TRST, sreda 4. junija 1958 Leto XIV. - Št. 132 (3977) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trs! 94-638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON 93-801 IN 94-631 — Počitii predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — ™. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico MI. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18 — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-375 General De Gaulle potuje danes v Alžir z vsemi najvišjimi vojaškimi voditelji General Ely spet imenovan za načelnika glavnega štaba oboroženih sil - Gen. Salan je nenadoma prišel v Pariz na razgovore - Nesoglasja in nezadovoljstvo med zarotniki V Alžiru pripravljajo novo komedijo s «spontano» manifestacijo. PARIZ, 3. — Z neomejenimi pooblastili v žep«, ki ®u jih je dokončno izglasoval še republiški svet na današnji jutranji seji, se general De Gaulle sedaj Pripravlja na izvajanje svojih načrtov. Jutri zjutraj odpotuje v Alžir, kjer bo skušal doseči od tamkajšnjih zarotnikov pokorščino. Majhna koncesija zarotnikom je ponovno imenovanje generala Elyja za načelnika glavnega štaba oboroženih sil. Skupščina in senat Pa sta medtem odložila svoje zasedanje do oktobra. Po svojem današnjem ui-stoličenju v predsedstvu riade v hotelu Matignon je Da Gaulle začel posvetovanja in je to pot dal prednost generalom, od katerih je sprejel cel ducat. Naj-yažnejši generalov razgovor le bil z generalom Salanom, ki je nalašč prišel iz Alžira in katerega sta spremljala njegova sodelavca general “Ouhaud in Dulac. še prej le De Gaulle sprejel podpredsednika alžirskega zarotniškega odbora Leona Delbecqua, ki sta ga spremljala dva člana tega odbora. Ro leg tega je De Gaulle sprejel tudi bivšega ministra za Alžirijo Lacosta. Kakor se vidi, se bodo prvi •klepi nove vlade nanašali na Alžirijo. Vse pa kaže, da se težave niso prav nič zmanjšale. Danes se je zvedelo, da le Fflimlin odstopil, ko je u-gotovil, da ga niti vojska niti Policija nista več ubogala. S tega stališča bo De Gaulle yerjetno na boljšem. Vsekakor pa so nesoglasja še velika, teon Delbecque je prišel da-Pes v Pariz, da poroča De Daullu o »razočaranju« alžir-skega odbora, ker so v novi riadi ljudje kakor Pflimlin in *IoIlet, in ker so odsotni Sou-stelle, Morice, Bidault in Cha-kan Delmas. Poleg tega se Salanov prigod v Pariz ni predvideval, ker mora De Gaulle itak jutri v Alžir. Danes zjutraj pa s° se z De Gaullom nenadoma sporazumeli o njegovem Prihodu zaradi resnih nesoglasij, ki so nastala v alžir-!kem odboru. .Davi je glavni tajnik goli-riične stra%ke Roger Frey, ki 1® bil nalašč prišel v Pariz, Poročal na seji odbora v Al-riru o političnem položaju v *ranciji. Zaradi številnih pripomb in pridržkov, ki so bili llrečeni na seji, je Frey nemudoma spet odpotoval v Pariz na poročanje in je prišel * istim letalom kakor gene-tai Salan. „ De Gaullov poziv generalu "Slanu tolmačijo kot odločenost predsednika vlade, da Jripostavi oblast republike nad jriekomorskimi ozemlji. Toda m šlo neopaženo, da se je De "Sulle obrnil samo in pred-:?em na najvišjo vojaško o- Plast. p° sprejemu generala Koe-n*8a in generala Lorillota je *ej>eral De Gaulle predsedo-** seji vlade, na kateri so »Ovorili 0 njegovem obisku v ^miriji in so sprejeli nekate-,.e sklepe, o katerih je po se-J* Poročal minister za informacije Andre Malraux, ki je Davil: «General De Gaulle ponje jutri v Alžirijo. Spremljal bo general Ely, ki prevze- ma funkcije načelnika glavnega štaba oboroženih sil. Spremljala ga bosta tudi minister za oborožene sile Guil-laumat in minister za Saharo Lejeune. General De Gaulle bo 'obiskal Alžir, Costantino in Oran. V soboto se bo vrnil v Pariz. Ob njegovem povratku se bo vlada sestala v hotelu Matignon. Sele po seji vlade ali nekaj dni pozneje bo vlada dokončno spopolnje-na». Malraux je dalje izjavil: »General Lorillot je zaprosil razrešitev funkcije načelnika glavnega štaba oboroženih sil, generalnega inšpektorja oboroženih sil predsednika odbora načelnikov glavnega štaba, ki jih je sprejel po ostavki generala Elyja. General Ely, ki je sprejel ponovno mesto načelnika glavnega štaba o-boroženih sil in predsednika odbora načelnikov glavnega štaba, bo v takem svojstvu spremljal generala De Gaulla v Alžir. Lorillot pa bo ostal načelnik glavnega štaba kopenske vojske«. Predstavrik predsedstva vlade je sporočil da je general De Gaulle povabil na razgovor tudi sindikalne voditelja CGT, »Fcrce Ouvriere« ir. CFTC (katoliški sindikati). Glavni tajnik sindikalne organizacije CGT Frachon pa je poslal De Gaullu pismo, v katerem je med drugim rečeno: »Nenormalni pogoji, v katerih se je ustanovila vlada, ki ji Vi predsedujete, povzročajo neodobravanje delavcev in jim povzročajo največjo zaskrbljenost. Poleg tega nam ni nič znanega niti o Vašem programu niti o Vaših namenih. Sedaj pa so Vaša neomejena pooblastila, ki ste jih dobili, Vaša včerajšnja odklonitev v skupščini, da bi izrecno zajamčil socialne pravice, pa še okrepil upravičeno zaskrbljenost delavcev.« Na koncu sporoča Frachon De Gaullu. da CGT ne bo poslala k njemu svojih predstavnikov. De Gaulle bo odpotoval iz Pariza z letalom vrste »Cara-velle«, ki bo zapustilo letališče Orly jutri zjutraj ob 9.30. Spremljali ga bodo tudi načelnik glavnega štaba mornarice admiral Nomy, načelnik glavnega štaba narodne obrambe Cabanier, njegov adjutant polk. Bonneval, njegov podšef kabineta Guichard in član njegovega kabineta Foccart. V Alžiru, kjer z nestrpnostjo pričakujejo De Gaullov prihod, so za jutri napovedali praznični dan. Medtem se je general Salan vrini v Alžir in bo jutri uradno sprejel De Gaulla. Navzočnost Molieta m Pflimlina v novi vladi razburja alžirske zarotnike, ker jim to daje misliti, d-a De Gaulle nima popolnoma enakih pogledov glede alžirskega vprašanja kakor oni. Sporočilo, da je bil socialist Max Lejeune imenovan za ministra za Saharo, so v Alžiru hladno sprejeli. Lejeune bo jutri spremljal De Gaulla v Alžir. V zvezi s tem je neki član alžirskega odbora izjavil: «Upam za njegovo dobro, da ne pride.« Na vprašanje: «Nnti z De Gaullom?« je odgovoril: «Niti z De Gaullom.« Neki vojaški predstavnik pa je izjavil, da so povratek generala Elyia sprejeli z zadovoljstvom. De Gaulle bo govoril množici, ki se bo zbrala na glavnem trgu v Alžiru. Vse kaže, da hočejo zarotniki ponoviti komedijo s «^pontano» manifestacijo, ker je neki predstavnik alžirskega odbora izjavil, da so prvikrat od ustanovitve odbora «zaskrbljeni»: »Sporočili so nam. da prihaja v Alžir prebivalstvo celih vasi za jutrišnje ceremonije. Ne vemo, kaj napraviti, da bi jih kontrolirali, je vprašanje. Predstavnik je tudi sporočil, da bosta poleg generala Sala- na na letališču sprejela De Gaulia tudi Soustelle m Sid Kara. Medtem so padalce, ki so od 13. maja stražili v vladni palači v Alžiru, danes nadomestili z drugimi vojaki. Zatrjuje se. da so padalce poslali v Francijo. Voditelji alžirskega odbora pa kljub nezadovoljstvu pozivajo prebivalstvo (francoske fašiste in ultrakolonialiste), naj ima zaupanje v De Gaulla. Verjetno bo general že jutri na zborovanju v Alžiru povedal kai več jasnega. Zaradi pisem, ki ju je general poslal Burg'bi in Mohamedu, je pričakovanje še večje. Soustelle objavlja v pariškem tedniku «Voici pourquoi» članek, pod naslovom »Naj nas ne varajo«. V članku ponovno poudarja, da je sprejemljiva samo rešitev, ki bi upoštevala »integracijo«, m da morajo Alžirci postati »Francozi« in ne «pridružem državljani«. V listu «Echo d’Alger» na piše De Serir-gny med drugim, da je izključitev voditeljev alžirskega gibanja iz De Gaui-love vlade «povzročila presenečenje, zagrenjenost in tud: ogorčenje«. De Serigny dodaja, da je potrebno »obrazložiti« okoliščine, in dodaja: «General De Gaulle je bil odločen doseri oblast z zakonitimi sredstvi. S tem spoštovanjem zakonitosti so povezane številne nevšečnosti.« Serigny dodaja, da «bi bilo neumno misliti, da bi se mogel De Gaulle samo 20 dni po 13. maju predstaviti narodni skupšč;ni skupno s predstavniki alžirskega gibanja«. »Poleg tega, nadaljuje De Se-rigny, bi pomanjkanje razumevanja v Londonu, Washing-fonu in drugih prestolnicah glede dogodkov v Alžiriji pomenilo, da bi navzočnost njegovih prijateljev iz Alžirije ob strani predsednika vlade v trenutku njegove investiture napačno tolmačili.« Mar gre tudi, sedaj za agente imperializma, vrinjene v KP SZ ? Hruščev zanika in trdi, da je b Kominforma iz l 1 111 ■■ 1 V nasprotju z beograjsko deklaracijo trdi Hruščev, da zahodna pomoč Jugoslaviji «zaskrblja poštene komuniste*, vendar pa dodaja, da bo skušal ohraniti meddržavne odnose s FLRJ - V odgovoru na noto SZ odgovarja vlada FLRJ, da ne more privoliti v odložitev izvajanja gospodarskih sporazumov Kot je znano je v svoji znameniti izjavi Nikita Kruščev 27.5.1955, to je pred tremi leti, ko je izstopil iz letala na beograjskem letališču, med drugim izjavil, ko je govoril o zloglasni resoluciji Kominforma iz leta 1948 in o napadih, ki so nato sledili na Ju- goslavijo: «Mi iskreno obžalujemo to, kar se je zgodilo in odločno zavračamo vse to, kar .se je nakopičilo v tej dobi. Mi s svoje strani, brez ka- kršnih koli dvomov za to, prištevamo provokatorsko vlogo, ki so jo v odnosih med Jugoslavijo ifi Sovjetsko zvezo odigrali sedaj odkriti sovražniki ljudstva: Berja, Abakumov in drugi. Mi smo temeljito proučili materiale, na katerih so temeljile hude obtežbe in ža- litve, ki so bile takrat ...................................... mi ■■umu Neumesten brzojav Objavljen je tekst odgovora vladi SZ ^> Splošno mnenje je, da Zolijeve čestitke De Gaullu ne bodo spremenile njegovega stališča do NATO (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Nenadoma je prišla v središče političnih komentarjev Zolijeva brzojavka De Gaullu, v kateri je rečeno: «V trenutku, ko vaša ekscelenca prevzema funkcijo načelnika francoske vlade, naj vam prispejo iskrene želje, ki jih izreka italijanska vlada za delo, katerega je vaša ekscelenca pozvana izvršiti za prijateljski in zavezniški francoski narod. Italijanska republika je povezana s francosko s solidarnostjo zamisli in namenov, ki se je izkazala v teh zadnjih letih za vedno bolj globoko in konstruktivno, in je gotova, da bo lahko računala na akcijo in sodelovanje Francije za obrambo svobodnega sveta in za utrditev skupnih evropskih idealov ter za ohranitev miru.« Politični opazovalci sodijo, da je pokazal Zoli s to brzojavko predvsem premajhno občutljivost za demokracijo, saj gre vendar za čestitke človeku, ki ima diktatorske namene in k. so ga dvignili na površje tisti vojaški uporniški -krogi, ki bi hoteli povsem poteptati republikanske in vse demokratične svoboščine v sosedni državi. Vsi se sprašujejo. kako naj se razloži taka Zolijeva naglica? Vse kaže, da je edini razlog v veliki atlantski vnemi palače Chigi m Zolijeve vlade, ki je za to vlado tako zelo značilna. Zato se sodi, ta je Zolijeva brzojavka De Gaullu najmanj — neumestna. Znano je namreč, da je De Gaulle precej mlačen pristaš atlantizma ter da oe nujnosti okrepitve atlantskega zavezništva pc dolgi francoski politični krizi. "'''iiiiiitiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimfifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiisiiTimiiiHiimiittiiimimiMmHiiiiitMiiitiiiiiiii Izjave predstavnika alžirskih borcev Neodvisnost je edini ključ za rešitev alžirskega spora Alžirija bi privolila v federacijo s Francijo edinole kot popolnoma neodvisna država 1]^AIRiO, 3. — Predstavnik ft ž,rske narodnoosvobodilne r» J« danes izjavil v Kai-Ub’ osvobodilno gibanje a P možnost federacije tu ancijo, samo če bi Alži-tjjj ■ ki bi ji vladali Alžirci, ci.a. Popolnoma svobodna v pttu te federacije. Vjfriodstavnik je odločno zadiši, Predlog alžirskega zarot-*ga odbora o francosko-ie h integraciji. Dejal |e’ “a je sam general De Gaul-r »voj čas že predlagal fede-Vp 'io za rešitev alžirskega Ds a»snja. Vrhovno poveljstvo Zjt0k°dilne fronte, ki sedaj b-ria v Kairu, čaka, da gen. 9®uile, ki bo jutri obiskal pove, ali je še naklo-Ijgri federaciji, ki jo je pred- bf^čstavnik je dodal, da De <5 j‘e ni v svojem predlogu D(,j®deracijo navedel nobenih Udobnosti in alžirska na-?