane našega človeka nič, če si želi večje izobrazbe in širše razgledanosti. Lepo sedi in posluša vse velike novice o novih, kmetijskih izsledkih in zve istočasno tudi za napake ter nasvete, kako se temu lahko izogne. Vse to se mu nudi v pogojih, ki jih je ustvarila ljudska oblast. Ob tej priliki opozarjamo vse poslušalce po vaseh podeželja, posebno zadružnike, da lahko pošiljajo na radio tudi vsa tista irprašdnja, ki jih zanimajo, pa bedo dobili nanje tudi odgovor. Vemo, da je še kakšna, ki ni bila obveščena o tej novosti, zato naj ta kratka notica služi kot obvestilo. Jati hranit^ Se Posamezniki bojijo ravne/ V nieinzi ali restavraciji «n°]j£ *aradi teh tipiziranih Zgodi a °brokov; neredko se lenj ’ a so prav želodčna oho-bratj. Posledica dolgoletnega **c'iah^a ^ menzah restav- ie bilo prej. Mi moramo o® vsak način odprrviti. Pri 1,1 morajo vsi vedeti, da ne I Za to, da ima vsak obed J?6*0; lahko bi ga bilo polovico ^nj. Na našem teritoriju se grešiti to vprašanje zelo zapeljivo s pogostim servira-rib. Toda ravno rib pri-c^ikujg v nasi družbeni pre-2“?, kakor tudi v ostalih go-iJr*1, čeprav se zdi vse to za x.- Področje nekam čudno. Mti° je treba temeljito spreme. ^ Čosedsnji način prehrane. 9wtn je treba upoštevati, da čiiD ^ meso uvažati, dobo izvažamo — torej Je bU^danji praksi tozadevna V .* Negativna. Pa je razlog, da vse-naš”; obedi meso. a r>l0frriatih^iave in n. pr. pol-zn»t>ju n iedi-j Nc samo v ne-tudi v veliki *t*Vn0 • Kaiti dosti bolj eno-^bostjJ Nabaviti meso, še bolj h' »Mn °J?a 3e pripraviti, do. ®rlfcwJ *«lu jc s tem kot s . rib ai| raznih vrst , ^Čnih b močnatih, oziroma Re sme 3e več doga- Jedi Zato morajo u- fcij ... _ “*a#V°bratov družbene pre-spremeniti svoj i v naiin, po drugi stra. Jšiiift JL temu dovedejo sindi-ig tV?Tužnice. 80m‘ ubonen-Prehr Umstvena kontrola. ^ftav v naših menzah in Maj moramo na vsak ■ ■ da vjsnjt| in izpopolniti ta- ■ ti i° dru^beha prehrana 30 Klor-i 0 važno vlogo, ki bi j* soo;!?, na pr^ti Izgrad. tkgi la-j'c D°i^n? 3e treba posvetiti ► * ie » 3p tbdl postrežbi, Pri . Pba misliti na izpopol-mventarja, na čiste na-n prtiče, vsej pa- ys€ga potrebnega s^rbet?v°*J’ treba je samo pre- j? oSeK- .sp 1J)a tife Mrežne. toče b* morajo biti vzor bbtrjg Preskrbeti je treba e-'Ke° *c'ke in za ženske če-^ at)j,.lla?in postrežbe vpliva 'n zadovoljstvo in s yecer pomorščakov -V^ ^Jalkega doma Pomor-*,6ilacn m* ,n mladinska or-ta#u * na tem zavodu v Pl- ""»»h v v sobo,° 29 1S,_ ** dtuns Vs*h Prostorih Ljudske- »^or* v Piranu »Veseli večer Zaietek ob 20. url. ?,todne«» {lanl Slovenskega 91t> I« Iz Trsta, dl »- dijain-. - - -- Potti “le it Trsta, Pira- oroia. Ix>slovanje, toliko cenejša bo hrana. Da sc vsa ta vprašanja pravilno rešijo, je treba koordini. rati celotno delo. T0 pomeni, naj se uprave menz in restavracij resno povežejo s 3vojim u-pravnim vodstvom, to je z u-pravumi ustanov in podjetij, za katera poslujejo, delje s sindikalno podružnico in naravnost z abonenti. V ta namen naj se vsaj enkrat na mesec skličejo skupni sestanki, kjer se pregleda celotno delovanje, ugotovijo pomanjkljivosti in preuda. rjjo načini in možnosti za njihovo odpravo, oziroma izboljšanje, Stremitj je trebg za tem, da Klet za 200 vagonov vinskega nridelha Na stavbi bodoče nove vinske kleti v Skocijanu pri Kopru se nadaljujejo dela y vedno hitrejšem tempu. Izgradnjo te stavbe je prevzelo, kakor smo svoj č£s že poročali, stavb, no podjetje v Kopru, ki Je zaposlilo pri tem objektu 127 delavcev. <dnikom teroristično dejanje prikazali v luči visokih domovinskih idealov. Toda to jim je Brandolin prihranil z umaknitvijo, tožbe. Sodnik dr. Luridiana je obsodil na 10.000 lir globe in zaplembo vsega materiala 36-let-nega Lucchinija Aristida, ki je že od 1944 leta pa do danes trgoval s staro železnino brez trgovske obrtnice. V tem času, so obdavčevalni organi ugotovili, je Lucchini v svoji trgovini v Ul. Ristori prodal za 6.873.028 Ur železnine za katero je plačal rednj davek. Pri zagovoru je Lucchini izjavil, da je leta 1945 imel začasno obrtnico, ki mu jo je izdala zavezniška oblast. Da jo je ob prihodu italijanske oblasti dal podaljšati in da je nadaljeval s trgovanjem v pričakovanju, da mu bodo obrtnico podaljšali. Ker pa mu je občina podaljšanje zavrnila, se je nenadoma znašel brez dohodkov in je s trgovanjem kljub temu nadaljeval, in to samo za vzdrževanje svoje družine. Lanskega decembra je 