Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Polletna naročnina L 1.250 j 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177 Letna naročnina . . L 2.500 1 PODUREDNIŠTVO : Letna inozemstvo . . . L 3.500 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 L Wk Gorica - četrtek, 16. maja 1968 - Trst Posamezna številka L 50 POGUMNO NAPREJ! Leto XX. - Štev. 20 (1000) čas priprave na volitve ni najbolj primeren za proslavljanje Glasovega jubileja. Vsak gleda na dogodke in potrebe po svoje in jih tudi po svoje presoja. In vendar ni mogoče proslavljati jubileja brez trezne presoje dela, ki ga je list opravil s tisoč številkami. Mimo lahko rečemo, da je list opravil veliko delo. Ni se vedno znašel v raznih težavah, ni vedno zadel pravilnega odgovora, a sejal je dobro seme, ki je obrodilo dober sad. Kdo pa danes more — in kdo je to mogel včeraj — popolno in vedno spoznati, kaj je prav? Katera je pravilna pot, ki naj jo ubere slovenski človek, kot zvest narodnjak in iskren katoličan? Katoliški glas je iskal to pot, jo pogumno nakazal, se zanjo boril in zato uživa zaslužen ugled. Večkrat je zaslužil ostro kritiko, a zlobna kritika je prišla le od tistih, ki lista ne poznajo ali ga ne berejo, ali pa od tistih, katerim je list na poti. Dobri ljudje list z veseljem podpirajo. Poznajo njegove težave in so zato nanj navezam. Današnji bralci so zahtevni, a upamo, da bo list tudi tem zahtevnim bralcem ustregel. Treba je le list izboljšati, kakor to zahteva sodobno urejevanje tednika. Da bo to možno, je potrebna še trdnejša opora, ki jo list pričakuje od vseh svojih prijateljev. Ob tisoči številki želim Katoliškemu glasu prav te opore in pomoči! SPREMLJALI SMO DOGAJANJA V SVETU IN V CERKVI Msgr. dr. LOJZE ŠKERL, škofov vikar ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE na Goriškem z vsemi svojimi včlanjenimi društvi, zbori in utanovami pozdravlja lepi jubilej, ki ga doživlja te dni »Katoliški glas« ob izidu svoje tisoče številke ter se zahvaljuje listu za vso gostoljubnost, ki jo je z objavo prireditev, s toplo pisanimi poročili ter z besedo vzpodbude vedno nudil članom omenjene zveze. Zveza se zaveda, da je bil prispevek »Katoliškega glasa« pri uresničevanju njenega programa silno pomemben in v določenem pomenu nenadomestljiv. To dejstvo zato vabi ZSKP, da izreka listu globoko zahvalo za vso izkazano moralno podporo, istočasno pa izraža željo, da bi list bil kot bajeslovni ptič Feniks, ki nikdar ne umre in se vedno obnavlja. SKPD »F. B. Sedej« iz števerjana — SKPD »J. Abram« iz Pevme — SKPD »Mirko Filej« iz Gorice — SKAD iz Gorice — Moški pevski zbor »Mirko Filej« iz Gorice — Mešani pevski zbor iz Podgore - Prosvetno društvo - štandrež. SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU se ob tisoči številki zahvaljuje »Katoliškemu glasu« za nepristransko obveščanje o prosvetnem delu krožkov in društev, ki delujejo v okviru prosvetne centrale. Obenem čestita k nepretrganemu rednemu izhajanju, ki je zahtevalo mnogo žrtev in napora. Z najboljšimi voščili za v bodoče: SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU Uredništvu, upravi in osebju »Katoliškega glasa« izražamo tržaški duhovniki ob tisoči številki iskrena voščila in čestitke. Naj list nadalje povezuje naše ljudi ter