°osvobodilna fronta upa, IU(rj0do te podrobnosti znane i Gaulle, je pripomnil »site nikl očitno misli na VGT Vrste francoski Common-a- ki bi bil sestavljen iz rifii l*r*8j *r*ih držav. Ce bi ta predvideval neodvisno kflp-bo v okviru federacije, I’sVok . E® alžirska narodno-vaip^'*na fronta lahko upo- Predlog o integraciji, ki so ga postavili koloni in generali, ki sedaj upravljajo Alžirijo, je nesprejemljiv, ker bi dal kolonom in muslimanskim Alžircem enakopravnost samo v okviru alžirsko-fran-coske unije. To, je dodal predstavnik, bi bilo, kakor da bi mi kdo dejal, naj grem živet v njegovo hišo. Jaz nočem živeti v hiši nikogar, pač pa ždim hišo, ki bo moja last.« Predstavnik je zatem zanikal trditve, da so Alžirci naklonjeni »integraciji«, in je dejal, da so jih s silo odpeljali na zborovanja in so jih prisilili, da ploskajo predstavnikom francoske vojske. »Neodvisnost, je nadaljeval predstavnik, je edini ključ našega vprašanja. V okviru prave federacije bi Alžirija bila neodvisna in taka združitev bi bila podobna federaciji med Združeno arabsko republiko in Jemenom.# Na vprašanje, kakšen korak namerava v bližnji prihodnosti storiti osvobodilna fronta, je predstavnik odgovoril: «Ce ne bo Francija priznala alžirske neodvisnosti, se bo naša osvobodilna vojna nadaljevala. Pripravljeni smo postaviti se po robu vsakemu povečanemu vojaškemu naporu, ki bi ga novi pariški režim izvajal proti nam.« Predstavnik osvobodilne fronte El Medani pa je zanikal trditve, da bodo čez nekaj dni ustanovili v Kairu alžirsko vlado. Dodal je, da o tem niso sprejeli še nobenega sklepa. Izvršilni odbor za koordinacijo in odbor osvobodilne fronte sta se ponovno sestala tudi danes in se bosta sestajala vse naslednje dni. Alžirska voditelja Ferhat Abbas in Laine l^ebagine, ki živita v Švici, bosta prišla v Kairo v seboto. Egiptovski list «A1 Ahbar« piše danes o politiki, ki bi jo utegnil De Gaulle voditi gle-01 Alžirije. List piše: »Generalu De Gaullu se pripisuje želja, da Alžircem prizna položaj Francozov v okviru celotne integracije. Baje misli ustvariti tudi francosko - ma-grebsko federacijo, ki bi zajemala vso Severno Afriko. Naj bo kakor koli, so generalovi načrti zapisani neuspehu. Alžirci so prijeli za orožje ne zaradi tega, da bi dobili enake pravice kakor Francozi, pač pa da si priborijo pravico, da ne bodo Francozi. Alžirija hoče biti alžirska in nič drugega.« Zatem omenja list, da so francoski zavezniki zaskrblje-ri v zvezi z De Gaullovimi nameni, kar se tiče zahodnih organizacij. List zaključuje: »Prihod generala De Gaulla na oblast začenja dobo nevarnih negotovosti.« ga Zolijeva brzojavka ne bo mogla ogreti in spremeniti morebitne drugačne atlantske politike, ki jo namerava De Gaulle začeti. Končno se pripominja, da Zolijeve čestitke nikakor ne moremo prištevati med tiste vljudnostne brzojavke, ki so med državami v navadi, ker ne gre za čestitke ob priliki prevzema funkcije državnega poglavarja, temveč samo za funkcijo predsednika vlade. Zato bi se Zoli lahko izognil pošiljatvi čestitk. Tako pa je storil korak, ki ima precejšnj1 političen pomen. Zato so podvrženi kritiki zlasti izrazu kot je na primer «solidarnost zamisli«. Prav sedaj, ko se je Francija oddaljila od dosledne demokratične politike in dala generalu in z njim uporniškim generalom v Alžiru taka pooblastila, ki pomenijo lahko konec četrte republike. Danes je bil objavljen tudi tekst odgovora Zolijeve vlade na predlog vlade SZ za sklenitev italijansko-sovjetske pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju. V odgovoru, ki je krgtek in zelo splošen, je med drugim rečeno, da bi bilo potrebno skleniti konkreten in stvaren dogovor o razorožitvi. Pri tem se omenja italijanski predlog v OZN. Italijanska vlada upa, da bo tudi vprašanje prekinitve a-tomslk.h poskusov skupno s si. stemom nadzorstva prišlo na razpravo na sestanku načelnikov vlad. Vlada gleda ugodno tu.ii na sedanje sestanke .ned Vzhodom in Zahodom in želi pozitivno prispevati. Končno gleda vlada ugodno na začetek stikov med strokovnjaki. Glede Fanfamijeve ponudbe socialdemokratom in republikancem so pristaši leve struje ponovili voljo, da ostane stranka v opoziciji medtem ko republikanski prvak La Malfa ni hotel povedati svojega mnenja. Podobno je stoli! tud' Saragat, ki se je da-res vrnil iz Londona Pač pa je sindikalist Pastore izjavil, da se strinja s Fanfanijem. Olivetti od «Comunita» pa je zanika: vest, da se namerava vključ il v parlamentarno sku. pino PSDI. A. P. Eisenhowcrjeve čestitke De Gaullu WASIIlNGTON, 3. — Predsednik Eisemhovver je poslal danes čestitke generalu De Gaullu. Zatem omenja Eisen-hower «važno in prijateljsko sodelovanje med njima v dru. gi vojru in dodaja, da je De Gaulle lahko »gotov njegove naklonjenosti in njegovega razumevanja za velike naloge, ki ga čakajo«. De Gaulle omenja v svojem 'dgovoru sodelovanje med Brancijč in ZDA med vojno in poudarja »prijateljstvo francoskega naroda do ameriškega ljudstva«. List »Newswegk» piše, da bo Mac Millan po svojem obisku v Wa>hingtonu ,ki je določen za pr hodnji teden, verjetno obiskal Pariz in se razgovar-ial z generalom De Gaullom. Sporočil mu bo svoje in F.isenhowerjevo stališče gle- lo v prestolnico. Na letalu je bilo 35 potnikov in 7 mož posadke. Kmalu po odletu iz Guadalajare je pilot zadnjič javil položaj letala, danes pa so našli razbitine letala na nekem hribu, približno 18 km od Guadalajare. Po vesteh, ki so prispele v Mehiko, ni nihče na letalu ostal žič. BRIONI, 3. — Predsednik republike maršal Tito je prijel danes opoldne iz Beograda na Brione. letalo z 42 osebami se je ponesrečilo MEXIKO, 3. — Neko letalo družbe »Aerovias de Mexico» je včeraj zvečer odletelo iz Guadalajare. Prihajalo je iz Tijuane in namenjeno je bi- Pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami Vladi v Lizboni že dovolj opozicije Vsak dan incidenti, ko policija razganja zborovalce opozicije; pri tem je tudi vedno nekaj ranjenih GUIMARES, 3. — p0 volilnem zborovanju opozicijskega Kandidata generala Delgada je prišlo do manifestacij, ki jih j» hotela policija preprečiti. Množica, ki je vpila proti vladnemu kandidatu, je začela tedaj metati v policijo kamerje, policija pa je začela streljati. Precej oseb je bilo ranjenih Do incidentov, med katerimi je ,udi bilo več ranjenih, je prišlo že davi v Oportu. Dva člana Delgadove propagandne službe sta biia aretirana. Dokaj zabavna je izjava, ki 10 je riala vlada tisku v zve- 11 z incidenti ki se dogajajo ob zbcovar.jih opozicije. »Via. da nikakor ni pripravljena, da bi opoziciji dopustila voditi /olilno kampanjo tako da se močno moti javni red, medtem kc «nacionalna unija« med svojo volilno kampanjo ne uganja ničesar, kar bi razburjalo duhove.« Taka je v bistvu ta vladna izjava. V izjavi je nadalje rečeno, da je bil opozicijski kandidat Delgado otpozorjen, naj ne prireja »borovanja v Bragi, da se ne b; motile neke religiozne ceremonije: nacionalna u-nija se je odrekla tam vsaki manifestaciji Izjava še trdi, da tako incidenti v Bragi kot nrugod dokaizujejo, da gre za ramen motiti javni red Seveda pa izjava in delovanje poncije dokazuje, da je vladi že žal, da je opoziciji .'■'ploh kaj dovolila. Očitno ni pričakovala da bo nastop o-poizicije pr' volitvah prešel igolj formalnost in videz, da gre za «popolnoma svobodne 'n demokratične volitve«. na pismo o Antarktiki WASHINGTON, 3. — Sovjetski veleposlanik v W" hing-tonu Menšikov je danes popoldne izročil državnemu podtajniku ZDA Robertu Murphy-ju pismo Hruščevu za Eisen-hovverja. Rad.o Moskva pa je sporo-(il, da je sovjetski veleposlanik v VVasningtonu izročil danes v državnem tajništvu sovjetski odgovor na ameriško pismo o Antarktiki. Ameriška nota je predlagala sklicanje konference, kjer bi razprav- ljali o tem, da bi se vsi Antarktike posluževali samo za miroljubne namene Sovjetska nota pa sporoča, da si SZ pridržuje na Antarktiki vse pravice, ki se naslanjajo na odkritja in raziskovanja ruskih mornarjev in znanstvenikov od začetka 19. stoletji. Nota dostavlja, da sovjetska vlada #e priznava in ne more priznati nobenega <-eparatuega sporazuma o last. nlni držav na Antarktiki. Soglaša pa SZ z ameriško sugestijo za sklicanje konference za mednarodni sporazum. Mne. •rja je, naj vlade, organizacije in držcvljani vseh držav svobodno in enakopravno oprav-'jajo znanstvene raziskave na Antarktiki. usmerjene proti voditeljem Jugoslavije. Dejstva govorijo, da so te materiale sfa-bricirali sovražniki ljudstva, preziranja vredni agenti imperializma, ki so se s prevaro vrinili v vrste naše partije. Mi smo globoko prepričani, da je doba poslabšanja odnosov daleč za nami. Z naše strani smo pripravljeni storiti vse, kar je potrebno, da bi odstranili zapreke, ki ovirajo popolno normalizacijo odnosov med našo državo in utrditev prijateljskih odnosov med našimi narodi.« Nato je — v istem govoru pied tremi leti — še dodal: «Težnja Jugoslavije, da razvija odnose z vsemi državami, tako na Zahodu kot na Vzhodu, ima popolno razumevanje pri nas.» Točno na današnji dan, pred tremi leti, in sicer 3. junija 1955, pa je bila objavljena beograjska deklaracija, ki jo je v navzočnosti Hruščeva podpisal tedanii predsednik vlade ZSSR Bul-ganin, ki poleg drugih načel poudarja tildi, da se bosta obe vladi »držali račela medsebojnega spoštovanja, nevmešavanja v notranje zadeve iz katerih koli razlogov — gospodarskega, političnega ali ideološkega značaja — kajti vprašanja notranje ureditve, različnih družbenih sistemov in različnih oblik razvoja socializma, so stvar izključno narodov posameznih držav.« Nadalje je v deklaraciji poudarjeno načelo «dajanja pomoči s pomočjo osrednjih organov OZN kakor tudi drugih oblik, ki so v :kladu z načeli OZN tako nacionalnim gospodarstvom, kakor udi gospodarstvom nerazvitih področij v interesu narodov tel področij in razvo. ja svetovnega gospodarstva.« Sedai pa prihajajo i2 Moskve in Sofije vesti, da je Isti predsednik vlade SZ Nikita Hiuščev s svojimi izjavami r.a kongresu KP Bolgarije te svoje izjave in načela, ki jih je komaj pred tremi le. ti izrekel in odobraval, grobo za-.kal. Dejal je namreč, da je bila resolucija kominforma iz leta 1948 v osnovi pravilna in da je gospodarska pomoč ki jo prejema Jugoslavija na Zahodu, tako sumljiva, da »zaskrbija vse poštene komuniste«, čeprav je vsem komumitom znano, da je ta pomoč popolnoma v skladu z načeii OZN, kot poudarja 1 eograrska deklaracija. Tass sporoča namreč iz Moskve, da je predsednik vlade Hruščev v svojem govoru .na kongresu bolgarske komunistične partije med drugim izjavil, da so bile pri obsodbi protimarksistično . leninistične podlage programa ZKJ vse druge komunistične partije soglasne Dodal je, da so javne izjave m delo jugoslovanskih voditeljev med madžarskimi logodki povzročile posebno 'kodo stvari socializma. «Ne bi hotel žaliti nikogar, je nadaljeval Hruščev, toda nemogoče je istočasno izogniti se vprašanju, ki po malem zaskrblja vse poštene komuniste: lakaj imperialistični voditelji ki se trudijo, da bi brisail socialistične države z zemeljske oble in uničili ko-muniatično gibanje, istočasno fmansnajo eno izmed socialističnih držav in ji nudijo obil. ne kredite in miloščino? Prav gotovo ne bo nihče verjel, da sta na svetu dva socializma: eden, ki ga reakcionarji vsega sveta besno sovražijo in drugi, ki je za imperialiste sprejemljiv in ki mu oni pomagajo :n ga podpirajo. Predstavniki tiste države trdijo da smo ni tisti, ki smo se oddaljili od ma"ksizma-lenini'zma med-*em k'' on zastopajo pravo stališče. Nastaja precej, zanimiv položaj, v katerem imperialisti nameravajo prispevati k razvoju marksizma-leniniz-ma s pomočjo tiste države.