45-let- ni De Pascale Bovello iz Ul. Ascoli žt. 5 vstopil v bližnjo gostilno «A1 gatto nero», in si naročil četrt litra vina. Prvemu »kvartinu* je sledil drugi in tako je De Pascalija zasačila v gostilni pozna noč. Ko je gostilničar zapiral, se De Pascale nikakor ni mogel odločiti, da bi vstal od mize in zahteval je še vina. Gostilni-' čar mu seveda ni maral več postreči in s tako nepostrežlji-vestjo De Pe.icala silno razburil. Tedaj je izjavil, da se sploh ne gane, dokler mu ne prinese še vsaj kozarec slastne pijače. Gostilničar pa, kj ga je zadeva naveličala, je stopil na cesto in poklical varnostnega organa. De Pascale je zaradi tega prišel pred sodnijo, kjer se je moral zagovarjati zaradi očitne vinjenosti v javnem prostoru. Obsodili so ga na 1000 lir globe, ki pa je ne bo plačal zaradi odpusta za sveto leto. VFRDI. 17: «Srnica», G. Pack. VITTORIA. 17: ((Patricija in diktator*. V. Laigh. CENTRALE. 17: «Baron Carlo Mazza», Totd. MODERNO. 17: «Doverske bele čeri*. I. Dunne. EDEN. 17: »Gospod Verdouk«, C. Chaplin. k. PRIMORSKI DNEVNIK 4 ~ C=) « -ra te. januarju N® dH ni ::H c" ..-ir.:! ! :: SELITEV IZ SOLE V ULICI SV. FRANČIŠKA izaht KONGRESA A Izobčenka Bližnji ki bo 4. II. in 5 kongres ASIZZ marca 1.1., ne- dvomno sega po svoji pomembnosti čez ozke meje Tržaškega ozemlja. Borba tržaških antifašističnih žena, tako za časa narodnoosvobodilne borbe kot tudi za ča sa povojne protiimperialistične borbe, ni ostala svetu prikrita. Na osnovi tega, kar so z njo vložile v skupno demokratično borbo proti imperializmu, proti temnim silam političnega in gospodarskega zasužnjevanja narodov, je bila tudi njihova organizacija sprejeta 1946 leta v Mednarodno demokratično, federacijo žena leto dni po njeni ustanovitvi. Tržaške antuasisticne zene so tako tudi pravno postale det svetovne demokratične zenske skupnosti. Po svojem delu pa so bile to že zdavnaj poprej, že tedaj, ko tudi svetovna demokratična ženska skupnost ni imela svoje pravne oblike. Obstajala je le težnja demokratičnih žena po združitvi v tako silo, ki naj bi odločujoče posegala tudi v dejanje in nehanje človeštva in odvračala od njega grozo vojn. tlela je končno v srcu vsake žene, ki je nosna v duši grenak spomin na prvo svetovno vojno, in v drugi je postala samo še bolj zaznavna. Demokratične žene so takrat začutile potrebo, da jo po vojni izoblikujejo v živa stvarnost. Tržaške antitasistke so ponosne na to, da pripadajo demokratični skupnosti žena. Ponosne pa so še posebno na to, da zaradi svoje premočrtne borbe za resnico in za osvoboditev človeštva od vsakega zatiranja zavzemajo v njej poleg žena Jugoslavije eno izmed prvih mest. Ne moti jih to, če gre sekretariat Mednarodne demokratične federacije žena brez besed mimo delovanja njihove organizacije in mimo tega, kar s svojo organizacijo dajejo v zakladnico svetovnega miru. Vzroki takega nepravilnega odnosa sekretariata MDF2 do njihove organizacije imajo namreč svoje korenine v politiki Kominforma. Sovjetska zveza se je poslužlla kominformistič-nih elementov tudi v sekretariatu MUKZ, ker bi po njih hotela vplivati na organizacijo v celoti. Izrabiti bi jo hotela za svoj nemoralni in nekomunistični boj proti socialistični Jugoslaviji ter njeni pravični borbi za neodvisnost lastnih in vseh narodov sveta. Odnos organizacije ASIZZ do resnice in stvarnosti jugoslovan skih narodov, ki je obenem tudi odnos do brezkompromisne protiimperialistične borbe tržaškega delovnega ljudstva, je bil takoj ob resoluciji pravilen in pravičen. To je organizacijo ohranilo in ji dalo moči, da je razvila na osnovi najbitnejših pridobitev narodnoosvobodilne borbe — enotnosti in bratstva slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva — svoje nadaljnje delovanje. Ta odnos pa je tudi odvrnil in še vedno odvrača one žene, ki so se daie preslepiti po idejnih zablodah kominformističnih agentk iz gole ljubezni in spoštovanja do Sovjetske zveze. Kot delajo usodno zmoto vsi tisti, ki s slepilom prikrivajo resnico pred delovnim ljudstvom, jo je napravilo tudi vodstvo tržaške ko-minformistične agenture v antifašističnem zenskem gibanju. Uračunalo se je temeljito, ker n; upoštevalo prekaljenosti žena v narodnoosvobodilni borbi, njihove sposobnosti, odkrivati resnico ter svetlih tradicij revolucionarne borbe, katerim so hotele ostati zveste Tako jim je narekovala njihova vest, odgovornost pred delovnim ljudstvom sveta ter