ostale Slovence po svetu in naj nadaljuje s svojo nenadomestljivo nalogo obveščanja. Naj nam še nadalje nudi smernice na socialnem, kulturnem in verskem področju v. korist primorskih Slovencev. DUŠAN JAKOMIN predsednik tržaške Duhovske zveze SLOVENSKO LJUDSKO GIBANJE se dobro zaveda, da je za ideološko in politično oblikovanje ljudi nujno potreben tudi pošten in ideološko jasen list. V tem oziru je »Katoliški glas« med zamejskimi Slovenci opravil nenadomestljivo delo. Njegovih tisoč številk je nemalo pripomoglo, da se je med nami utrdila demokratična zavest in ohranil slovenski ponos. Pisanje »Katoliškega glasa« je bilo velika opora Slovenskemu ljudskemu gibanju pri uveljavljenju zastavljenih ciljev, istočasno pa je to gibanje vedno našlo razumevanje pri listu, ko je želelo bralce informirati o svojem delu. Ko se vodstvo SLG »Katoliškemu glasu« zahvaljuje za vso izkazano naklonjenost, istočasno želi, da bi mogel še dolgo vrsto let opravljati poslanstvo vodnika med Slovenci s katoliškim svetovnim nazorom. Sedanji odgovorni urednik našega lista, ravnatelj Alojzijevišča v Gorici msgr. dr. Franc Močnik V ISKANJU RESNICE IN PRAVICE Dvajsetletje, ki je ohranjeno v 4500 strani debelih bukvah, je bilo dvajsetletje iskanja novih poti, reševanja domačih in svetovnih problemov, razmišljanja in tudi tveganja. Nismo se plašljivo odmikali svoji odgovornosti in se zavijali v molk. Tudi mi smo v našem listu želeli doprinesti svoj delež v pehanju človeštva za resnico in pravico. Tudi tu smo se včasih križali s svojimi idejnimi nasprotniki in z nekaterimi bralci, ki niso vedno razumeli naših stališč, našega pisanja, naše poti. Prihajale so kritike, protesti, odpovedi listu. Toda, predragi bralci, ali naj bo Katoliški glas za to tu, da piše po željah vsakogar? Kot katoličani iščemo svojo linijo v politiki, kulturi, socialnem življenju in si prizadevamo, da je ta linija v skladu s smernicami Cerkve in njenega učiteljstva. Temu se ne moremo in nočemo odpovedati. Kot Slovenci smo pa vedno stali na stališču, da moramo služiti svojemu ljudstvu. Pri tem iskanju nas niso vedno vsi odobravali. Toda tisoč številk Katoliškega glasa priča, da je bilo naše iskanje in hotenje vedno iskreno tudi v tem oziru. Pred nami torej stoji 4500 strani debela knjiga, ki so jo napisali najbolj raznoliki ljudje. Poleg urednikov, ki pri Glasu bolj ali manj stalno sodelujejo, je dolga vrsta drugih sotrudnikov, dopisnikov, poročevalcev, ki so raztreseni malodane po vsem svetu. Vsem gre zasluga, da je Katoliški glas učakal tisočo številko mlad in svež in poln energij kot pri prvi številki dne 2. februarja 1949. Želimo mu, da bi učakal še nadaljnjih tisoč številk. (r+r) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Uredniki, upravno osebje in tiskarski delavci, ki z vestnim delom s svoje strani prispevajo v ne-mali meri k rednemu izhajanju našega lista, se za vse poslane čestitke ob priliki izida tisoče številke »Katoliškega glasa« iskreno zahvaljujejo. Voščila, ki bodo še prišla, bomo objavili v prihodnjih številkah. KATOLIŠKI DOM V GORICI izraža »Katoliškemu glasu« ob njegovi tisoči številki svoje iskrene čestitke; če kdo, jih upravni odbor tega doma res iskreno izreka, saj bi brez sodelovanja »Katoliškega glasa«, ki je znal zainteresirati