« (Hruščev je na podobne pripombe pred tremi leti očitno »pozabil«.) Hru«.‘.ev je nadalje izjavil, da kljub sporazumu, na podžgi katerega nai bi se jugo-. 'ovanska komunistična delegacija udeležila sestanka bratskih partij in prispevala k zdelavi izjave v imenu te konference, so se jugoslovanski voditelji premislili in skle. nli objaviti svojo platformo; ,iačrt programa Zveze komunistov Jugoslavije. Čeprav je dopustil, da predstav--j« ta program notranjo zadevo jugoslovanskih komunistov, je Hruščev dodal, da je program vseboval »tendenciozne izjave« žaljive za aruge partije in ker je tudi »podvrgel reviziji revolucionarno teorijo marksizma-leni-i'izma» je KP SZ smatrala, da je njjr.a absolutna dolžnost podobne «protimarksistične» izjave kritizirati. Svoj gevor je Hruščev takole zaključil; «Naše stališče je bilo in je tole: napraviti moramo vsako stvar za povečanje sodelovanja med vsemi narodi v borbi za mir in mednarodno varnost. Ta tip odnosov. nameravamo obdržati tudi s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Ce nam ne bo uspel razvoj sodelovanja na partijskem planu, bomo vsekakor obdržali in razvijali normalne odnose na planu državnih odnosov z Jugoslavijo. Toda odkrito moram reči, da ne bomo dopustili izkrivljanja ideoloških vprašanj, lil da bomo čuvali enotnost marksistično-leninističnih partij in da se kmo borili za čistost revolu^marnih teorij«. (Za začetek takega povečanja «sodelovanja» je Hruščev odložil izvedbo gospodarskega sporazuma.) Hruščev je orisal zgodovino odnosov med sovjetsko in jugoslovansko partijo po prelomu leta 1948 in pri tem očital jugoslovanskim komunistom, da so igrali «nesrečno vlogo za socialistični tabor s svojim zadržanjem med madžarskimi dogodki leta 1956». Hruščev je zlasti kritiziral Titov govor, ki ga je imel tedaj v Pulju in po drugi strani poudaril, da so tudi po normalizaciji odnosov med Beogradom in Moskvo jugoslovanski voditelji nadaljevali s protisovjetskimi izjavami. Očital jim je neka- •IIIIMIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllltlllllllllllllillllimilllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllMIIIIIIIiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnHi,!,,, Odgovor Burgibe na pismo generala Nezadovoljstvo v Tunisu zaradi nejasnosti v generalovem pismu - Mohamed poudarja nujnost izpolnitve teženj alžirskega ljudstva TUNIS, 3. — Tuniški predsednik Burgiba in maroški Mohamed sta danes odgovorila na včerajšnje pismo gene-, rala De Gaulla. Mohamed pravi v svojem pismu med drugim: »Zado- voljni smo, da nameravate razvijati v prisrčnem duhu odnose med našima dvema državama Z naše strani smr. vedno skušali ohrani(i te odnose v znamenju zaupanja in spoštovanja. Upamo, da bo Vaša vlada z razumevanjem načela nerešena vprašanja med našim« dvema državama in da se bo našla rešitev, ki bo spoštovala našo suverenost in našo neodvisnost. Prepričani smo, cla se bodo z zadovoljitvijo narodnih teženj alžirskpga ljudstva in z vzpostavitvijo miru v Alžiriji a-zdravili oonosi med Francij i in deželami Severne Afrike n da se bodo tudi ustvarili pogoji za svobodno in plodno sodelovanje. Naj bi bilo Vašč ime povezano z uspehom te častne pobude.« Burgiba pa pravi v svojem odgovoru med drugim, da je potrebno jasno določiti namene enih 111 drugih, če se ho> če, da se ustvarijo potrebni pogoji za rešitev sedanjih težav med obema državama ir. za obnovitev dobrih medsebojnih odnosov. Tuniški predse.in k dodaja, da 'vedno žen odpi iti velike ovire, ki ško . o- francosko-tuniškim odnos m. fn izreka željo, da bi se f troska vlada s tem strinjala. »Dobil sem Vaše pismo od 2. junija in Vam pošiljam voščila za pcpoln uspeh v težki nalogi, ki jo imate«, pravi Burgiba in dodaja: »Zadovoljen sem, da Vam lahko sporočim, da se v celoti strinjam z Vašo zaskrbljenostjo in z Vašo zeljo, da je potrebno izogniti se vsemu, kar lahko poslabša položaj. Tuniške oblasti se glede tega držijo navodil, ki jih stalno dhje moja vlada« V tuniških uradnih krogih so nezadovoljni zaradi nejas-. nosti De Gaullovega pisma Burgibi. Uradni predstavnik vlade je izjavil: »Pismo sploh ne omenja bistva vprašanja. Tunizija se je vedno izogibala in se bo izogibala poslabšanju položaja tu pri nas.« Doda) je, da je Tunizija pričakovala nex9,i več jasnega. V uradnih krogih izjavljajo tudi, da je De Gaullova poslanica Burgibi mnogo manj vljudna kakor poslanica kralju Mohamedu. Ugotavljajo tudi, da je oilo pismo izročeno skoraj istočesno z začetkom razprave o francosko-tuniškem sporu pred Varnostnim svetom in skoraj istočasno, ko so franco-ke čete v Tunizij. izzvale nov incident. Kakor običajno, pa je francosko posianištvo v Tunisu zanikalo, da je sinoči prišlo do incidenta' na področju Rema-de. Trdijo, da od 29. maja ni bilo več spopadov in od 1. junija francoska letala nise več letela nad tuniškim ozemljem. Prav tako trdijo, da niso poslali ojačenj v Tunizijo. tera «netočna načelna stališča« in da so trdili, da v zadnjih letih marksistično - leninistična teorija ni doživela razvoja ter da hočejo ignorirati izkustvo drugih socialističnih držav kakor tudi drugih komunističnih in delavskih partij glede izgradnje socializma. (Sovjetski tisk sploh ne objavlja jugoslovanskega stališča!) Dejal je dalje, da je ko-minform «v določeni fazi imel pozitivno vlogo v zgodovini revolucionarnega marksistično-leninističnega gibanja za str-njenje sil komunističnih partij«. Nato je dejal, da so bile kritike kominforma izrečene leta 1948 na račun KP Jugo-slavije v osnovi pravilne in da so odgovarjale koristim revolucionarnega gibanja. Kritiziral je nato »razdiralno aktivnost jugoslovanskih voditeljev, aktivnost, ki je bila «škodljiva za stvar gibanja mednarodnega delavskega razreda«. Kritiziral je tudi «stališča revizionistov, ki so dobila konkreten izraz v načrtu programa ZKJ«. Kot poroča Reuter, je bil napad na Jugoslavijo izredno o-ster, Hruščev je opravičeval izključitev Jugoslavije iz Kominforma leta 1948 in obtožil Jugoslavijo, da je »trojanski konj# imperialistov. Izrekel je več osebnih ironičnih pripomb na Titov račun. Hruščev je svoj dveurni govor posvetil skoro v celoti Jugoslaviji in ideološkim vprašanjem marksizma - leninizma. Nekateri zahodni krogi v Sofiji so mnenja. da je prišel Hruščev v bolgarsko prestolnico samo zaradi tega. Ista a-gefifcija poroča, da je Hruščev dejal med drugim, da ideološke razlike med Jugoslavijo in drugimi komunističnimi državami tvegajo, da bi škodovale odnosom med njimi. Iz Washingtona poročajo, da je v svojih izjavah namestnik državnega tajnika za evropske zadeve Burke Elbrick govoril tudi o sovjetsko - jugoslovanskem sporu. Dejal je, da se »Sovjetska zveza boji bolj kot kar koli, da bi prišlo do razkroja v strnjenem sovjetskem bloku«. Dalje je dejal, da bi «hoteli sovjetski voditelji obvladati svet s kakršnim koli sredstvom ter da bi to najraje dosegli brez tveganja svetovne vojne in da so se končno prepričali, da bi neposreden vojaški napad povzročil atomsko katastrofo« ter da zaradi tega «krepijo sedaj politični, gospodarski in psihološki napad«. Odgovor vlade FLRJ na sovjetsko noto (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je izročil danes lovjetsi. emu veleposlaniku v Beograzu Zamčevskemu odgo. vor jugoslovanske vlade na noto, s katero je sovjetska vlada predlagala odložitev go-spodai kih obveznosti iz leta i95(i. Jugoslovanska vlada poudarja v svoji noti, da je SZ dolžna izpolniti sprejete obveznosti, da Jugoslavija ne nore privoliti na odložitev in udi ne v pogajanja na odločitev. Nota dodaja, da bo ju-goslov uska vlada prisiljena zahtevni plačilo nastale ško-ue, če sovjetska vlada ne bo l/ipolnHa svojih obveznosti. Koča Popovič je sprejel tudi poslanico DR Nemčije Steiner, ievo ;n ji je izročil noto podobne vsebine. Kakci je znano, je sovjetska vlada s svojo noto od 27. maja v obliki predloga odbila izpolnitev gospodarskih spora, /umov po katerih se SZ in Vzhodu? Nemčija obvezujeta kreditirati izgradnjo dveh tovarn za umetna gnojila, aluminijskega kombinata, hidro-central in dobaviti opremo za ri rudnike. Sovjetska vlada, ki se stalno hvali, da je njena gospodarska pomoč nesebična in da ni povezana z nobenimi pogoji, je že enkrat odložila izpolnitev svojih ob-•eanosti, ker se ni strinjala z jugoslovansko ocenitvijo madžarskih degodkov. Sedaj je storila prav tako, in sicer iz č isto političnih razlogov, ker se Jugoslavija noče odpovedati svoji neodvisni politiki. Program ZKJ ji služi samo sot pr.iožnost. da se pravi na. meni skrijejo za »ideološkimi -azlikcmi«. Zastopniki poljških mest, Si so se udeležili sestanka stalne aonfer-nce mest v Beogradu, so danes prišli v Ljubljano. Poljski gostje so si ogledali mesto, jutri pa bodo obiskali Postojnsko jamo in nekatera druga mesta v Slovenskem Primorju. V Ljubljano je priba tudi delegacija poljskih knjižničarjev. b. a Vreme včeraj; Najvišja temperatura 27,5, najnižja 18,7, zračni tlak 1012,9, veter za-hodnik U km na uro, vlaga 65 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 23,9 stopinje. Vreme danes: Spremenljivo. f Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 4. junija Frančišek, Dika Sonce v_zide ob 4.17 in zatone od 19.49 Dolžina dineva 15.32. Luna vzide ct> 21.59 in zatone ob 6.57. Jutri, ČETRTEK, 5. junija Reš. telo, Dobran . Nadomestilo za zvišanje cene tobaka itrilMipittii: so Dosiauiif pmi sieder lonačne louarne Ciiradbeua dela bodo trajala več let in tovarna bo stala okrog sedem milijard lir Včeraj dopoldne je bila v žaveljskem industrijskem pristanišču manjša slovesnost, ko so postavili prvi temelj nove tobačne tovarne, s čimer so praktično pričeli z deli, čeprav bo uradna svečanost ob prisotnosti predstavnika vlade šele kasneje. Na včerajšnji svečanosti so bili prisotni samo predstavniki lokalne finančne uprave z direktorjem dr. Prestandreom na čelu; prisotni pa so bili tudi predstavniki podjetja «Antonini - Fra-giacomo«, ki so sprejeli goste. Nova tovarna bo na obsežnem žemljišču, ki ima skupno površilo 58 tisoč kvadratnih metrov, med novo in staro cesto Flavio. Vse to zemljišče bodo z buldožerji zravnali in istočasno tudi znižali na nekaterih točkah kar za dva in pol metra. Pri tem bodo odstranili 70 tisoč kubičnih metrov materiala. Podrobno so proučili zemljišče in ugotovili, da je dva metra pod zemljo debela plast ilovice, blata in več vodnih tokov, tako da bodo morali temelje postaviti do 14 metrov globoko. To bo zlasti potrebno, ker postavljajo tobačne tovarne še posebne zahteve. V teh podjetjih namreč nameščajo stroje tudi v višja nadstropja, pri čemer morajo upoštevati, da stroji v pogonu povzročajo močne vibracije, ki se prenašajo " na temelje in ki morajo prenesti tako povečano obtežitev. Skupno