skrb, da bi revolucionarni napori tržaškega delovnega ljudstva ne bili zaman. Dogodki doma in v svetu so pokazali pravilnost njihove odločitve, s katero so se postavile na stran resnice in v boj proti imperializmu ter proti onim, ki prihajajo v navskrižje z resnico. Odrekanje resni-se same in odrekanje pravice, da narodi s svojo resnico izpovedujejo ter si v njenem imenu krojijo svojo neodvisnost, je v bistvu podrejanje koristi delovnega ljudstva njegovim najhujšim sovražnikom. Tržaške antifašistične žene bodo prve v velikanski družini demokratičnih žena, ki bodo izven meja Jugoslavije izpovedale, da stojijo čvrsto v obrambi resnice, v obrambi neodvisnosti narodov in osvoboditve človeštva. Nedvomno je, da jim bodo mora.e prej ali slej slediti demokratične žene drugih narodov in držav. Taka je zgodovinska nujnost, ki se ji ne moremo izogniti. V tem je tudi Šovinisti ne bodo več postopali z enakopravnimi Slovenci, kakor so bili vajeni pod fašizmom Napovedana je selitev otrok iz šole v Ul. sv. Frančiška, To nepričakovano novico smo starši izvedeli od svojih otrok in njih učiteljev. Začudili smo se in rekli: «Kako, selitev šole sredi zime, mraza, burje?« A kaj to! Selitev šole med letom -—to je, kar nas hudo vznemirja- Smo večinoma preproste matere, brez visokih šol, a dobro vemo, da bj se kaj takega nikakor ne smelo zgoditi, zato je odlok šolske oblasti vreden najstrožje obsodbe. Seliti učenca iz prostora, ki ■ so v njem počuti mnogokrat bolje kot doma, motiti ga pri delu v času, ko je njegovo šolsko delo v najlepšem teku, se pravi učen. ca spraviti s tira. Vsakdo pa lahko ve, četudi ni šolnik, kako je težavno privesti otroke zopet na pravo mesto. Pozabljamo namreč, da je današnji otrok otrok ((posebnih časovi), otrok vojne in vojnih grozot, zato je nervozen, nestalen, nemiren, razburljiv in togoten. Sprašujemo se, če je sploh res, kar so nam povedali. Dozdeva se nam, kakor bi se hotel kdo iz nas pošaliti! Vsaka mati je bila zopet radovedna, vsaka bi rada vedela, kje in v kakšnih razmerah se bo nadalieval pouk. Rečeno je, da 1. in ‘2. razred v IV. nadstropju šolskega poslopja v Ulici Rismondo, ostali razredi pa v prostorih obrtne šole v Ulici Cesare Battisti. 2e dejstvo, da bodo razredi ločeni, je vredno graje, še bolj pa, da bi naši slabotni, otroci morali po stopnicah dan za dnem v IV. nadstropje. Vemo, da nismo italijanskim šovinistom tam na šolski oblasti posebno pri srcu, a kaj takega bi jim ne bili pri- pisali. To se pravi otroka mučiti in uničevati njegovo itak slabotno zdravje. Ce pomislimo na malega, bledega in tako drobnega učenca Klavdija, ki ga mati večinoma nosi v šolo zaradi težke srčne bolezni, pa na učenko Nilo in mnogo drugih bolehnih otrok, nam postane težko ob misli, da bo njih pot do učenja tako otežkočena in to po odločbi najvišje šolske oblasti, ki bi morala prva vedeti, da je taka ureditev nemogoča, ker ni pravilna. Na te šole pojdejo naši otroci kot gostači. Milostno bodo čakali za vstop v razred, dokler se ne bo zljubilo italijanskemu učitelju, da ga zapusti. Tudi učil in učnih pripomočkov ne bo mogel učitelj vzeti s seboj, le košček krede bo lahko imel v žepu, če bo ž njo sploh smel potegniti po tabli. Pri vsem tem pomislimo še na grde sovražne poglede italijanskih otrok, vzgojenih v nebratski narodni nestrpnosti. Kolikokrat so naši otroci zasramovani že tu, kjer so sedaj. Odrasle učenke, tako rekoč, že gospodične, se obre-gujejo v nje in učiteljstvo z nedostojnimi opazkami, kaj pa šele v novih poslopjih, kjer jim bo prihod haših otrok v napotje in jim napravil malo zmede? Kakšna krivica se bo zgodila našim otrokom, slovenski šoli, ki sprejema otroke iz središča mesta, zadostuje vest. da je za italijansko šolo, ki je v istem prostoru in se mora tudi seliti, vse drugače preskrbljeno. Ta šola se preseli skupno v lepše prostore nego so oni, v katerih so danes, Čemu tako mačehovsko ravnanje šolske oblasti? Mari ni- smo mt Slovenci, ki živimo v mestu, vredni nič boljšega? Ali ne izvršujemo svojih dolžnosti pri plačevanju davkov in drugih obremenitvah. Ali je naša lira manj vredna kot lira italijanskega meščana? Ne, gospodje, ki odločate o slovenski šoli! Tako ne smete delati z enakopravnimi slovenskimi. meščani. Mi, slovenski starši, zahtevamo slovensko šolo v mestu in v skupnih prostorih. Nočemo biti nikomur v napotje, a nočemo niti, da bi kdo naše otroke poniževal samo zato, ker so