poleg drugih dejavnikov našo javnost za gradnjo goriškim Slovencem prepotrebne stavbe, zelo verjetno Dom ne bil tako lep in vsem v korist kot je danes njegova resničnost. NAŠI SLOVENSKI VZGOJNI ZAVODI: Marijanišče na Opčinah, provincialna hiša šolskih sester v Trstu, Zavod sv. Družine v Gorici ter Alojzijevišče istotam se veselijo s »Katoliškim glasom« izida njegove tisoče številke, se mu zahvaljujejo za vso pozornost in moralno pomoč, ki so jo bili ves čas svojega obstoja deležni ter želijo našemu priljubljenemu tedniku še dolgo dobo izhajanja. SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI se radi pridružujejo voščilom k veselemu jubileju »Katoliškega glasa« ter se mu zahvaljujejo za prijazni »kotiček«, ki ga velikodušno odkaže njihovi organizaciji. Tudi TRŽAŠKE SKAVTINJE ne morejo in ne smejo iti mimo jubileja »Katoliškega glasa«, v katerem so tolikokrat našle prijaznega in prijateljskega poro- čevalca o dejavnosti naših skavtinj in skavtov ter pospeševalca te človekoljubne zamisli. Listu se za vso pozornost toplo zahvaljujejo ter prosijo Boga, da bi mu naklonil še dolgo življenjsko dobo. REVIJA »MLADIKA«, ki je našla v »Katoliškem glasu« vedno polno razumevanje, iskreno čestita k tisoči številki in želi, da bi ta naš tednik opravljal še nadalje svojo nalogo in poslanstvo tako prizadevno in pošteno kot do sedaj. »PASTIRČEK«, list naše šolske mladine, z veseljem pozdravlja svojega velikega prijatelja od prvih let obstoja in se ra-duje izida tisoče številke »Katoliškega glasa«. Obenem se zahvaljuje za izkazano naklonjenost, ki je je bil vsa leta s strani omenjenega tednika deležen. UREDNIŠTVO »NAŠEGA VESTNIKA« v Trstu vošči osrednjemu glasilu katoliške ideje na Primorskem ob tisoči številki nadaljnjo rast in vedno večji uspeh v njegovem poslanstvu. SLOVENSKI SALEZIJANCI v Marijanišču na Opčinah čestitajo »Katoliškemu glasu« ob lepem jubileju tisoče izdaje. Najbolj učinkovit apostolat, je po besedah sv. očeta, apostolat dobrega tiska. Naj bi še veliko dobrega storil za naše ljudi. MMijSP njal in mi z njim. Zato je Katoliški glas tudi zrcalo našega miselnega zorenja in idejnega prepletanja. Saj smo v teh dveh desetletjih doživeli v Cerkvi koncil, ki je s svojimi obnovami pljusknil tudi med naše vernike in jih začel vejati s svojimi novimi idejami. V kulturnem in političnem življenju je bilo prav tako veliko novih pobud, posrečenih in manj posrečenih. Treba jim je bilo prisluhniti, zavzeti do njih svoje stališče. To ni bilo zmeraj lahko delo, tudi ni bilo mogoče zmeraj zadeti pravo. Človek je pač človek, ko piše in misli, se lahko vedno tudi zmoti. Saj resnica nikomur ne prihaja na pladnju, vsak se mora zanjo boriti, jo iskati, zanjo brskati. Katoliški glas je skušal zmeraj to delati pri vsej zmedenosti sedanjega časa. Seveda se je kdaj tu zmotil, a je bil vedno pripravljen zmoto tudi popraviti. Kajti nad resnico je ljubezen. Vendar eno zavest imamo: neresnice nismo nikoli namerno zapisali. Čeprav smo Slovenci v Italiji skromna manjšina, nočemo biti zaprti v svojem ložu in okrog svojega lončka. Zato je Katoliški glas bil odprt tudi za dogajanja v svetu in v Cerkvi. Spremljal je dogodke v življenju Cerkve posebno v času koncila in sedaj v pokoncilskem času. Saj nam kot katoličanom mora biti