bodo postavili 1.800 stebrov, ker bo celotna tovarna grajena na osnovi betonske skeletne konstrukcije. Za gradnjo bodo postavili dve manjši cementarni, ki bosta oskrbovali gradbišče s pomočjo treh žerjavov in drugih strojev z betonom in o-stalim potrebnim materialom. Po predvidevanjih bo to bačna tovarna stala 7 milijard lir in jo bodo gradili nekaj let. Vanjo bodo vgradili okrog šestdeset avtomatičnih strojev, ki bodo proizvajali cigarete in jih postavljali v zavojčke. Ti stroji so izredno urni, saj proizvedejo kar 2Q cigaret na sekundo, tako da računajo, da bo celotna tovarna proizvedla 25 milijonov cigaret iste vrste na dan. Gradnja te tobačne tovarne je nekakšno nadomestilo za zvišanje cene tobaka, s čimer je lani v poletnih mesecih vladni generalni komisar ukinil zadnjega izmed redkih privilegijev, katere je užival. Trst. Takrat so sicer ta ukrep obrazložili s ((patriotskimi« čustvi Tržačanov, ki menda raje plačujejo višje cene cigaret, kot da bi obstajala še tako formalna carinska pregraja med njimi in ostalim delom države. V resnici pa je šlo za ukrep, ki naj bi prinesel na leto nekaj milijard lir, s čimer bi državni monopol v nekaj letih finansiral gradnjo nove tobačne tovarne in imel tako dvojno korist: novo moderno podjetje, katero bi plačali Tržačani; povrh pa bi pomenilo še nekak «patriotični» obolus v korist Trsta. Vse kaže, da so ti računi šli po vodi, ker se je potrošnja tobaka močno znižala in je padla povprečno skoraj za eno tretjino. Po zadnjih statističnih podatkih so na primer Tržačani pokadili od januarja do marca 1858 109.351 kg tobaka in tobačnih izdel- kov, medtem ko so v istih mesecih 1957. leta pokadili 159.984 kg in torej znaša znižanje 31,6 odst. Kakšne finančne posledice je za državni monopol imelo to znižanje, ni mogoče točno ugotoviti, ker oblasti že več let ne objavljajo podatkov o dohodkih tržaškega področja. Vendar pa lahko sodimo, da je državni monopol dobil sedaj manj denarja kot lani, ker se ni samo znižala potrošnja, temveč so kadilci v veliki večini segli po cenejših vrstah cigaret in s tem izravnali svoj osebni proračun, ki ga je tako hudo porušilo povišanje cen. «»------- O Sinoči se je sestal pokrajinski odbor, ki je razpravljal o upravnih vprašanjih ter o dnevnem redu zasedanja pokrajinskega sveta, ki se bo sestal v sredini meseca. V petek otvoritev kongresa združenja univ. profesorjev V petek dopoldne bodo v slavnostni dvorani tržaške u-univerze svečano otvorili deseti kongres združenja univerzitetnih profesorjev. Na o-tvoritveni svečanosti bo govoril o delovanju združenja prof. Agostino Capocacia iz Genove. V soboto bodo sledili referati o raznih vpra šanjih in med njimi tudi zanimivo poročilo o državnih izpitih. _____((9____ O V čistilnico «Aquila» je priplula petrolejska cisterna «Emma», ki je pripeljala 18 tisoč ton surovega mineralnega olja iz Perzijskega zaliva. - Dafies v trgovinski zbornici Zasedanje posvečeno zunanji trgovini Danes bo ob 10.30 v veliki dvorani tržaške trgo vinske zbornice zasedanje po svečano zunanji trgovini, na katerem bo prisoten minister za zunanjo trgovino dr. Guido Carli. Ministra bo spremljal generalni direktor ministrstva dr. Giuseppe Ferlesch. prisoten pa bo tudi predsednik in stituta za zunanjo trgovino Giuseppe DaiTOglio. katerega bo spremljal generalni direktor dr. Ltdovico Gioia. Na zasedanju bodo o tržaških zunar.je-trgovinskih vprašanjih govorili: predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Caidašsi, generalni direktor Javnih skladišč dr. Rodolfo Bernardi, dr. Eugenio Vatta in dr. Arturo Celeghin. V teh referatih bodo proučili pristaniški položaj, tranzitni promet, valutne ukrepe in trgovske odnese z vzhodnimi državami. Po referatih bo govoril ml nister o italijanski trgovinski politiki in bo odgovoril na vprašanja tržaških predstavnikov. Popoldne bo v prostorih zbornice interno zasedanje, na katerem bodo predstavniki gospodarsk:h kategorij obrazložili ministru specifična tržaška vprašanja. ....................................................... Nezadovoljivo reševanje stanovanjske krize Za zidanje stanovanj IXA-Casa ne najdejo gradbenih podjetij Zaradi prenizkih izklicnih cen se nočejo podjetniki priglasiti na licitacijah Z zidanjem stanovanj INA-Casa v Trstu so še vedno težave. Ze pred več leti, in sicer takoj po prihodu italijanske uprave v Trst, so obljubili, da bo uprava INA-Ca-sa dala čimprej na razpolago 2 milijardi lir za zidanje stanovanj. Končno pa so se le odločili, da dajo tržaški občini, ki je bila pooblaščena, da sestavi načrte, najde primerna zemljišča in razpiše licitacije, 1 milijardo lir. Kljub vsemu pa so prvi del stanovanj INA-Casa začeli zidati šele preteklega aprila, potem ko so več mesecev zavlačevali z licitacijami, ki jih podjetja niso sprejela zaradi prenizkih ponudenih cen. Za prva dela so le odločili, da gredo mimo vsedržavnih gradbenih cen in so izročili nekemu tržiškemu podjetju zidanje prvih stanovanji Do sedaj pa bi morali licitirati še ostala dela, ki pridejo v poštev v okviru 1 milijarde. Toda do sedaj iyso še našli podjetja, ki bi jim zidalo stanovanja po ponudenih cenah. Javne in zasebne licitacije niso prinesle nobenega uspeha ,ker so cene prenizke in povabljena podjetja odklanjajo ponudena jim dela. Tržaška občina, ki -je že našla zemljišče pri Sv. Alojziju in je pripravila vse potrebne načrte, se je sedaj o-brnila na osrednje vodstvo u-prave INA-Casa v Rim, kjer določajo gradbene cene, naj cene za Trst spremenijo, ker v nasprotnem primeru ne bo mogoče izkoristiti razpoložljivega denarja. Seveda zahtevajo ti postopki precej časa in tudi po več mesecev, kar pomeni, da bo denar še delj časa ležal v bafoki, ne da bi ga izkoristili za zidanje stanovanj, ki je v našem mestu tako nujno. Bojimo pa se, da bodo sedaj, ko so volitve mimo, čakali prihodnjih volitev, občinskih ali pa senatorskih, preden bodo odobrili nove cene in začeli zidati še ostala stanovanja. Na žalost se je iniiiiiiitiitiiiiiiiiitiHiiitmiiituiiiiiuiiiiitiuiiMiiifiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitniiiiiiiitiiiiiiiitt Demokristjanska slovenskim klerikal Demokristjanska agencija «Italia» z zadovoljstvom ugotavlja, da so se na državnozborskih volitvah »demokratični Slovenci izrekli za Krščansko demokracijo», da je bilo vprašanje «svobode in spoštovanja pravic za vse i-talijanske državljane, naj pripadajo tej ali oni jezikovni skupini, poglaviten nagib, zaradi katerega so demokratični Slovenci dali svoje glasove KD». Nato pa agencija sporoča, da v krogih večinske stranke cenijo to usmeritev demokratičnih Slovencev in so v zvezi s tem poudarili, da mora Krščanska demokracija zaradi svojih načel in zaradi svojega programa spoštovati pravice, ki gredo italijanskim državljanom slovenskega jezika. To spoštovanje je posledica krščanstva, iz katerega črpa svoje navdihe večinska stranka#. Gornja »zahvala« demokristjanov in njihove obljube o »spoštovanju.« pravic državljanov «slovenskega jezikam gredo tržaškemu in goričkemu vodstvu SDZ, ki sta pozvala svoje volivce, naj glasujejo za KD. Dosedanji odnos KD do Slovencev pa nam dokazuje, kako si tržaški in gonški demokristjani zamišljajo sp ravice« Slovencev. V tržaškem ip v goričkem občinskem in pokrajinskem svetu, kjer sedijo skupno z italijanskimi tudi slovenski svetovalci in kjer imajo demokristjani relativno ali absolutno večino, je slovenskim predstavnikom prepovedano govoriti v svojem materinem jeziku. To znata povedati tudi dr. Agneletto in dr. Sfiligoj, saj so jima demokristja- ni osebno prepovedali s pregovoriti v slovenščini. Občinska in pokrajinska uprava, ki sta že vsa povojna leia v rokah demokristjanov, nista še do sedaj izpolnila ustavnih načel m členov Posebnega statuta londonskega memoranduma, ki ga je podpisala njihova vlada, o pravici Slovencev do uporabe slovenščine v vseh javnih uradih, do izdajanja dvojezičnih uradnih listin, do dvojezičnih napisov, kjer prebila vsaj 25 odst. Slovencev itd.; demokristjani v tržaški občini so dosledno zanemarjali in ovirali delovanje slovenskih šol. Bartoli je ob vselitvi slovenskih šol v novo stavbo pri Sv. Ivanu, ki jo je sezidala anglo • ameriška vojaška uprava, na jatmi seji občinskega sveta zagrozil Slovencem, da bodo zadevo o tej šoli poravnali ob »prihodu Italije». Ce bi šlo za tržaške demokristjane bi po oktobru leta 1854 odvzeli Slovencem omenjeno šolo. Na pobudo demokristjanske-ga predstavnika v odboru za volilno premirje je vladni komisar dr. Palamara izdal nezaslišan uradni ukrep o prepovedi slovenščine na Velikem trgu. Proti temu rasističnemu ukrepu sta bili prisiljeni protestirati tudi SDZ in SKS, ki sta pozvali svoje pristaše, naj glasujejo za KD. Značilno pa je, da je bil ta protest objavljen takoj po volitvah, kar ponovno dokazuje dvojno igro dr. Agnel-letta in njepouih klerikalnih zaveznikov. Tako torej pojmujejo demokristjani spoštovanje «pravic državljanov slovenskega jezika». do sedaj že mnogokrat kaj takega pripetilo in so se zlasti tako nujna in važna dela prevečkrat izkoristila V pro-pagandng namene vladne stranke. Ljudje pa čakajo in čakajo na stanovanje, prošnje pri komisiji za dodeljevanje stanovanj se kopičijo, izkoni iz stanovanj se množijo, kar iz dneva v dan zaostruje stanovanjsko stisko, namesto da bi jo z odločnimi in učinkovitimi ukrepi reševali. Za 220 milijonov javnih del Na ravnateljstvu javnih del vladnega komisariata so bile 30. maja naslednje štiri dražbe za dodelitev naslednjih javnih del: L gradnja odtočnih cevi in delno popravilo Ul. Settefon-tane za izklicno ceno 5 milijonov 810.750 lir. Delo bo o-pravilo gradbeno podjptje Mari in Mazzaroli iz Trsta. 2. Gradnja postajališča za motocikliste, senika in lope pri umobolnici pri Sv. Ivanu za izklicno ceno 3.546.500 lir. Delo bo opravilo gradbeno podjetje Cergone Domenico iz Trsta. 3. Kovinske instalacije za dopolnitev novega univerzitetnega središča v Trstu — drugi obrok del — za izklicno ceno 56.C98.500 lir. Dela so dodelili podjetju IOEM Antona Struckela iz Trsta. 