Slovenci. A še najboljši naš nasvet je, naj šolsko poslopje v Ul. sv. Frančiška ostane tako, kot je, in naj se s popravili prične šele v počitnicah. Le tako je mogoča mirna rešitev iz te nepotrebne zmede. STARSI Mariza je rahlo potrkala na vrata svoje sosede Vere. ((Prišla sem ti povedat, da spraviš nocoj otroke zgodaj v posteljo, ker bo jutri nosila Be-fana», je rekla naivno v prepričanju, da ji bo ustregla s svojim opozorilom. V letu dni, ko sta stanovali skupaj, sta se zbližali in prišlo je tako, da nista nič ukrenili druga brez druge. «Ceprav smo letos sklenili, da to staro navado opustimo«, je Mariza mirno nadaljevala, «se jaz tega ne morem držati, Cernu bi prikrajšala otroke za nedolžno veselje. Naj ga uživajo, dokler je čas«. Govorila je prepričevalno. Vsa se je nekam razburila in rdečica ji je na rahlo pobarvala lica. Pred Verinimi očmi se je pričela odvijati slika za sliko. «Ne, Mariza«, je rekla, in odkimala z glavo in jo sklonila niže nad dojenčka, ki ga je držala v naročju. «Pri nas ne bomo nikoli praznovali Befane. 2e samo beseda me boli. Z njo si mi prebudila spomine na nekaj, na kar nisem toliko let mislila več. Hotela sem pozabiti. Ne razumem te, nisem te hotela žaliti«. ((Oprosti mi, toda res te ne razumem«, je rekla Mariza. Glas ji je bil onemogel in lica so ji postala bleda. «Vem, da me ne razumeš«, je zdaj privzdignila Vera k njej svoje oči. «Ti nisi kriva, da me ne razumeš, toda povem ti. da nisem povedala še nikomur, niti svojemu možu ne. Ko sem se poročila, sem si želela, samo eno, da bi moji otroci nikdar v šolj ne pretrpeli tega, kar sem TUDI vstaja k KITAJSKA ZEHA novemu svobodnemu življenju TUDf KULTURNO ŽIVLJENJE JE OŽIVELO. NA SLIKI VIDI- ga kongresa ASIZZ Tržaškega ozemlja. . , PRED LJUDSTVOM Malo nas je, ki bi bili o Kitajski pred nekaj leti kaj vedeli in o njej govorili. Bila nam je vse predaleč ob dogodkih, ki so se odigravali v poslednjih letih na naših domačih' tleh. Danes, odkar smemo prosto gledati v njo, nam je Kitajska tako blizu in domača, da ne občutimo nobene razdalje, ki bi nas delila, in vemo da je njena borba enaka naši. Kitajska bije dolgoleten boj za svobodo svoje dežele, za svobodo svojega izmozganega ljudstva. Boj gre k zmagovitemu koncu; ne teror in nobeno orožje bi njegove• brzine ne ustavilo. K zmagam kitajske armade prispeva mnogo tudi kitajska žena, ker si le tako obeta bolj- še in lepše življenje za sebe, svojo družino in ves narod. Kakor nam do naše osvoboditve ni bila poznana Kitajska v vseh njenih posebnostih, tako nam je bilo skoro povsem Mati Vladimirja - Mnoge poteze svojega značaja — nezlomljive volje, redko vztrajnost in neizčrpno življenjsko silo — je Lenin dobil tod svoje matere Marije Alek-sandrovne Uljanove, žene c odličnimi duševnimi vrlinafni, ki je imela vsebinsko bogato, toda težko življenje. Pripadala je tisti plemeniti vrsti ljudi, katere ne more noberia stvar skloniti ali streti. Na njene otroke jo ni vezala samo nežna materina ljubezen, temveč tudi prijateljstvo in pravo tovarištvo. Kot otrok je bila izredno bistra in nadarjena. Njen oče je bil zdravnik in zgodaj je izgubila mater. Ker ni bilo denarja za domačega učitelja (kot je bil tedaj običaj), se je sama naučila treh tujih jezikov, prečitala je mnogo knjig in se batlila z glasbo, ki jo je strastno ljubila. 28-letna se je poročila z učiteljem llijem Nikolajevičem Uljanom, ki je dokončal svoje študije v največji bedi in ki je strastno ljubil svoj poklic. Vedel je iz lastne izkušnje, kako težko je navadnemu človeku postati izobražen. Zato je vse svoje znanje posvetil prosveti ljudskih množic. Bil je trdno prepričan, da sta zaostalost in nevednost podeželskega prebivalstva glavna vzroka nesreče in siromaštva ruskega naroda: Marija Aleksandrama je bila najvernejša prištašinja našega mišljenja in njegova najboljša sodelavka. Stremita je za tem, podpirala njegovo te; njo, da da narodu ono, kar je vpametno in dobrav. Sama je ves svoj čas posvetila predvsem vzgoji svojih otrok. Vzgajala jih ni samo z veliko dobrohotnostjo, temveč se je z vso resnostjo poglobila v njihovo mišljenje. V otročje igre pa je začela kmalu vpletati pouk čitanja. Bila je svojim otrokom prvi učitelj. Učila jih je igranja na klavir, dajala podlago učenju tujih jezikov in pod njenim vodstvom so otroci prečitali mnog ruskih in tujih knjig Preživeli so < zaradi očetove službene odsotnosti) pretežni del svoje