življenje Cerkve, njeno trpljenje in njene zmage posebno pri srcu. Pri tem je naš list gledal resnici v obraz tudi takrat, kadar to nekaterim ni bilo ljubo. To so bili časi, ko tudi v Sloveniji in v Jugoslaviji stalinizem ni še umrl in je tam Cerkev mnogo trpela. Tudi takrat smo večkrat bili edini, ki smo si upali prikazati dogodke takšne, kot so bili. Nekateri so nam to zamerili. Toda list, ki iz oportunizma ne poroča cele resnice, ne zasluži, da se tiska. Prav tako smo včasih imeli svoje poglede o dogajanjih v političnem svetu, v sporih med Vzhodom in Zahodom, to pa zato, ker nismo pustili, da bi nam kdo stavil nagobčnik ali nam posojal svoja očala. Tako smo v tej debeli knjigi odpirali svoj lasten pogled tudi tta svet in življenje v njem. Nenavadni naslov temu uvodniku odgovarja izrednemu dogodku, ki ga obhaja Katoliški glas: J« številka je namreč tisoča v živ-fjenju našega lista. Ta dogodek Pa že zasluži, da se nanj spomnimo. Kaj pomeni tisoč številk? Poleni nekako 4500 strani debe-1° knjigo, ker so poleg rednih %tfvilk na štirih straneh izšle tudi izredne na šestih oziroma na °s>nih straneh. V tej debeli knji-e ohranjen del naše ožje . Saj je Katoliški glas emljal celotno dogajanje z,a-jskih Slovencev, posebno tiste-dela, ki se prišteva h katoliško mu. Kdor bo listal po pre-številkah, bo našel v njih rvi glavni urednik »Katoliškega glasa«, sedaj že pokojni Stanko Stanič Poročila o veselih in žalostnih do-%°dkih, o uspehih in neuspehih manjšine, o rasti in padanju Vere med nami. Saj življenje je Slovan je, dviganje in padanje, ?ust in umiranje. Utripanju naše-Š(l zamejskega človeka je naš list *kušal prisluhniti ob vsaki prilož->l°stii se ob tem veseliti in žalosti, bodriti in tudi obsojati, kar Se mu ni zdelo prav. DVAJSET LET NAŠE e ZGODOVINE V tej debeli knjigi je skoro >. y lob® 1 Ul bob ikiff >goj‘ •alc- do' se?- /išjf Naši ljudje so že toliko zreli ‘u zavedni ,da jih ni treba prepričevati, kako naj volijo in zakaj naj dajo 26. maja glas listam j1' znakom Slovenske skupnosti tako na Tržaškem kot na Goriškem. Toda v teh odločilnih dneh se niora vsak zaveden Slovenec spremeniti v neumornega aktivista za zniago pravične in demokratične sWenske misli. Da bodo imeli olajšano delo, naj preberejo ta članek. Razveseljivo je, da se slovenska ^vest povsod širi. Kdor prisluhne Pogovorom med ljudmi .povsod sliši, da bomo letos za deželne volitve vsi volili samo slovensko. Nihče ne bo volil italijanskih strank. To je treba sporočiti na-Prej tudi takšnim, ki imajo bolj ^alo prilike priti med ljudi. To-rej letos volimo samo Slovensko kupnost vsi, tudi tisti, ki je doslej iso volili. Ona je naša, je slovenja, je delavska. V slovenskih krajih je potreb->, da ljudje bolj volijo slovensko, doslej se je dogajalo, da so Slo-venci dajali glasove italijanski komunistični partiji, italijanskim Socialistom, indipendentistom in drugim, samo čisti slovenski listi 'te. Ljudje, ki so prišli iz Slovenje, pa tudi sami Italijani in tuj-so se temu zelo čudili. Kakšni ■iudje so to? Tako malo jih je, fe še ne držijo skupaj! »Saj je tendar jasno kot na dlani, da bo-ste Slovenci vedno bolj narodno Propadali, če se boste razpršili ^ed italijanske stranke,« je rekel Pfed kratkim neki visoki italijanski funkcionar našemu dopisniku, ^ekdo drugi je po zadnjih voli-tyah vprašal, če je v slovenskih Jjaseh res že toliko Italijanov, kot dobijo italijanske stranke tam gla-s»v. Zato moramo pokazati . vo sliko naših krajev, glasovati mo-ramo slovensko,. 