4. Gradnja pomola za pristajanje petrolejskih ladij v pristanišču pri Sv. Soboti za izklicno ceno 154 milijonov lir. Dela bo opravilo gradbeno podjetje inž. A. Brussi. Kongres stomatologov Včeraj se je v prostorih pomorske postaje nadaljeval kongres italijanskih stomatologov. Italijanski in inozemski specialisti so poročali o svojih 'izkušnjah ter o najnovejših pridobitvah in načinih zdravljenja zobovja. Popoldne pa so razpravljali o $ocia!ni plati in važnosti stomatologije. Po obširnih diskusijah so vsi priznani zobozdravniki poudarili važnost in potrebo po zobozdravniški pomoči šolski mladini. Kakor je izjavil predsednik združenja italijanskih stomatologov senator Benedetti, se delovanje kongresa vrti o-krog dveh glavnih tem: poškodbe in zlomi po obrazu in čeljustih ter stalne proteze. Poročilo o zlomih in poškodbah obraza je vzbudilo med kongresisti veliko zan.manje, saj je to vprašanje vsak uan na dnevnem redu zaradi velikega števila nesreč: Iz statističnih podatkov je razvidno, da poškodbe jio obrazu nastanejo v zelo nizkem odstotku zaradi nesreč na delu, v veliki večini pa zaradi prometnih nesreč. V Italiji je bilo lani 22.000 prometnih nesreč več kot prejšnja leta, tako da je zdaj na leto povprečno dve sto tisoč prometnih nesreč. Zaradi tega je treba ukreniti vse potrebno, da se ponesrečenci, ki dobijo poškodbe po obrazu, si zlomijo čeljusti a-li pokvarijo zobovje, s skrbnim zdravljenjem, primernimi operacijami itd. ponovno vključijo v normalno družbeno življenje. Strokovnjaki zaradi tega predlagajo, da bi vsaka večja bolnišnica morala imeti dobro opremljen stomatološki oddelek z izkušenimi specialisti. Poleg tega pa predlagajo, naj bi z zakonskimi predpisi omejili brzino motornih vozil, tovarne pa naj bi izdelovale motorje in druga prometna vozila, ki ne bi dosegla večjih brzin. Glede stalnih protez osebam, ki so brez zobovja, je bila tudi zanimiva in poučna razprava. O tem vprašanju, ki je tudi velike važnosti, specialisti vedno bolj razpravljajo in iščejo nove metode, Na tem kongresu so po zadevnem poročilu dodali, da je popolna proteza funkcionalna le, če jo napravi zobozdravnik, ki dobro pozna značilnosti, potrebe in morebitne napake pacientovih čeljusti. «»------- Nagrade za dijake Tudi letaš je dala tržaška posojilnica na razpolago tržaškemu županstvu 2,600.000 lir za nagrade dijakom za šolsko leto 1957-58, in sicer za dija-' ke tržaške občine ob svetovnem dnevu varčevanja (31. oktobra). Dodelili bodo 153 nagrad, in sicer: 47 nagrad po 10.000 iir dijakom nižje srednje šole, 48 nagrad po 10.000 lir ucencem strokovnih šol, 50 nagrad po 25.000 lir dijakom višjih srednjih šol ter 8 nagrad po 50.000 lir dijakom, ki bodo letos maturirali, ali študentom, ki so vpisani v prvi letnik univerze. Prošnje za natečaj se morajo napisati na poseben vzorec ter jih je treba poslati do 30. avgusta opoldne v sobo št. 32 občinske palače na Trgu Unita. Prošnje je treba opremiti z vsemi dokumenti, ki jih predpisuje natečaj. Oo-razce za te prošnje dobe prizadeti v sobi št. 100 VI. oddelka za s pl st v o in dobrodelnost tržaške občine. Iz devinsko - nabrežinske občine V kratkem začetek javnih del predvidenih v gospodarskem načrtu Gradnja zdravniškega ambulaforija v Seslja-nu kmalu na dražbo - Napeljava telefona, razširitev vodovodnega omrežja in druga dela PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl V devinsko-nahrežir.ski občini so v teku številna javna dela. V Nabrežini gradijo dom a starčke, v Sesljaru bo kma. !u končana nova šola, delavci SELAD popravljajo to in ono. Bolj kot to pa nas je zanimalo, kako je z deli, ki so bila odobrena v gospodarskem načrtu .za drugo polovico leta 1957 in prvo ’ polovico tekočega leta, saj 33-letni Salvmo Ferluga iz Ul. Gambini 34 je včasih udobno živel in ni imel skrbi za življenje. Toda sreča mu ni bila mila in finančno stanje se je polagoma slabšalo, dokler ni ostal na suhem. Revščina je najhujši sovražnik mladine, ki išče uteho v vinu s posledicami, ki niso preveč ugodne. Prej ali slej se konča za zamreženimi okni pod obtožbo pijanosti, kot se je pripetilo s Ferlugo, ki se je marca lani zglasil na komisariatu javne varnosti v Ul. Universita, kjer je dežurnemu podčastniku izrazil željo, da bi šel v stanovanje njegove sestrične Olge por. Pinton v Ul. Belpoggio. Do tu ne bi bilo nič resnega. A ker je Ferluga začel groziti, je podčastnik spravil moža na hladno in to iz previdnosti, da ne bi res napravil, kar je grozil in tudi zato, da bi se streznil. Med zasliševanjem, seveda ko vino ni več delovalo v njegovih žilah, je izpovedal, da se je upijanil za rojstni dan. Seveda ga ta izgovor ni rešil prijave sodniku, ki mu je včeraj prisolil mesec dni pripora. * * * Pod isto obtožbo je bil na zatožni klopi tudi Nicolo Bar-raco z Grete, a moža je sodnik oprostil, češ da njegovo dejanje ni kaznivo. Barraco je bil junija lani v nekem lokalu v Ul. Valdirivo in med sporom z nekim Angelom lllaži-no, je temu prisolil krepko zaušnico, ki mu je pustila vsaj za nekaj dni vidne posledice. Baracco ni zanikal dejanja, a se je izgovoril, da je bil prisiljen rabiti silo, ker mu je Blažina preklel mater. Od tod * * # Ljudmila Grahauer por. Sa-mero iz Ul. Settefontane pa se je morala zagovarjati zaradi oderuštva. Prijavil jo je bivši lastnik trgovin s čevlji Oreste Pascolini iz Ul. Pa-scoli, h kateri se je obrnil za polmilijonsko posojilo. 2enska, je dodal Pascolini v svoji tožbi, je hotela več podpisov garantov in vrhu tega je moral sprejeti njene predloge. To pomeni, da je podpisal menice za 630.000 lir. Samerova se pred sodnikom ni hotela niti zagovarjati. Seveda je tajila obtožbo ter je dodala, da je proti Pascqjini-ju že vložila prijavo zaGidi obrekovanja in na procesu bo tudi povedala celotno zgodbo. Zadeva je bila precej zamotana in ker je bilo nekaj d"oma, je sodnik oprostil žensko zaradi pomanjkanja dokazov. Delavca padla z odra V dveh različnih krajih me. sta sta se v zgodnjih popol-danskin urah pripetili dve ne-. godi zaradi padca z odrov. Prva nezgoda se je pripetila Eliju Marsichu iz Ul. delle Rose ki je bil zaposlen pri ureditvi novih paviljonov tržaškega velesejma. Delavec je med premikanjem po zidarskem odru nerodno stopil, je izgubil ravnotežje in padel z višine dveh metrov in pol na tla, Ker ni izključeno, da si je pri padcu zlomil gleženj leve nage, je moral ostati v bolniin ci na ortopedskem oddelku. Okrevati pa bi moral v 8 al- v primeru kostnih pušikodb v 40 dneh. 33-letni Stanislav Rener iz Boljunca št. 153 pa se je spo-Nkinil ob električni vod, ker ga je precej drago stalo posebno. ker se mu je nezgoda pripeti.a sredi dela na 3 metre visokem odri okoli parnika «Gallina», ki je v popravilu v Tržaškem arzenalu Pri padcu se je tako potolkel, da verjetno nima niti dela telesa, ki ne bi imel podplutbe ali znake udarcev. Ni čudno če so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer bo moral ostati verjetno 40 dni na zdravljenju. ZV pa ne ho kostnih poškodb leda i bo l-hko Rener /apust 1 bolnišnico že v osmih uneh. bo Laura pozabila na nezgodo in tudi na bolečine Samo nekaj minut prej se ,e pripetila razmeroma huda prometna nezgoda tudi v Ul. del Friuli in sicer je tudi tokrat p'stalo žrtev mlado dekletce v cvetu svojih 12 let. Zanjo je na srečo prognoza povoljnejša, ker se bo morala :drav.t,i le teden dni. Ves ta čas pa bo morala ostati pod nadzorstvom zdravnikov stomatološkega oddelka, ki so ji •gotovih poleg ran na ustnicah in zloma zob tudi manjše odrgnine na desnem kolku .n predvsem šok. Do nezgode je prišlo nedaleč od sedeža jugoslovanskega konzu'r.ia v Ul. del Friuli o-koli 8. ure, ko je vozila po cesti proti svetilniku 39-letna Marija Kr Žič iz Ul. D’Alviano za volanom svojega fiata 600. Iznenada je genska opazila pred seboj 12-letno Giovanno Stibili iz Ul. Bonomea ki je s knjigami pod pazduho prekoračila cesto. Kržičeva je sicer naglo zavrla, a vseeno ni mogla preprečiti nezgode, zaradi katere je dekle padlo na tla. Kržičeva je ob pogledu na krvavečo Stibilijevo dobila živčni napad in ker je menila, da je dekle potrebna zdrav, niške pomoči, je prosila Antonija Cava s Proseka da bi se on usedel za volan in odpeljal ranjenko v bolnišnico. To se je tudi zgodilo, O nesreči je prometna policija q-vedla preiskavo. ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo eržavne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za nižji tečajni, vstopni in sprejemu' izpit do 10. junija. Podrobnejša navodila daje tajništvo šole, Ul. della Scuola Nuova št. 12/11. OD VČERAJ DO DANES ( KAJINA »BVK6TII.A '] Sestanek Slovenskega fotokluba Dan« ob 20. pri bo redni sestanek Slovenskega fotokluba v Ul. Rema 15—II. s predavanjem. Pro-s.mo točnost. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh l.r 2. in 3. junija se je rodilo 9 otrok, umrlo je 17 oseo, poroka je bila ena. POROČILA STA SE: livar Angelo Rendina in gospodinja Eli-saoetta BertaU.nl. UMRLI SO: 80-letna Marija Boštjančič vd. Luginan, 60-letna Giovanna Benedetti vd. Bonifa-cio, 81-letni Guido Verzegnassi, 68-Jetni Amiilcare Ratissa, 44-let-nii Kosalia Vaia por. Turk, 45-letni Emilio Martellani, 62-letna Luigia Moucka por. Mandrlrardo, 82-Ietna Regina Marruzzi vd. Mi-chelazzi, 53-letna Caterina DO-fcrlilla vd. Germani, 83-letrva Mar-gherita Crivellari, 66-letna Luigia Zattij 73-letna Giusoppina Bravin vd. Lucchiflii, 59-letna Caterina Nisieh vd. Kert, 35-letni Giorgio Sablkh, 86-letna Maria Mlniussi vd. Vlsentln, 80-letnl Federico Travan, 38-letni Michelc Casi-miro. NOČNA SLUŽBA LEKARN v Juniju Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Coille, Ul, P. Revol-teilia 42: Depangher, Ul. San Giu-sto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti . Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. Valute Zlati funt , . Marengo , Dolar . . . . Franic franc. Frank Švicar. Sterllng . . Dinar . , , Šiling , . j I Zlato . . . . 1 Zah, n, marka 1 Milan Rim kooo.— 6.200 — 4.900,— 5 150.— 622.— 624.— 119.— 123.— 144.— 146.— 1.720.— 1.770.— 82 — 84.— j 23.75 24.25 712.— 713,— 148.75 149.75 dekle kamrico»; Bogdan Cuk «Lisican in «Dekliško kolo» Na klavirju so nam zaigral še Nadja Kralj, od katere smo slišali «Kaj nam nnen platiin-ca» in «Lisica», Olga Kralj pa «Na planincah» in «Na Gorenj sketn», Elvira Filipčič pa < opereta; 18.20 (Urzačani v gledališču))- 21.00 Glasbeni varietč; 22.30 Koncert v.olinista Johanna Martzyja i» pianista Jeana Antoniettija. KOPER Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. 5 00-6.15 in 700.7.15 Prenos Rb: 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.05 Prenos RL; 12.05 Op°ldan' ski cackiail; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije- 14.30 Soda- in življenje: «Na dnu morja — Pošta«; 14.50 '.0> češke glasbe; 15.20 Poje zbor CDJLA iz Beograda; 15.40-18.00 Prenos RL; 16.45 Ritmi in popevke- 17.25 Lahka glasba; 19.30- 22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 15.00, 17.00, 19-3«. 22.00. 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Spored operne in solistične gla^ be; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 30 minut za’ ljubitelje domačih pesmi in -napevov; 9.45 Igra kvintet Jožeta Kampiča- 10.10 Glasbene pravljice m legende; IM" Zaigrajmo in zapojmo: 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo; 12.09 Mali solistični koncert; 12.Jv Kmetijski nasveti; 12.40 Skladb« N. W. Gadeja in Ž. Fibicha; 13-18 Pesmi in plesj jugoslovanskih narodov: 14.05 Radijska šola *» srednjo stopnjo; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Miroslav Krleža. Iz dunajskih pisem; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek 00 petih; 17.30 Pril-jubijemi pevci bavriih melodij; 18.00 Kulturm pregled: 18.15 Jacques Ibert: Trm za violino, čelo in harfo; l°ri, ((Glasba narodov sveta«: P«?J^ litovske manjšine v ZDA; 18 “u Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 N. Rimski-Korzakov Snegu.-očka, radijska priredb* opere; 22.15 Zabavni orkestri igrajo za lahko noč. TELEVIZIJA 17.00 Spored za otroke; 183® Poročila; 18.45 Salvator Goda. «La damLgciJa di Bard«; 20-3” Poročila; 20.50 «Carosella»; 2UJ Fosebno poročilo o 41. kolesar*T d.r-ki po Italiji; 21.10 Vsi imPf? vizdtorji; 22.00 Zaščitniki nov; 22.30 Perry Como ShO"> 23.00 Poročila. K I M O TFK — L. KOŠIR Filatelistična razstava III. filatelistična razstava ob 5-letnici kluba. Oglejte si nad dvajset zanimivih zbirk znamk. VSTOP PROST! (Ul. Roma 15-11.) Danes bo razstava od. prta od 17. do 20. ure, jutri od o. do 12., v petek od 17. do 20. ure. GLASBENA MATICA JAVEN NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE bo jutri 5. junija ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini. Vljudno vabljeni. Exceisior. 16.00: «P#ročencl n* preizkušnji«, D. Bcgarde in 5 Slepilen. Dogodivščine dve mladih poročencev. M. Fenice. 16.00: ((Zločin brez da«, B. Stanwyck, St. Haydf‘j Nazionaie. 16.00; «Pekel obtoi je«, R. Coiman i-n H. Lamarr-Fhoarammatico. 16.30: «Zeja Fj zlatu«, G. Ford. Variete: zgode med potovanjem«. ..