mladosti •pri materi. In ta njena družba jim je tudi izoblikovala njihoue značaje in jim vtisnila značilne poteze. Ko so nekoč najstarejšega, lp-letnega Sašo, vprašali, kaj je na spe tu najgrše, je odgovoril: «Laz in strahopet- nost.:) Ta odgovor je pač najlepše spričevalo za visoko stopnjo materine vzgoje. Ona je opazila vsako še tako majhno napako pri otroku ter jo potrpežljivo odstranjevala. Nikoli ni osorno govorila z otrokom. Nikoli ni uporabila kazni in vendar je znala otroke, ki so z vso ljubeznijo viseli na njej, pripraviti do poslušnosti. Ko so doraščali in jim je takratna šola dala premalo, je bila zopet domača hiša tista, ki je izpopolnjevala njihovo znanje in širila njihovo obzorje v duhu revolucionarno - demokratskih, pesnikov in pisateljev. Aleksander, najstarejši sin, je bil molčeč in sam i'ase zaprt. Bil je z vsem srcem navezan na družino in materin vpliv je ostal v njem vse do konca življenja. S petnajstim letom je napisal šolsko nalogo z naslovom: «Kaj je potrebno, da postane človek koristen družbi in državi.» Napisal je, da je potrebno to, da je človek pošten in neutrudljiv de- lavec. Kot osnovo je postavil poštenost. «Poštenost in pravilno pojmovanje svojih dolžnosti do okolice morata' biti vcepljena v človeku že v. rani mladosti, ker je od tega odvisno. ali bo delal tako, da bo koristil družbi,-ali Pa bo iskal samo svojih lastnih koristi. Delo mora postati vsakomur brezpogojna dolžnost. Ljubezen do dela naj se ne kaže samo pri lahko izvedljivih nalogah, temveč tudi pri onih, ki se nam zde na videz težke. Ce hoče človek postati koristen družbi, naj se privadi težkemu delu, tako da se ne bo ustavil niti pred težavami in neprilikami. Zaradi tega naj se vsak ze v rani mladosti nauči obvladati sam sebe in naj si svoj značaj napravi močan in neupogljiv. To so samostojni, ostri in globoki pogledi na življenje. Ozadje vsem pa tvori — mati. Ko je bila Marija Aleksandro vna Uljanova prvič v zaporu pri sinu Aleksandru Iliču, ki je bil obtožen priprav za umor carja, ji je jokaje objel kolena ter jo prosil oapušča-nja. nSamo po tebi, mati, mi je težko. Oprosti mi!« Toda pri- Vsa teža zastarelih zakonov se grmadi na ženo delavskega razreda. Izkušnja vseh osvobodilnih gibanj nas uči, da je odvisen uspeh revolucije od tega, v koliko so v njej udeležene žene. LENIN 1 II. DEL SPISAL Epafrodit je odvrgel filozofsko ogiavnico in priskočil na pomoč. Iz barbarskih obrazov so se zasvetili krvi žejni zobie. Crni nohti so se stegnili po filozofski oglavnici — zažvenke-talo je zlato in se usulo na cesto. Stisnil sem z dlanmi senca, kjer je kovalo in bilo kikor ob naklo. Odprl sem oči. Kakor v vročici sem se tresel. Pred menoj je tekla tiha in mirna cesta. Udaril sem se na čelo. Kaj delaš, Numida! Ne blazni! Mir, pogum! Zaupaj! O Kriste, usmili se angela! Tedaj je zaklopotalo y daljavi. Prihajajo. Ob desni in levi ceste se je čulo, da so počili sklepi v kolenih. Barbari so se pripravili na skok. Kakor bi me nekdo prebudil iz težkih sanj. Na mah sem bil miren. Hladna moč mi je napolnila ude. Strah in obup sta izginila. Ko Je že bobnela cesta razločno od udarcev kopit, sem se celo nasmehnil od radosti, da izvršim to težko delo. Barbarom sem v tem trenutku zaupal kakor sam sebi. Oprezno sem se sklonil izza drevesa. Prvi dve senci sta se pomnil je, da nima aolznOsti samo do družine, temveč tudi do naroda in domovine, zato da ni mogel ravnati drugače, kot je ravnal. Potem se je začela borba za njenega drugega sina Vladimirja lliča-Lenina. Njega so kmalu po vstopu na univerzo zaradi dijaških demostracij, katerih duša je bil, izključili iz šole, aretirali in pregnali s sestro Ano vred. Ana piše v svojih spominih: «Trdnost materinega duha v najtežjih trenutkih njenega življenja je začudila vse, ki so Marijo Aleksandrovno poznali. Največji odmev pa je našla pri njenih otrocih, katerim ni hotela z žalovanjem težiti njihovega mladega življenja ter kaliti njihove sreče.:: Ko ji je policijski direktor surovo zabrusil v obraz, da je bil njen prvi sin obešen in da vrv čaka tudi na drugega, mu je odgovorila: «Dragi gospod, ponosna sem na svoje sinove.:: Te ponosne besede je lahko izrekla samo junaška in pogumna žena, mati in borka, kateri je bila borba njenih otrok njena lastna borba. pojavili na cesti. Za njima še dve in štiri in osem, deset. Nato žumor koles v prahu. Z belim zastrta dvokolnica. Potem zopet poskakujoče