7.a Slovensko skupnost. Zelo dosti izgubljenih slovenskih glasov je v mestih, posebno v Trstu. Tu smo Slovenci raztresi po vseh ulicah in dostikrat jte vemo eden za drugega. Marsikoga ne more zajeti propaganda Slovenske skupnosti, posamezniki Pa poznajo rojake po svojih znanih. Te dni pred 26. majem ima-f^o priliko, da takšne poiščemo. Jsak slovenski glas je dragocen. Cim več jih bo, tem več bomo do-Segli. Vsak, ki bere te vrstice, naj Pomisli, koga bi lahko še našel lri pridobil. Naredil bo veliko na-r°dno dobro delo. Razbiti je treba bajko, da so samo italijanski komunisti delavca stranka. To ni res. S tem ge-y°m samo zapeljujejo slovenske (Jelavce v svoje vode. Za delavce ?anes predvsem skrbijo sindikati, postajajo nepolitični. Komuni-?*ična partija pa je izrazita italijanska politična stranka, ki naše 'telavce le raznaroduje. Slovenska kupnost je prav tako delavska, Poleg tega pa še slovenska. Mesto sakega zavednega delavca je to-?j v Slovenski skupnosti. Torej: s‘ndikat je sindikat, stranka pa stranka. Mesto slovenskega delav-^ je v slovenski stranki. Če le plo pogleda okrog, lahko vidi, ga drugi le zapostavljajo in zasujejo, on pa bi jih v zahvalo e volil. Tudi komunisti se mu a hrbtom smejijo. Kdor misli, da slovenska enot-I °st ni več potrebna, se moti. Naj |C Pogleda, kako trgajo in packajo ePake Slovenske skupnosti in kaj 's.e pišejo nanje. V Trstu so faši-•čni razgrajači celo nasilno iz- trgali slovenskim aktivistom lepake z napisom Slovenska skupnost. No, potem so jih ujeli in jim odvzeli plen. In tako se moramo združiti vsi v našo obrambo. Odgovor na vse to naj bodo strnjeni glasovi za Slovensko skupnost ter preferenčni glas za njenega nosil- Fašistični napad na Slovensko skupnost V našem časopisu smo že poročali, da so neznanci na več mestih strgali in pomazali iepake Slovenske skupnosti. V petek pa so fašistični elementi napadli pristaša Slovenske skupnosti, ki je upravljal avtomobil, ki služi za volilno propagando. Fašistični pobalini so strgali dva velika volilna znaka. Nekaj pristašev Slovenske skupnosti je steklo za fašistično drhaljo in odvzelo ukradene znake. V teku je policijska preiskava. ca dr. Draga Štoko! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Dr. Drago Stoka odgovarja na naša vprašanja Tržaški nosilec liste Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je bil ves zatopljen v delo, ko sem ga obiskal in mu postavil nekaj vprašanj za naš list. Prijazno mi je odgovoril, kakor smo že navajeni pri njem. Kako poteka volilna kampanja na Tržaškem? Na splošno je mirna in korektna. Pač pa nam nasprotniki trgajo in mažejo lepake Slovenske skupnosti, ki so pač mnogim trn v peti. Kaj mislite, zakaj so se spravili na lepake Slovenske skupnosti, druge pa pustijo pri miru? Zato, pravi dr. Stoka, ker so v središču mesta edini slovenski lepaki. Ali nimajo nekatere italijanske stranke dvojezičnih lepakov? V okolici jih ponekod imajo. Bolj ko se bližamo mestu, manj jih je, dokler ne izginejo. Italijanski komunisti, socialisti in drugi se v središču mesta sramujejo Slovencev, ne pa slovenskih glasov. Ti so jim dobrodošli, če bi ne bilo v središču mesta lepakov Slovenske skupnosti, bi mislil, da si kje v Rimu in ne v Trstu, kjer ž!