„,,,( Gra.tacieto. 16.00: «Po b ližhP v pekel«, R. Ivers, G. JotinKL Superctcema. 16.00: ((Džungla S‘ ha«, Marina Vlady. m Arcobaleao. 15.30: «Dol go vrm-poletje«, J. Woodward, P. Ne man. no» Astra Rojan. 16.30: «Kabirjin« či», G. Mašina. ,inj. Cap.mi. 16.30; ((Petrolejska °"‘v, stija«, D. Bogarde, B. Murr« Crisialto. 16.30: ((Nevarna ie G Baker In C. Lesley. a*. Atabarda. 16.00: «Globoke VOw A. Ladd, D. Fo-rster. Aldebaran. 16.00: «Leipe, toda i"’ ge«, Marisa ALlasio. m Auston. Glej kina na proste) • Aurora. 16.30: ((Zdravnik na sp hodu«, D. Bogarde. »teth-Arimcnia. Glaj kina na Pr0Sneg- 20.15 in 22.00): «Na pragd v la«, M. Hooney. ob Garibaldi. 16.30 (na Prostenveli- 20.15 in 22.00): «Ob zor‘ aCli. kega dne«, V. Mayo, R „ Im pero. 16.00: «Intermežžb»* Howard. Samo Se danes. letale. 16.30; «Bader — P11 ' Moore in M. Pavlov. ,h»zen Italia. 15.45: «Kadar je roman«, Aon Blyth. . . go-Moderno. 16.00: ((Izgoartci J.aSjn. tani Bay», A. Ladd, J- ", «u-S. Marcu. IR.00: «M'USlimaJW“ sar», M. Ca-nale. Maria Savona 15.00: ((Bele noči«,.1 Sc beli In M. Maatroianni. Viale. 16.00: «Teror Piež m R. Cameron, M. Murphy. \i Vittorio Veneto. 16.30: «1 pjca. Amerike na smučanju«, ■ vez-Uelvedere. 16.30: ((Indijska da«, Technicolor. .. pU Marconi. 16.30; aTr^8 „Jier l0 Rio Grande«, J. Cha-ndl«r O. VVelles. „ fast )e Masslmo. 16 30: “Njegova ^a-zahtevata maščevanje«, srape Technicolor. ,inne», T-Novo cine. 16.00: «Gua-g vjiia. Pica, M. Girottl In c- • p, Odeon. 16.00: »Oprosti Vallone in A. Lualdi. Radio. Danes zaprto. KINA NA pnOSTf1'L>n in Arena dei fiorl. 20.30: « j,.inch. Laura«, K. KecdaH, F-.- in Paradiso. 20.15: «R«vSe' plemstvo«, Toto. , norček*' Fonziana. 20.15: «Dvorn-l Danny Kaye. sel» (M1* Valmaura. 20.15: «farsW hael Si rogov). L- -Jli junak Arena Diana. 26.30: * _ ja razjasnjen. Obstajajo aztie predpostavke, ki nas j,9 ne zadovoljujejo Nekaj ča-r* So mislili, da je revmati-'ebi naiezljiva bolezen, ki jo fj°vzreča neka neznana klica. je nastalo novo gledi-ki naj bi bolje ustrezalo bolje razjasnjevalo pojem f®vdldt..zma Trditi se je. za-. °. oa je povzročitelj revma- h hm a klica ki se stalno na- na koži in v mandeljnih Pod določenimi pegoji poetova na koži, sluznici ter mandeljnih in zobnih koreni-gnojenje. Ta klica se l-i jhiuic streptokok Obolenje škole poteka; pod določenimi i°8oji recimo po hudem pre-Vkciu ali gripi, se streptoko-al °jač:jo ter povzroče gnoje-v zobeh, mandeljnih, žolčniku, slepiču ali jajčnikih. Ta Wna žarišča pošiljajo stafi-(,?°ke vn njihove toksine l‘ruPe) v kri, od koder previl” v oklepe, kjer povzročijo ji®0 Pa ljudje, ki imajo v te- I a 0 kronična gnojna žarišča, 'l’n Jr ne revmatizma tli, Ca ‘*to ker niso preobčut-u.y* Z'i te klice in njihove to-Ce to vemo, potem bo- mo razumeli, zakaj obolijo nekateri ljudje večkrat za revmatizmom, Gnojenje, ki nastane nenadoma, navadno ni nevarno, prav dako niso nevarni mandeljni, ki nenadoma zatečejo ter nekaj dni bolijo. Nevarni pa so tisti mandeljni, k. ne bolijo in na katere postanemo pozorni šele takrat, ko se pogledamo v o-gledalo in vidimo, da so nekoliko povečani, rahlo rdeči ,n imajo na površini nekaj malih belih pikic. To so gnojne točke. Prav tako niso nevarni zobje, ki naenkrat hudo zaboliu, a bolečine čez nekaj dni prenehajo. Nevarne so pa gnile korenine ter razne zobne fistule, iz katerih se od casa do časa cedi gnoj Revmatizem je obolenje ce-.otnegi organizma, ki se naj-nolj odraža v sklepih, mišicah, živcih, srcu in ledvicah. Poznamo akutno revmo, ki se pojavi nenadoma, traja nekaj tednov in mine. Po drugi stra-n: pa poznamo kronične oblike, ki se začnejo skoro neopazno in trajajo po več let. Izmed akutnih oblik je najbolj pogost sklepni revmatizem. Potek bolezni je navadno takle; zagnojijo se mandeljni, kar traja nekaj dni; jo ancini zateče sklep v kolenu, gležnjih, stopalu, ramenu, lakteh, na roki in prstih. Lah- ko se zgodi da zatečejo vsi Sklepi naenkrat ali pa samo posamezni. Bolečine, otekline ,•** mojega življenja)). Ko smo tako našteli dohodke in izdatke, je jasno da mu za razvedrilo ne preostane kdo ve kaj. Ameriški delavec avtomobilske industrije ima največjo zabavo pred televizijskim sprejemnikom in le redko kdaj gre v kino. Po n*, vadi gre le žena z otrokom tedaj, ko on dela nadure. Naročen je na en dnevnik te» na mesečno sindikalno glasilo, ki ju pa le z vrha pregled« in le redko kdaj utegne pogledati v kako knjigo. Čtivo ameriškega delavca so večinoma kriminalni romani ali ko* ko kowboysko čtivo. Strokovno boljši delavci so politično nekoliko bolj zreli in od časa do časa vzamejo V roke kako knjigo, ki mu * zgoščeni obliki da približno sliko o tem ali onem političnem ali znanstvenem problemu. Skoraj vsak boljši delavec ima doma tudi svojo delavnico. Tu najde največje zadoščenje, kajti tu lahko dela pocas: in pokaže svoje znanje, ki ga ne more pokazati v tovarni ob tekočem traku. Težko si je zamisliti ameriško družino, ki bi poleti ne šla na počitnice. In vendar je ta slika zgrešena. Večina delavcev avtomobilske industrije pošlje na počitnice le ženo z otroki, dočim ostane sam doma, da z nadurami in običajnim delom v podjetju iztisne čim več, da bi kril številne dolgove za hišo, opremo, nov avtomobil itd. itd. Čudno se zdi in vendar je tako, da so skoraj vsi ameriški delavci avtomobilske indu. strije do grla zadolženi. Trgovske družbe jim ponujajo svoje predmete na odplačilo m ker ni za nakup pogosto potreben niti dolar, si natrpajo stanovanje z vso potrebno in nepotrebno šaro. Toda pride nato dan obračuna in njihove domove dobesedno oblegajo agenti specializiranih agentur, ki izterjujejo obroke. Iz tega se je rodila že sramotna navada. V podjetjih so posamezni redki delavci ali u-radnikz, ki izposojajo denar na tedenske ali mesečne roke in zahtevajo do 25 odst. obresti na teden. Za 50 dolarjev, ki si jih delavec izposodi v nujni potrebi mora ob mesecu odšteti že 100 in več dolarjev. Mnogi delavci so tako zabredli v težkoče, iz katerih ne morejo izplavati. Vse to še nekako gre, dokler človek dela, kaj pa, ko so ga vrgli na ulico? Neki profesor z vseučilišča v Way-neju je pred kratkim napravil anketo med delavci, ki so pred letom izgubili delo. Tu je ugotovil, da 17 odst. delavcev še ni našio zaposlitve, dočim so 13 odst. delavcev predčasno upokojili. Ostalih 70 odst. delavcev pa je moralo prebresti mnogo podjetij preden so našli novo zaposlitev. Vprašanje zase je podpora za brezposelnost. Res je, da dobi delavec prvih 6 mesecev podporo, toda ta je tako skromna, da dopušča edinol« životarjenje. Kaj naj počno tisti, ki so se v dobi, ko so je delali, zakopali v dolgove? Obstajajo podporne ustanove. To. da te začno d#ovati, ko si je delavec dobesedno že izpraznil dom. Velja namreč zahteva, da si moraš pomagati najprej z lastnimi sredstvi in šele tedaj ti ustanova priskoči na pomoč, seveda s posojilom, ki ga boš moral vrniti, ko boj ponpvno na delu. Kot vidimo nj bila slika delavca ameriške avtomobilske industrije niti pred letom t«-ko rožnata, kot so jo slikali. Danes pa, ko so avtomobilska podjetja odslovila na tisoče delavcev, bo verjetno slika še mnogo bolj temna, kajti do izraza so prišle vse tiste temne sence, ki v času zaposlitve le groze. — Tako pravi »Mala sociologija«. V dobi vsemirskih poletov — D aga Evlalija, če me ne bo nuzaj, ne bodi žalostna, niti ljubosumna, * tajnico bova irtvv znanstvene pobude... PRIMORSKI DNEVNIK 4. junija 1958 Goriško-1 beneški dnevnik Ob koncu šolskega leta 1957-1958 Število obis osnovnih in kovale srednj ev sl ih goi ovenskih riških šol Osnovne šole je obiskovalo 228 otrok, srednje pa 291 V šolskem letu 1957—1958 ško dolino. Obiskali bodo bosta stranki nastopili loče- je obiskovalo osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v občini Gorica sledeče število otrok; šola v Ul. Croce 53, Ul. Ramdaccio 32, St. Maver 10, Pevma 45, Podgora 25, Stan-dre£ 63; skupno 228. Po razredih in sipolu je položaj naslednji; iszred učenci učenike skupaj L 16 15 31 ». 17 18 35 III. 22 21 43 IV. 36 19 55 V. 35 29 64 Skupno 126 102 228 Ti učenci niso samo iz gori-ške občine; osem jih je iz ob-č ne Sovodnje, trije iz Doberdoba m dva iz Steverjana. Go-r ake šole obiskujejo tudi u-čenci iiz tržaške in videmske pokrajine. 14 otrok je iz Doline, Križa in Bazovice, sedem pa iiz St. Lenarta, Brda, Pod-bonesca in Fojde v Beneški Sloveniji. V srednjih šolah pa je bil položaj naslednji; srednja šola 96 dijakov, strokovna šola 124, učiteljišče 32, licej 39, skupno obiskuje slovenske srednje šole 291 dijakov, ki so razdeljeni v 20 razredov po 14 učencev na razred. želo značilne so številke o pristojnosti srednješolskih dijakov. Iz Gorice je 82 dijakov, iz vasi goriške občine 72, iz cbčin goriške pokrajine. 102, iz Beneške Slovenije 18 s Tržaškega 14. trije pa so iz Milana. V dijaških zavodih je 86 dijakov, in sicer 57 v Dijaškem domu, 25 v Alojzijevi-šču, 14 pa v sirotišnici «Svete družino:. Na lem mestu naj pripomnimo, da dijakom iz Benečije ne bi bilo treba obiskovati o-snoyne in, srednje šole v Go-r ci, čo bi jim oblasti doma odprle šole v materinščini, kot prebivalci Benečije to samo zahtevajo. Lepak PSI o volilnem uspehu Pokrajinska federacija Italijanske socialistične stranke je dala nalepiti včeraj v celi pokrajini naslednji plakat; «Politione volitve leta 1953. — 3.441.305 glasov — 75 po slancev; polHične volitve 1858. — 4.198.522 glasov — 84 poslancev. Jasni uspeh Italijanske socialistične stranke, ki je v naši pokrajini dobila 12.557 glasov proti 6.921 glasovom iz leta 1953, ni le najboljša potrd1-tev politične akcije stranke v obrambo delavskih interesov, pravic narodnostnih manjšin in za razsoj demokratičnih institucij, marveč tudi dokaz, da so- volivci zahtevali resnic no socialno preosnovo. Na dano zrupanje bo Italijanska socialistična stranka odgovorila z vedno večjim čutom odgovornosti PSI zagotavlja, da se bo držala v prihodnosti piograma, ki ga je zavzela v tej volilni kampa nji.» IZ CRDA V TRŽIČU 22. junija splavijo ladjo za prevoz plina Modernizacija tržiške ladjedelnice kaže prve sadove. 