sence. Z desnico sem stisnil bodalo, dvignil levo nogo, napel stegno in z dvignjeno levico čakal , da udarim po nogi v znamenje. Prhanje konj se je čulo. Vojaki so molčali. Pod podkvami se je včasih pokazala iskra. Cingljanje brzd. Prva jezdeca sta tik mene — druga dva — tretji — peti par — voz. — Tlesk! Grmovje je izbruhnilo divje sence, zamahi, padci, nekaj krikov — jaz na vozu, voznik preboden pod kolesi in šlo je kakor blisk brez besede in brez klicanja v noč.n Radovan je dvignil roke, kakor bi vodil bežeče konje, in ječal: #0-o-o, si jo otel, o Numida, o-o-o, Perun je velik.n Tedaj se sunkoma odmakne zagrinjalo v Numidov šotor, zunaj se razležejo kriki, nasta- tuje življenje kitajske žene. Kar smo o njej vedeli, je bilo gotovo le to, da ‘ ima večina Kitajk kakor tudi Japonk male nogice, katere ji že v zibelki pohabijo, da ostanejo male. Iz njene obširne vratjevernosti pa to, da spleta svojemu sinčku laske v kitko, katero mu odreže ob njegovem desetem letu zato, ker veruje, da ga reši smrti, ako drži ob bolezni ali drugih življenjskih nevarnostih za njo. Danes vemo o tej ženi mnogo več in občudujemo njeno požrtvovalnost, njeno trpljenje in trdno prepričanje, da bo z zmago mnogo, mnogo drugače — boljše in lepše njenim otrokom in vsemu do včeraj izkoriščanemu kitajskemu ljudstvu. Kitajska žena prispeva brezpri-merne žrtve vztrajno in po- raz reda je bila mnogo manj cenjena kot pes ali mačka, ki sta bila pri hiši. Ako je bila obdarjena z lepoto, sploh ni bila gospodinja sama sebe. Taka žena je šla kot igračka iz rok v roke bogatega, objestnega gospodarja in njegovih prijateljev. Ko je ostarela, so jo vrgli služabnikom v veselje in zabavo, kakor se vrže oglodana kost lačnemu psu, ki čaka pred vrati. Mnogim staršem je bilo rojstvo otroka ženskega spola bolj pogodu, ker je oče lepo hčerko lahko prodal onemu, ki je globlje segel v denarnico ne glede na starost, zunanjost, poštenost ali zdravje kupca, a še najmanj na željo lastnega otroka, ko je prišel čas možitve. To je le majhen primer iz življenja kitajske žene in še posebno žene proletarke. Tako tlačeno in poniževano kitajsko ljudstvo je spregledalo in se dvignilo proti osvajalcem domače zemlje in vsega njenega bogastva. To ljudstvo noče več umirati na cesti, noče živeti brez strehe, med tem ko tuji izkoriščevalci ■živijo v palačah in bajnih vilah ter.se odevajo v lesketajočo se svilo in zlato. Kitajska se je dvignila, da za vselej postane gospodarica na Konferenca ženskega dela proletarske armade ima posebno važen značaj, ker je po vseh državah mnogo teže vključevati v pokret žene. Toda ne more biti socialističnega preobrata, če se ga ogromna večina delovnih žena ne udeleži. LENIN V vseh kulturnih državah, celo v najnaprednejših, je položaj žena tak, da jih ne na-zivajo zaman sužnje doma. V nobeni kapitalistični državi, niti v najbolj svobodni republiki, ni popolne ženske enakopravnosti. LENIN gumng, ker je preveč trpela. Izkoriščana je bila od svoje otroške dobe dalje. V rudnikih, na plantažah, v pristaniščih in na gradovih je opravljala kitajska žena najtežja dela, morda samo za pest riža, z željo po koščku kruha, katerega je bil vsak dan sit tujec, ki je prišel iz Francije, Anglije in Amerike, da izmozga kitajsko zemljo in kitajskega človeka. Zena revnega Proletarskega suoji zemlji. Ze nad 20 let izganja zatiralce z nje in_ stoji danes pred končno zmago 'in prehaja v novo življenje. V že osvobojenih krajih se gradi in dela z veseljem, ker vsako delo gre v dobrobit domačega prebivalstva za lepše in boljše življenje vseh. morala pretrpeli jaz«. dala je na triletno Natašo, L se je igrala v kotu s svoji punčko, in ponovila še enkral «Da, to sem si. želela.« J «Ko sem bila tako' majhna M tvoja Nataša in še dolgo I* tem, sem se veselila. Bela"6 Zjutraj sem našla na domu di-rilce. Trdno sem verjela, da ® jih je ona prinesla,« je re^ zdaj Mariza. Se vedno ni rtioi-1 dojeti, zakaj je Vera ni mara-la Bila je nekoliko let n#®*] od nje. Odraščala je v okov*1 ki ni čutilo krivic, storie®1 Slovencem. «Sedi, Mariza, vidim, da tf razumeš, da me tudi nikdar P* boš razumela, če ti ne po?^* zakaj ne maram Befane,»JI dejala Vera. Potem je sedla za mizo. Vera je pogk"" la k Nataši, prižela k sebi ob' čička in pričela svojo P°ve‘ «Bilo je tedaj, ko sem hodi^ v prvi razred. Dobra u&" sem bila in zato me je #r\ ljica imela rada, kljub W \ da ie bila naša družina Pr šistih slabo zapisana. Posa#1 me je v prvo klop zraven jega sinčka Lelia, ki še 1,1 . dil v šolo, in ga je le tako mala s seboj. 