- imo Slovenci. J c i n'.la Slovenska skupnost do zdaj veliko kodov? Kar precej. Skoro vsak dan po dva do tri dopoldne in popoldne. Zadnje dni pa mnogo več. Je na shodih govoriti naporno? Precej, pravi dr. Štoka. Posebno če je vreme grdo. Je pa to svojstven užitek, četudi so shodi vseh strank slabo obiskani. Naše shode ljudje še precej obiskujejo. če ne pridejo prav blizu, pa poslušajo doma ali bolj od daleč. Slišal sem Vas govoriti tudi sredi mesta. Samo Slovenska skupnost govori slovensko sredi Trsta. Kakšen vtis ste imeli? Bilo ml je v veliko zadoščenje, da sem govoril v domačem jeziku. Za nobeno ceno se ne bomo odpovedali materini besedi v središču mesta. Zdaj pa mi prosim, povejte, kako ste postali nosilec liste? Tajništvo Slovenske skupnosti me je predlagalo najprej Svetu, dne 30. marca pa me je dokončno potrdil občni zbor Slovenske skupnosti. Od 87 prisotnih so bili le trije proti, trije pa so se vzdržali. mmmmmmmiiimmiiiiimmmmiiiimmmimmimmmmmiiimmiiiiiiimiiimiiimimmmmmm umnimi Slovenskim volivcem na Tržaškem! Pred nami so dvojne volitve. Da se ne bi kdo zmotil, naj vsakdo pazljivo prebere ta navodila. 1. POLITIČNE VOLITVE V nedeljo 19. in v ponedeljek dopoldne 20. maja bodo volitve v poslansko zbornico in senat. Slovenska skupnost na Tržaškem je vložila kandidatno listo za poslansko zbornico, ni pa je mogla vložiti za senat. Kaj,naj torej storijo slovenski volivci? Slovenska skupnost je dala v svoji 3. številki sledeča navodila: Predsednik volišča ti izroči dve glasovnici in svinčnik. Na glasovnici za POSLANSKO ZBORNICO (Camera dei deputati) poiščeš znak SLOVENSKE SKUPNOSTI in ga prekrižaš. Za SENAT ne glasuješ, ampak oddaš belo glasovnico, ker Slovenci tam nimamo kandidatov. 2. DEŽELNE VOLITVE Naslednjo nedeljo, to je dne 26. maja ves dan in v ponedeljek 27. maja dopoldne bodo deželne volitve, ki so za nas Slovence izredno važne. Ko prideš na volišče, ti predsednik volišča izroči eno glasovnico in svinčnik. Na glasovnici za deželni svet poiščeš ZNAK SLOVENSKE SKUPNOSTI (ki je na devetem mestu) in ga prekrižaš, nato pa oddaš preferenčni glas tako, da na prvo mesto poleg znaka napišeš številko 1. S tem oddaš preferenčni glas nosilcu liste Slovenske skupnosti dr. Dragu Štoki. Vsi zavedni Slovenci naj te dni gredo od človeka do človeka in naredijo vse za zmago slovenske in demokratične misli! Torej zelo demokratična, skoraj soglasna odločitev. Kaj pa menite o pomisleku nekaterih, da ste premladi? Na ta pomislek so odgovorili že tisti, ki so me izvolili za nosilca liste. Sicer pa menim, da se ne smemo preveč deliti na stare in mlade. Po mojem je treba povsod za uspeh dela združiti izkušenost starejših z dinamiko mlajših, umirjenost starejšega rodu s poletom mlajšega. Le tako bomo želi uspehe, ki si jih vsi želimo. Mirovanje in zagledanost v preteklost bi nam škodila prav tako kot mladostna zaletavost. Kaj pa menite o Slovenski levici? Prav je, da se organizira. Tako bo sklenjen krog Slovencev, ki še kaj damo na narodno čast in nočemo, da bi nas z zavezanimi očmi vodili drugi, kamor bi oni hoteli, škoda, da to ni bilo