22, junija bodo splavili največjo ladjo na svetu, ki bo namenjena prevozu utekočinjenega plina. Ladja «Esso Puerta Rico» bo prva iemed 12 ladij ki jih bodo zgradili v ladjedelnici za panam-sko pomorsko družbo Pred dnevi so pripeljali v ladjedelnico večje število kovinskih lezervoarjev ki so jih zgradii- v Združenih državah Amerik” in ki jih bodo lad-jfdelniški delavci namestili na ladio. j 6. julija pa bodo splavili %300-toi sko ladjo Stelvio, ki bo razvijala hitrost 16 vo-ziov n. uro Ladja bo pričela voziti prihodnjo spomlad progi Italija, Egipt Siri-Anatolija. Avtobusni izlet SPD v Soško dolino Mengore, Kobarid, grob Simona Gregorčiča in tolminska korita. Odhod iz Podgo-re ob 6.15 s Travnika pa ob 6.30. Vpisovanje v kavarni Bratuš najkasneje do 12. iunija. Voznina za člane 500, za nečlane pa 600 lir. Pri vpisu mora vsakdo položiti kavcijo 100 lir za obrok 'kosila Po neuspehu monarhistov Odv. Pedroni namerava prestopiti k MSI Obe monarhistični stranki sta na političnih volitvah v Italiji doživeli neuspeh. Polomije niso mogli preprečiti niti komandantovi makaroni, niti ((demokratičnosti) monarhista Covellija. Tudi na Goriškem so monarhisti doživeli polom Izgubili so toliko število glasov, da na prihodnjih upravnih volitvah v Gorici, odvetnik Pedroni ne bo mogel biti izvoljen, če no. Pa tudi skupen nastop <(ijudskih» in ((nacionalnih« monarhistov ne bo mogel zajamčiti izvolitve monarhističnega svetovalca odv. Pedro-n;ja v občinski svet. ker se stranka ne bo mogla izogniti nadaljnjemu zmanjševanju svojih glajov, zaradi moralnega udarca, ki so ga dobili vsi tisti, ki so glasovali za monarhiste. Ker so se s tem zamajala tla pod njegovimi nogami, je odv. Pedroni pričel kovati načrte, kako bi tudi pri pri-i hodnjih volitvah postal občinski svetovalec, čeprav na kateri drugi desničarski listi. S tem v zvezi se je izvedelo, da se namerava odv. Pedro-ii> preseliti v neko drugo stranke, ki mu bo jamčila izvolitev. Ta stranka naj bi t ila fašistična MSI. Monarhist Pedroni je bil od nekdaj zastava.noša desnice v občinskem svetu Fašisti pri MSI so ga smatrali tako rekoč za svojega. Nič čudnega zato, če zvezo z njim tudi formalno potrdijo. n \o Kolesarska dirka po Italiji Prva etapna klasifikacija zmaga Pobleta brez sprememb iiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiitimmiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred goriškega sodišča Avtomobilist oproščen zaradi umora starčka Sodišče ni pojasnilo, kdo je ubil Gugliottija iz Ločnika s SPD organizira nedeljo Pred sodniki se'je javil včeraj tudi 23-ietni šofer Alfred« Marega, oivajoč v Ulici Ber-saglieri 16, kateri je bil obtožen, da je lanskega II. februarja do smrti povozil 72-letnega upokojenca Rodolfa Gugliottija iz Ulice Rabatta 22. Starček se je bil tistega dne napotil na obisk k prijateljem v Mošo hi po obisku v en; izmed tamkajšnjih gostiln se je vračal s svojim biciklom proti Gorici. V Ločniku pa je neko vozilo — še danes niso dognali katera je to bilo — od strani trčilo v njega in starček je bil na mestu mrtev. Okrog 18.30, ko je bil verjetno starček ubit, so po isti ločniški ulici drvela tri motorna vozila. Kamion s prikolico, ki ga je šofiral Alfredo Marega (poleg njega je bil v kabini še Luigi Propetto), za njim pa sta šla dva osebna avtomobila: v prvem je bil orožniški podporočnik Oscar Filotto, v drugem pa agent javne varnosti Claudm Can-formi. Marega ni opazil starčka in je nadaljeval brezskrbno svojo pot, ostala dva avtomobila pa sta se ustavila. Po nekaj trenutkih pa je podporočnik Filotto vstopil v svoj voz in dohitel Maregov kamion pri mostu čez Sočo. Marego so obtožili, da je udaril ob Gugliottija, a agenti prometne policije niso mogli dognati na njegovem kamionu nobeniih znakov. Zaradi tega je bil včeraj Marega oproščen ker ni zakrivil dejanja. Kdo je resnično povzročil smrt starega Gugliottija pa bo ostala uganka. Obsojen zaradi sleparije Do lanskega julija je bil 25-letni Mario Pensiero, bivajoč v Tržiču, Ul. Terenziana 46, predstavnik tvrdke Mohni sui Ledra iz V.dma v tržiški p-kolici. Lanskega julija je lastnik tvrdke smatral za potrebno, da uredi dotedanje posle in preiskava je dognala, da je Pensiero osleparil tvrdko za 600.639 lir. Ta denar je obtoženi dobil od trgovcev, a ga ni oddal blagajniku videmske tvrdke. Pensiero je bil naznanjen sodnim oblastem kara-ji sleparije, a branil se je rekoč, da je eden izmed njegovih klientov, ki mu je bil dolžan milijon lir, v tistem času napravil stečaj, in da je zaradi tega moral on iz lastnega žepa zalagati v blagajno videmske tvrdke. Sodnik' pa mu včeraj niso verjeli in so ga obsodili na 4 mesece m 15 dni zapora ter na 10.000 lir kazni, vse pogojno in brez vpisa v kazenski list Nesreči na delu in pri igranju Sinoči so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 46-let vina iz Ul. Zara 18. Pri razkladanju lesa v tovarni za izdelavo parketov si je poškodoval desno nogo in se bo moral zdraviti 20 dni. Pri igranju pa se je pobil po čelu 10-letni Luciano Franco iz Ul. Faiti. Deček je okoli 19. ure tekel po dvorišču Venceslava Klavčiča v Podgori in se spotaknil. Z rešilnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rano. Ozdravel bo v dobrem tednu. Obiščite Ljudsko čitalnico Opozarjamo javnost, da je Ljudska čitalnica in knjižnica v Ulici Ascoli štev. 1 v Gorici odprta vsak dan od 8.30 do 12. ure in od 15. do 18. ure. V njej boste našli poleg vsakovrstnih slovenskih časopisov tudi bogato izbiro najnovejših knjig. «»—— DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 26. tel. 3349. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na go riškem letališču zabeležila najvišjo temperaturo 29,4 stopinje ob 14. uri, najnižjo 11,6 stopinje ob 4. uri. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Jaz, mammete in ti«, R. Salvatori in M. Merlini. VERDI. 17.30: «To noč ali nikdar«, J. Simmons, P. Douglas in A. Franciosa. VITTORIA. 17.15: aZgodba Esther Čostellove«, J. C ra w-ford in R. Brazzi. CENTRALE. 17.15: »Prednja postojank,) Štukasov«, J. Hansen in M. Koch. MODERNO. 17.00: «Privatna vojna majorja Bensoma«. Danes počitek, jutri pa v Dolomite z vrhovi, ki utegnejo spremeniti splošni vrstni red LEVICO TERME, 3. — V 16. etapi kolesarske dirke no Italiji je Španec Poblet dosegel svojo prvo etapno zmago. 200 km dolgo progo od Verone do Levico Terme, ki je potekala skoraj izključno pb ravnini, je prevozil v času 5.22’43” s povprečno hitrostjo 37.184 km na uro. Z njegovim časom je prišla na cilj tudi vsa p avnina v raztegnjeni vrsti razen štirih kolesarjev, ki no zaostali za nekaj minut. Splošni vrstni red je seveda ostal nespremenjen z Baidinijem na čelu. Začetek današnje etape je bil zelo živahen predvsem po zaslugi Mauleja, čeprav sta prva potegnila Derijcke m Pambianco. Za njima so ušli tudi Keteieer, Baroni in Bar-tolozzi in ko je tudi njihov poizkus propadel, je znova večkrat poskušal uiti Maule vendar z edino željo, da o-svoj.i leteči cilj za nagrado v Montebello Vicentino, kar mu je tudi uspelo. Tempo se je poslej umiril, vendar ne za dolgo. Kmalu so namreč ušli iz glavnine Plankaert in Fa-laschi z Ituratom, Baronijem. Fabbrijem in Scodeilerom. Skozi Verono pa so spet vozili vsi v skupini in popoln mir je nato vladal vse do Padove, kjer je Padovan osvojil cilj za nagrado, kakih 50 m pred glavnino. Naslednja cilja za nagrado v Čampo DaTse-go in v Casfel Franco Vene-to sta osvojila Gismondi oz. Poblet. Po letečem okrep-čevališču v Bassano del Grappa, točneje pri So-lagni, sta ušla Benedetti in Accordi, katera so najprej u-lovili Poblet Tognaccini, Pin tarelli, Baroni in Scodeller nato pa še ostala glavnina Na letečem cilju v Cismon del Grappa je zmagal Baroni pred Fantinijem in Vianijem, kmalu nato pa je Poblet povlekel za seboj še Adriaenssen-sa. Baldini ki je zaslutil nevarnost, je takoj reagiral in spravil v dir vso glavnino iz katere pa sta spet ušla De-filippis in Viani. Njun poskus je Baldini nevtraliziral z veliko avtoriteto in dal razumeti vsakomur, da ne misli do* pustiti nobenega pobega. Toda v Grigno so mnogi pozabili na Baldinijev opomin in pobegi so se spet začeli vrstiti eden za drugim. Ko je manjkalo do cilja samo še 6 km, sta istočasno potegnila Poblet in De Bruyne. Nekaj časa sta vodila, potem pa so ju ostali z Baidinijem pa čelu dohiteli. Toda Poblet je bil danes pri močeh. V lahnem spustu proti Levico Terme se je nenadoma odtrgal od ostalih in kot strelica dosegel cilj pred Plarkaertom, Carizzoni-jem in vsemi ostalimi v dolgi vrsti. Jutri bodo preostali udeleženci «Gira» imeli v Levico Terme zaslužen počitek, pojutrišnjem pa se bodo lotili Dolomitov z vrhovi Pordoi, Campolundo, Gardena in drugimi, dokler jih ne bo dolg spust pripeljal v Bočen. Etapa cd Levico do Bočna utegne povzročiti revolucijo v splošni klasifikaciji in Baldini bo moral skrbno paziti na svoje gorske rivale, ki se mu bodo gotovo hoteli maščevati za neuspeh v Bcscochiesanuova. Vrstni red v 16. etapi Verona—Levico Terme (200 km): 1. POBLET 5.22’43” s p. h. 37.184; 2. Plankaert, 3. Cariz-zoni, 4. Benedetti, 5. Nencini, 6. Pellegrini, 7. Moser, 8. Var-najo, 9. Maule, 10. Pintarelli, 11. Boni, 12. Baldini, 13. Fal-larini, 14. Bahamontes, 15. Ge-miniani, 16. Padovan, 17. Co-stalunga. 18. Guazzini, 19. Dal-l’Agata in nato skoraj vsi o-stali z istim časom. Splošni vrstni red po 16. etapi: 1. BALDINI 70.28’03”; 2 Co-letto z zaostankom 2’14”; 3. Brankart 4’17”; 4. La Cioppa 4’28”; 5. Boni 5’14”; 6. Pettina-ti 5’54"; 7. Gaul 6’07”; 8. Ba rale 6’27”; 9. Moser 6’38”; 10. Poblet 8’24"; 11. Botella 8’56”; 12. Fornara 9’46”; 13. Bobet L. 9’58” 14. Geminiani 10’46”; 15. Bahamontes 10’51” itd. Slabe vesti iz Vasterasa VASTERAS, 3. — Slabe Vesti iz jugoslovanskega tabo. a v Vasterasu. Enajstorica, ri bo v nedeljo nastopila v prvi tekmi proti Škotski, je še povsem neznana, ker so kar trije igralci, m sicer Beara, Milutinovič in Šekularac poškodovani. Medtem ko obstaja upanje, da bo Beara vendarle lahko nastopil, pa je to za Milutinoviča in Šekularca kaj malo verjetno. Jugoslovanska reprezentanca je danes odigrala tudi tre-, ning tekmo z mestno selekcijo, vendar pa do trenutka ko to poročamo, nam izid treninga še ni znan. * * * STOCKHOLM, 3. — Danes je prispela v Stockholm tud’ madžarska nogometna reprezentanca, ki je takoj nadaljevala pot v Sandiveken, kjer bo bivala ves čas prvenstva. Sedaij manjkata samo še reprezentanci CSR in Anglije. * * * MILAN. 3. — Italijanska nogometni zveza je dovolila Johnu Chat lesu da bo lahko na svetovnem nogometnem prvenstvu nastopil za reprezentanco Walesa. Zveza je da 'la svoj pristanek po privolitvi Juventusa, Torina, Biellese in Pro Vercelilja, ki sestavljajo A skupino ital. pokala. iminiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiHiinHiiiiDiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiimiiiiiitiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiifiimiiiliim V nedeljo 8. junija na stadionu Rassunda S tekmo Švedska-Mehika svečana otvoritev prvenstva Otvoritvi bo prisostvoval švedski kralj • Tekma se bo začela ob 14. uri po italijanskem času STOCKHOLM, 3. — Vsa Švedska in z njo ves svet živita v mrzličnem pričafleova-niu borb zn svetovno nogometno prvenstvo, ki se bodo pričele v nedeljo 8. junija na več igriščih. Organizatorji tekmovanja so določili, da bo slavnostna otvoritev svetovnega nogometnega prvenstva na stadionu Rassunda. Program slavnostne otvoritve predvideva ob 12.30 po italijanskem času koncert godbe švedska mornarice, kateremu bodo sledili švedski folklorni plesi Ob 12,20 hodo prikorakali na stadion nosilci zastav šestnajstih sodelujočih držav, ki se bodo zvrstiii pred glavno tribuno, kier bo 10 minut kasneje predsednik mednarodne nogometne zveze Arthur Drew-ry imel slavnostni 7 minut trajajoči nagovor. Ob 13.37 bo kralj Gustav p* oglasi), da je svetovno prvenstvo otvorjeno. Takoj nato bosta prišli na I-grišče reprezentanci Mehike m ■ llliinm II Iti IIIIIIMIimilHII HUMIH Hlinil Razburjenje zaradi sklepa FIGC RAI-TV in prenosi tekem iz Švedske RIM, 3. — RAI - TV še ni objavila koledarja tekem, ki jih bo prenašala v direktnem prenosu iz Švedske. Po sporazumu med Evrovi-zijo in FIFA, bodo lahko v Evrovizijo včlanjene televizijske družbe prenašale v direktnem prenosu naslednje tekme: V nedeljo, 8. junija: ob 13.50: švedska - Mehika ob 18.45: Nemčija - Argentina. V četrtek. 12. junija: ob 18.45: Švedska - Madžarska. V nedeljo, 15. junija: ob 14. uri: švedska - Wales ob 18.45: Nemčija - Sev. Irska. V četrtek, 19. junija: ob 18.45: prvo četrtfinalno tekmo. V torek, 24. junija: ob 18.45: drugo četrtfinalno tekmo. V soboto, 28. junija: ob 16,45: finale za tretje mesto. V nedeljo. 