2e tedaj, maji1” kot sem bila, sem imela (*■ Nič manj se ne izpremihja tudi življenje kitajske žene same, ki .je z nepopisnimi žrtvami mnogo pripomogla v osvobodilni borbi. Njena požrtvovalnost je prinesla bogatih sadov, N.a osvobojenem ozemlju je kitajska žene enakopravna z moškim delavcem, zaščitena je kot mati in njeni otroci ne bodo več hlapčevali tujcu. Vse kitajsko ljustvo bo kmalu spoznalo to, kar more človeku nuditi edinole demokratično — socialistično urejena država. Kakor drugim ženam v demokratičnih državah tako je tudi kitajski ženi v osvobojeni republiki dana možnost, da se izobrazi. Hiti v tečaje, sledi z veseljem pouku, kakor bi hotela čimprej pristoriti, kar je zamudila Po krivdi buržoaznega imperialističnega gospostva, ki je ženo zasužnjil in jo oropal svobode. Srečna in svobodna v srečni in svobodni domovini prehaja kitajska žena k novemu življenju. čutek, da bi se tisto nikoli j1* zgodilo, če bi bila ona odloča1 Zdelo se mi je, da čuti z J*? noj in da je tudi njej ^ zaradi mene«. Pripovedovala je, odsot1® kot bi tega ne pravila zara, Marize, temveč zaradi tega, ® si olajša srce, v katerega se j znova priplazil tisti sP°^j «Jutro po božičnih počitni”^ sem kot po navadi stopil3 : razred. Zadišalo je po P°,lW' rančah in jabolkih. Moje s šolke so jih jemale iz papir”, tih vrečic in jih razstavljale i klopi pred seboj. Poglej, V*1*] Befana nam je prinesla, zakričala moja prijateljica »J riiučka. Bržkone ni opazila,, na moji klopi ni bilo papir”* vrečice in da je stal na njen® mestu popisan kos paP" Drugače bi me prav gotovo' pozdravila tako veselo. Sl^j sem tistih nekaj korakov P j klopi, že sem stegnila ^ ' iaPi:‘ 1? da bi pograbila svojo P' nato vrečico. Potem seff . gledala pred seboj namesto V -čice popisan kos papirja in ^ ka mi je v zraku offlal®^, Doma so me naučili čitati, P ^ no sem vstopila v šolo, zato bi lahko čitala tudi iz si?,va[2; skih knjig. Na glas sem cl‘j Chi non ha ricevuto la Bet ^ che vada.a- Lubiana. S°*zC»0f, mi oblile oči. Vrgla sem ^ bico na sedež, naslonila na klop in neutolažljiv j°k 9 je pričel dušiti. Bila senl jz, nižna pred vsem razred01^, a ločena od drugih otrok, -J nečesa strašnega, za k&f ju, zdaj nisem smela biti e n ^ Moj jok jih je zdramil. p trenil, so bili pri meni vsi;^ so videli, da jočem, ker f» ^ dobila befane, mi je vsakdo kaj prinesel od svojega. ■, saf V NARODNOOSVOBODILNI BORBI KITAJSKEGA LJUDSTVA SQ SE RAZVILI KREPKI UMETNIŠKI TALENTI, KI SO E RAZNIMI DELI PODŽIGALI LJUDSTVO K BORBI, NA SLIKI JE POSNETEK GU CJUANOVE SLIKE, KI PRIKAZUJE SVOBODNO ŽIVLJENJE IN SVOBODNE VOLITVE. NEPISMENE ZENE IN MOŽJE SPUSCAJO FIŽOLČKE V CA-SICE IN TAKO GLASUJEJO ZA SVOJE KANDIDATE ne vrišč, vojak, ki je vstopil, krikne: uVojska! Bežimo.# Kakor od gada pičen je Numida planil in stal pred šotorom. Radovana je pograbila plahost, prekucnil je vrč in bežal za Numido. Tesno se je stisnil ob njega in z razprtimi usti, s težkim jezikom golčal: uHuni — Varhuni — Tunjuš — bežimo!« Proti severu je rdelo nebo v krvavi luči. «Seia gorijo!# javi straža. »Begunec se je pripodil po cesti! Sloveni more in požigajo. Na beg!# «Bežimo, bežimo!# je kričalo vse. Polovili so konje, pripenjali jermenje in se obrnili po cesti nazaj. #Zaprezite!» je zagrmel Numida. Štirje hlapci so prignali konje in hiteli z zaponami. «Kako?» Je vprašal Numida sužnja ob vozu. ((Popila je nekaj kapljic margaranovega soka in čašico vina. Sedaj spi!# »Čuvaj jo skrbno! Na voz! Ne ve se, kakšne skrivnosti so s to deklico —# je mrmral zase. Na severu se je širil krvavi pas požiga. Po cesti so hiteli begunci na neosedlanih konjih. Numidovo spremstvo je komaj krotilo konje. Iz gozdov so doneli zdvojeni klici, goved je mukala, vse je bežalo. Celo pti. ce so zateglo kričeč frfotale zbegane in zdramljene proti jugu nad glavami bežečih. Numida je potegnil Radovana za laket in ga vlekel v šotor, katerega niso utegnili razdreti. uRadovan ti se vrneš!# «Vrnem? Ne, Numida! Bežim s teboj. K Epafroditu bežim!# «Ne smeš! Ti moraš do Iztoka! Izroči mu pismo! Čuvaj ga kakor glavo! Moji spremljevalci ne smejo zvedeti, da sem prijatelj Slovenov! Torej moram bežati! Ti pa nazaj!# Radovan je mencal in se obotavljal. Preden pa je mogel izgovoriti, mu je vtaknil Numi- da Iztokovo pismo v nedro in mu zagrozil: «Starče, slušaj, če ti je življenje milo!# Godec se je komaj dobro zavedel, ko je stal sam sredi šotora, Numida je pa odvihral za bežečim vozom proti jugu. ENAINDVAJSETO POGLAVJE Iz ožganih, hlodov se je kadil siv, smrdeč dim. Krog in krog opustošenje. Celo v stepo so segali osmojeni klini trave, ki jo je už.gai požar. Tu in tam je še tlela ruša, včasih se je posvetilo v grmu, dim se je visoko dvignil. Na holmu so krakali vrani. Jastrebi na Hemu so za-duhali vonj po osmojenem mesu. V jatah so priveslali in krožili nad bojiščem. Dolga in široka proga po severni Meziji je bila samo brezmejno razdejanje. Nobena koča ni več stala, vse staje so bile prazne, polja pohojena in pomendrana; celi gozdovi izpalje-ni. Strašno je gospodarila vojska Slovenov. Na stotine ujetnikov je ždelo v brezupu in se poslavljalo z grenkostjo v srcu, s prekletstvom na subih ustnicah od požganih domov. Kakor tovori so ležali povezani v gostih gručah pod milim nebom in čakali usode. Meč Slovenov je pisal, pomočen v kri, vsepov sod, kamor je zasegel, z divjo slastjo grozno besedo: Maščevanje! Noč je prižgala krvave plamenice in po vsem nebu se je raztočila z grozno roko napisana beseda: Maščevanje! Za kosti očetov, za srca sinov in bratov, zob za zob, glavo za glavo. Dan plačila! Iztok je ležal sam, daleč od tolpe, vrh griča. Ob njem šlem, razveznjeni oklep in neokrvav-ljeni meč. Roke pod glavo, oči zaprte, uho gluho za divji raj pobesnele tolpe, ki je v omotici zmage uživala s slastjo razbesnele prirode zaseženi plen. Iztok ni užival. Maščeval se je za kosti padlih Svaruničev, bratov. Toda tako maščevanje mu je mrzelo. Nadaljevanje sledi Potem je stopil v razred ^ šolski upravitelj. S seb0* pripeljal Milana, ki je bil V- j sednem deškem razredu. ^ ce so se razbežale v svoje piv Za trenutek mi je odI® 1 in dvignila sem svoj obj°* .ost8' {ž obraz. Upravitelj se je P' ( vil na kateder, predse je r. nil Milana in vprašal: (iCh18. ha ricevuto la Befana?# „ Jok me je znova posilil-/jj onemogla sem se dvignila-je govoril dalje, ne veni ,^1 Morala sem iz kl-opi in p°„i je tudi meni pripel na "jL tak listek, kot ga je imel v «Vera Pertot non ha ricsy j, la Befana, perche non e is” ta alTopera nazionale bali* ( Pozval je otroke, naj gre30 njim. K meni so takoj Prisf0^« deklice. Prijele so me za 10 jj za krilce, za rame. Hotel® ^ me držati, da bi laže šla. o» j ne bi bilo tako hudo. Mora*e ^ me izpustiti in prepovedal je, dotakniti se me. Z Mil® jj sva stala sama sredi & u otrok, ki se je pomikala V u vrsti od razreda do razr,|fd kot je rekel upravitelj, za ^ drugim in za opomin. Na ^ tega našega žalostnega 3Prj da je stopal on in v vsa*” razredu se je potem z njo Aj vil in razložil 'otrokom, z sva tako kaznovana. K)' Nisem videla nikogar *n ^ di slišala nisem nič tistega. v je povedal. Jok je preglu’ ^ meni vse. Zdaj nisem bila j(]) ponižana, samo pred sV° ge-razredom, marveč pred vS%t-lo. Ponižanje me je tako^-. V‘ lelo, da ga nisem mogla.^ sitfL biti niti zunaj na cesti. mo-'. so naju z Milanom zopet0 žili. Deklice so me zdai strahu prijele za roke. 'rsCnjjl' mi hotele biti blizu. 2® nisem bila izobčenka, za p sem bila še bolj njihova pj niso vedele kaj storiti, ca Z»' ■i*1 bila poravnana krivica. smo v trgovino. Moj stric 11 ^ je tam z Milanom nakup1 ^1 maranč in fig, Mene je ’’ t»j od samega veselja v zr!t,k f to da bi me razvedril- ^ pomagalo. Ponižanje ie j,i!# pregloboko, z njim seir,cj{\)l1'i izobčena iz naše šolske nosti. u.\>\ le Vera je končala svojo bo. «Ne jutri, ne nobeno ‘^i več ne bodo moji otroci 0 Befane«, je rekla Mariz vzdihnila. MARA SA*" __________________________m FRANCESCO št. 20 — Telefonska št. 73-38 osmrtnice 90 lir, 'ad vjoo «*<*•• — - <••••••( • —........................... b-iri- za usak mm širine 1 stolpe? za vse vrste oglasov po 10 din. Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battisti 301a-I, Tel. 70. * MiiN-riff-rui M ti (K nad — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA S. FRANCESCO št. ZU — lei »amvz in Tel 29-477 Cene oglasov: Za vsak mm višine v širin, 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 Tel.^9 47^ Cene °«*f£;/slr|[le , stolpc? za vse vrste oglasov Po lO din. _ ______________________ Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 100 d* ■ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tisk* Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.