29. junija: ob 16.45: finale za prvo mesto. Italijanska nogometna zveza je pred dnevi sporočila, da tekem v nedeljo 8. jun. in v nedeljo 15. jun. italijanska te- levizija ne bo smela prenašati zaradi istočasnih tekem za italijanski pokal. Zaradi o-gorčenja italijanske športne javnosti in zaradi intervencije RAI-TV, ki je že plačala Evrovizijski naročnino za vse tekme, obstaja upanje, da bo FIGC svoj neumestni sklep preklicala. Pričakuje se. da bo to vprašanje razčiščeno jutri. »»------- ITALIJANSKI POKAL Tricstina - S. Ravenna v soboto pri Sv. Soboti Triestina bo svojo prvo tenko za italijanski nogometni pokal s Sarom Ravenno odigrala z dovoljenjem FIGC namesto v nedeljo že v soboto 7. t. m. Tekma bo na občinskem stadionu pri Sv. Soboti ob 18.15. Zvedelo se je, da bo poleg Petrisa, Mazzera, Vargliena in Bandinija, Triestina izgubila tudi branilca Castgna, ki ga je doslej imela v solastništvu z Legnanom. Švedske in se postrojih pred glavno tribuno. Po odigranju himen se bo točno od 14. uri po italijanskem času začela prva tekma prvenstva. Ker so dohodi k stadionu Rassunda, na katerem bodo oolea otvoritvene tekme odigrane tudi polfinalne in finalna tekma, zelo ozki in ker se pričakuje izreden naval gledalcev, se bo švedska prometna policija pri vzdrževanju reda posluževala tudi helikopterjev s katerimi bo v stami radijski zvezi * * * 7. junija, neposredno pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva, se bo v Stockholmu sestal svet FIFA, ki bo med drugim razpravljal tudi o predlogu glede nadomeščanja poškodovanih i-gralcev rred uradnimi mednarodnimi tekmami. Zdi se, da je mnogo rlržav temu predlogu naklonjenih in če bo sprejet, bo vstopil v veljavo že julija * * * Argentinski reprezentativec Feaerico Vairo se je na treningu v Haelsingborgu stepel s svojim soigralcem. Možno je, da mu vodstvo argentinske reprezentance zaradi tega ne bo dovolilo nastopati na Švedskem v okviru prvenstva. Preiskavo o dogodku vodi predsednik argentinske nog-zveze Colombo osebno. DAVISOV POKAL Italija - Danska jutri v Kopenhagnu RIM, 3. — Danska teniška zveza je sporočila FIT sestavo svojega moštva, ki se bo po- merila z italijanskim v tretjem turnusu teniškega tekmovanja za Davisov pokal v Ko-penhagnu od 5. do 7. junija. V danskem moštvu so Kurt Nielse-n. Toiben in Jorgen Ul-nch, Soeien Hoejberg in Kapetan Einer Ulrich, ki pa ne bo igral. Totosport 2 LEVICO TERME - BOCFN Bahamontes 1 Baldini 1 Bobet L. 1 Boni 1 De Bruyne X 2 Fornara 1 Gaul 1 Moser 1 X 2 Nencini 1 Poblet 1 Ranucci 2 X Sabbariin — Tinazzi 2 X Defilippis 2 1 X Brankart 1 2 Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KINOPROSEK-KONfOVEL predvaja danes 4. t. ni. ob 29. uri VVarner Bross barvni film: Zadnje izzi (ultima sfida) Igra R. SCOTT predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 18. uri Columbia film: \ «5 proti kazini» (5 contro il Casinb) Igrajo: GUY MADISON, KI M NOVAK in BRIAN KEITH Čudna dogodivščina iz največje kazine na svetu. Seznam nogometašev za svetovno prvenstvo STOCKHOLM, 3. •— Popolni seznam nogometašev P®-sameznih držav, ki smejo nastopiti na svetovnem prvenstvu, ki se bo začelo 8. junija: ARGENTINA 1. Carrizo, 2. Delacha R., Cush, 9. Simpson, 10. Mč Ilroy, 11. Mc Parland, 12. Uprichard, 13. Vasey, H- 3. Vairo, 4. Lombardo, 5. Scott, 15. Mc Crory. 16. Rossi, 6. Varacka, 7. Cor- Dougan, 17. Coyle,J8. Rea batta, 8. Prado, 9. Menen-dez, 10. Rojas, 11. Labru-na, 12. Musimessi, 13. Perez, 14. Edwards, 15. Acevedo, 16. Mourino, 17. Ramos Delga-do, 18. Boggio, 19. Avio, 20. Infante, 21. Sanfilippo, 22. Cruz. AVSTRIJA 1. Szanvvald, 2. Halla, 3. Happel, 4. Swoboda, 5. Ha-nappi, 6. Koller, 7. Horak, 8. Kozliček, 9. Buzek, 10. Kerner, II. Senekowitsch, 12. Schmied, 13. Schleger, 14. Hammerl, 15. Kollmann, 16. Stoz, 17. Kozliček, 18. Bar-schandt, 19. Dienst, 2Q. Ni- 19. Graham, 20. Chapman, 21. Hamill, 22. Trainor. JUGOSLAVIJA 1. Beara, 2. KrivaktlS&i 3 Si lakov ič, 4. Crnkovič. 5. Tomič, 6. Zebec. 7. M.OS Milutinovič. 8. Krstič, 9. Boškov, 10 Santefc, 11. povič 12. Petafcoviič, 12- Veselinovič, 14. Milorad Milu.inovič 15 Šekularac, 16. Pošič, 17. Rajkov, 18. Lipošinovič, 19. Ognjano- vič, N). Irovič, 21. Radovič, 22. Jerkovič. MEHIKA 1. Antonio Carbajai R0" naus, 21. Puschnik, 22. En- , f- jj Mni« driguez. 2. Jesus del Muro gelmeier BRAZILIJA 1. Carlos, 2. Hideraldo, 3. Gilmar, 4. S. Djalma dos Lope.z 3. Jorge Romo Fuen-tes. 4 Jose Villegas Taba-res, 5. Alfonso Portugal Diaz, 6. Francisco Flores Cordjva, 7. Alfredo Hen mandez Garcia, 8. Salva- Santos, 5. Dino, 6. Waldir, dor Reyes Mercado, 9. Car- ios Calderoni de la Barca 10. Crescencio Gutierrez Aldana, II. Enrique Sesma Ponče de Leon, 12. Manuel 7. Mario Jorge, 8. Waldemar: 9. Zožimo, 10. Edson, 11. Mancel, 12. S. Nilto, 13. Moacyr, 14. Nilton de Sordi 15. Orlando, 16. Mauro Ra- Camacho Melendez, 13. Jaš' mos, 17. Joel Antonio Mar-tins, 18. Jose Altafini, 19. Jose Ely, 20. Edvaldo I., 21. Edvaldo A.. Jose Macia. ČEŠKOSLOVAŠKA 1. Stacho, 2. Mraz, 3. Ca-dek, 4. Novak, 5. Masopust, 6. Pluskal, 7. Gajdos, 8. Dvorak, 9. Molnar, 10. Bo-rovicka, 11. Kraus, 12. Zi-kan, 13. Hovorka, 14. Feu-reisl, 15. Hertl, 16. Popluhar, 17. Bubernik. 18. Scherer, 19. Dolejsj, 20. Moravcik, 21. Sa-franek, 22. Schroif. FRANCIJA 1. Abbes, 2. Colonna, 3. Remetter, 4. Kaelbel, 5. Le-rond, 6. Marche, 7. Mouynet, 8. Chiarelli, 9. Hnatow, 10. Jonquet, 11. Lafont, 12. Marcel, 13. Penverne, 14. Bel-lot, 15. Bruey, 16. Douis, 17. Fontaine, 18. Kopa, 19. O-liver, 20. Piantoni, 21. Vincent, 22. Wiesnieski. VVALES 1. Kelsey, 2. VVilliams, 3 Hopkins, 4. Sullivan, 5 Chzarles, 6. Bowen, 7. Med win, 8. Hewitt, 9. Charles 10. Allchurch, 11. Jones C 12. Jones K., 13. Vearncom be, 14. Edwards, 15. Baker 22. Ferne C., 16. Crowe, 17. Leek, v 18. Vernon, 19. Webster, 20. ŠVEDSKA Elsworthy, 21. Allchurch L„ 22. Baker T.. me Gomez Munguia, 14. Miguel Gutierrez Cutierreiz, 15. Gukllermo Sepulveda Rodriguez, 16. Jbse Antonio Roča Garcia, 17. Rau» Cardenas de la Vega, 18-Jaime Salazar Gutierrez, 19. Jaime Belmonte Magdaleno, 20. Carlos Blanco Ca-stanon, 21 Ligorio Lopez Altamirano, 22. Carlos Go®-zalez Cabieara. PARAGVAJ 1. Mayeregger, 2. Areva-lo, 3. Lezcano Juan Vicen-te, 4. Achucarro, 5. Vihal" ba, 5, Echague, 7. Aguero, 8. Paiodi Jose del Rosario 9. Pa odi Jose del Rosario, 10. Santacruz Jorge, 11. A’ mariliu. 12. Aguilar, 13. G1' ni, 'A Segovia, 15. Silva, 16. Lezcano, 17, Miranda, 18 Ortiz Benigno G. 13. Insfrm. 20 Lamas, 21. R«, 22. Insfran ŠKOTSKA 1. Younger, 2. Brown, .8-Parker, 4. Caldow, 5. Hewie> 6. Haddock, 7. McColl, ®-Turnbuh, 9. Evans, 10. DO" cherty, 11. MacKay, 12. Co-wie, 13. Eaird, 14. Leggat, 15. Scott, 16. Murray, 17. Mu' die, 18. Coyle, 19. ColliiW, 20. Robertson, 21. Imlacn NEMČIJA 1. Hemenrath, 2. Er-bard*. 3. Juskowiak, 4. Eokel, 5. Wewers, 6. Szy-maniak 7. Stollenwerk, 8. Rahn, 9. Walter, 10. Schmidt 11 Schaefer, 12. Seeler 13 Klokt, 14. Cie-slarczyk, 15. Kelbassa, 16. Sturm 17. Schnellinger, 18. Hoffmann. 19, Peaers, 20. Nuber, 21. Savitzkr, 22. Kwiatkowski ANGLIJA 1. Mc Donald, 2. Howe, 3. Banks, 4. Clamp, 5. Wricht, 6. Slater, 7. Douglas, 8. Robson, 9. Kevan, 10. Haynes, 11. Finney, 12. Hopkmson, 13. Hodgkinson 14. Siilett, 15. Clayton, 15.. Norman, 17. Brabrook, 18. Broaduent 19. Smith 20. Charlton, 21. A’Court. 22. Setters. SEVERNA IRSKA 1. Gregg, 2. Cunmin-ghara 3. Mc Michael, 4. Blanchflower, 5 Keith, 6. Peacick, 7. Bingham, 8. 1. Svensson, 2. Bergmarit, 3. Axbom, 4. Liedholm, Johansson, 6, Parling, Hamrin, 8. Gren, 9. Simons-son, 10. Seimosson. 11- S*??-glund, 12. Svensson, J"’ Oeberg, 14. Gustavsson, Boerjesso.i, 16. Haraldsson, 17. Haak.insson, 18. Loefgren’ 19. Kaellgien, 20. Mellberg, 21. Berndtsson, 22. Olsso®- MADŽARSKA 1. Grosics, 2. Matray. .*• Sipos, 4. Sarosi, 5. Bozsi*, 6. Rerendi, 7. Budai, 8. D' chy, 9. riiaegkuti, 10. Bun“-zsak. 11. So.,nor, 12. Karpah’ 13. Szigeti, 14. Szojka, »*• Kotasz, 16 Lachos, 17-sus, 18. Monostori. 19. Prl?T mannszky, 20. Bencsics, * ' Fenvvesi, 22 liku. SOVJETSKA ZVEZA 1. Jašin. 2. Kesarev, 3- Rf! gevsky, 4. Kuznecov. 5. vor nov, 6. Netto, 7. Apuhtin, Ivanov, 4 Simonian, 10. ba nikov, 11. Iljtn, 12. ®*as čenko 13. Beljajev. 1*- -g strovsky, 15. Maslenkin, ‘ Carev, 17. Ivanov, 18- Z-. boukin, 19. Gusarov, 20. * lin, 21. Fedosov, 22. Erosi®- VIADIMIR BARTOL ALA 15. junija enodnevni družin- „— -------: ski izlet z avtobusom v So-[ r.ega delavca Francesca Mar- GORISK1 SREDNJEŠOLCI vabijo svoje starše, sorodnike, znance in prijatelje k ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI v nedeljo 8. in v nedeljo 15. junija 1958 ob 20.80 na šolskem dvorišču v Ulici Croce (Šolski dom). Na sporedu bodo pevske točke in Pavla Golju pravljica »JURČEK«. Naglo se je odločila. Ovila je Ibn Tahirju roke okrog vratu in približala svoj obraz njegovemu. Prav od blizu mu je globoko pogledala v oči. Začel je drgetati po vsem telesu. Slabost ga je obšla, kot da je njegovo telo prešibka posoda za silovitost strasti, ki ga je prevzemala. Poljubila ga je na ustnice. Ni se premaknil. Ni je objel. Polagoma je začel izgubljati zavest. Vrhunec blaženosti se je približal. * * • f Ta čas so se bile deklice nagnetle v eni izmed spalnic. Zmetale so blazine na tla in se udobno razprostrle po njih. Nalile so si polne čaše in začele pridno piti. Postajale so bolj in bolj razposajene. Zapele so, potem so se sporekle, se spet pobotale in se poljubljale in objemale. V takem razpoloženju jih je zatekla Apama. Najprej je previdno dvignila zaveso. Ko se je prepričala, da ni nevarnosti, da bi se izdala gostu, je hrupno vstopila. »Kje imate gosta? Kje je Mirjam?« Tresla se je od jeze in razburjenja. «Sama sta v šoli.* »Kaj tako izpolnjujete Seidunovo zapoved? Obglavljene boste! Ženska morda pravkar izdaja fantiču skrivnost, vc pa tu rezgečete kakor kobile!* Nekatere so bruhnile v jok. «Mirjam nam je ukazala, naj ju pustimo sama.* »Takoj k njima! Vrzite se na fanta in poskušajte izvleči iz njega, kako daleč ga je že deklina vpeljala v naše skrivnosti. Ena naj mi pride poročat, čakala jo bom za grmičem belih rož levo od ribnika.* — — Ko so stopile v osrednji prostor, so zagledale čuden prizor. Ibn Tahir je ležal nepremičen in bled kakor mrlič. Samo na ustih mu je igral blažen usmev. Mirjam se je sklanjala nad njim in mu pozorno gledala v obraz. Počasi je obrnila oči od njega in s pogledom zajela tovarišice. Po njihovi plahosti je spoznala, da se je moralo nekaj zgoditi. Vstala je in orišla k njim. «Apama?» je vprašala. Prikimale so. Brezbrižno je skomizgnila z rameni. »Ali ste zložile pesem?* »Da.* Ibn Tahir se je predramil. Pomel si je dremavico z oči n vedro pogledal okrog sebe. »če dovolite, jo vama zapojemo.* «Pesem? Veselilo naju bo.* Ibn Tahir se je vidno vzradostil. Prijele so za harfo in za kraguljčke in pogumno zapele- «Živela je v raju deklica. Bilč ji je Marjam ime. Za ljubezen je bila ustvarjena Kot malokatero dekle. Imela je polt kot mleko bledč. Čez njo dih rožnat je pal. Sred temnih las ji obraz je tako Kot zlati mesec sijal. In črne oči in ustnice Napete in rdeče kot mak. In vitke roke in sloke noge In prav kraljevski korak. Vendar med vsemi je Alah njo še prav posebej izbral, ftes ji je dal prelepo telo. A um ji še lepši je dal. Poznala je skrivnosti vse. Ki polnijo nebo in zemljč. Ljubila je nauke zaplčtene, Jim vdajala se je s strastjo. A kakšna nocoj je ta deklica, Kraljica modrosti vse? Prav močno je videti zbegana In sumljivo ji lica rde. Seveda me druge že vemč, Kaj zgodilo se je. Pehlevan ji zmešal je glavč, Povrhu še vzel ji srce. In zdaj Je naša kraljica ta —• — Pa naj še tako se smehlja; Od las pa tja doli do peti V junaka zaljubljena.* Adi 8» ,e Medtem je bila Apama poslala po Hasana. ® počakal in ga pripeljal po prekopu na skrito mesto- {Nadaljevani6 sleii>