že prej mogoče. Ko hodim okrog, slišim po vaseh in v mestu govoriti: letos bomo vsi volili slovensko. Ne bomo več glasovali za italijanske stranke. Na čem bo slonelo Vaše delo, če boste izvoljeni? Moja izvolitev je v rokah Slovencev. Če bi bil izvoljen v deželni svet, je rekel dr. Štoka, bi skušal z vsemi silami uresničevati program Slovenske skupnosti. Belo bo politično, pa tudi strokovno, zlasti ju-ridično. Pomoč, ki mi jo je obljubilo vodstvo Slovenske skupnosti, pa tudi dosedanji deželni poslanec dr. Jože škerk, bo zelo dragocena. Katera je vaša največja ielja? Ba se Slovenci ne bi kregali med seboj. Ba bi ne bilo sovraštva in zavisti med brati. Ba bi se zamejski Slovenci vedno bolj združevali, se radi imeli, si pomagali. Ba bi nam različni nazori ne bili v napoto, ampak da bi v strpnosti in razumevanju vsi gradili nov svet in krenili na novo pot »s Prešernom v srcu, odprti človeštvu, odprti zgodovini«. Poleg tega naj na koncu povem, da izhajam iz slovenske delavske družine, da čutim z delavci, da sem ves z njimi. Tako mi je na kratko odgovoril nosilec liste Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. Krepko sem mu stisnil roko, mu zagotovil, da bom glasoval za Slovensko skupnost, njemu in listi Slovenske skupnosti pa zaželel prodoren uspeh na bližnjih volitvah. A. L. Skedenj Volilni shodi brez poslušalcev — to ni delo neznanega slikarja, temveč vsakdanja slika številnih političnih shodov pred volitvami. Tudi pri nas je tako. Vsako pravilo pa ima svojo izjemo. V našem primeru je ta izjema Slovenske skupnost. Pretekli teden so imeli mladi govorniki Slovenske liste toliko poslušalcev kot nobeden drugi. Na koncu so jim celo ploskali kar naj bo tem politikom v priznanje za njihovo požrtvovalnost. Največje priznanje pa naj dobe pri volitvah. Pri deželnih volitvah bomo podprli nosilca liste dr. Štoko, to je štev. 1. V sredo, 24. t. m. bo imel v škedenj-skem Domu predavanje dr. Drago Štoka in sicer o pomenu Krekovega slavja v Škednju. Dne 26. maja bo minilo točno sedem let, odkar smo začeli z nabirko za naš Dom. V tem času smo veliko dosegli. Dobro vemo vsi, da kar damo v ta namen, damo sebi. Ne moremo zaostajati za drugimi, ki so še več uresničili kot mi. V nedeljo, 26. maja bo ob 10. uri sveta maša za vse žive in umrle dobrotnike Doma. Popoldne istega dne bomo pa šli s posebnim avtobusom na Vejno, da se udeležimo vsakoletne slovesnosti v tem novem Marijinem svetišču v prisotnosti tržaškega nadškofa, ki obhaja svoj zlato-mašniški jubilej. Posvet nekaterih upraviteljev Slovenske skupnosti Na Repentabru so na skupnem sestanku razpravljali občinski upravitelji Slovanske skupnosti iz devinsko-nabrežinske, repentabrske in zgoniške občine o delovanju raznih konzorcijev. Gre za konzorcije za kraški vodovod, za zdravniško in veterinarsko službo ter za pobiranje trošarine v omenjenih treh občinah. Zastopniki Sindikata slovenske šole pri šolskem skrbništvu Šolski skrbnik prof. Angioletti je prejšnji teden sprejel zastopnike Sindikata slovenske šole. Tajnik sindikata prof. Škerlj, referent za pedagoški odsek prof. Košuta in referent za osnovno šolo učitelj Dobrila so šolskega skrbnika seznanili z razgovori, ki so jih imeli zastopniki sindikata z ministrom za javno vzgojo v Rimu. Poleg drugega so sindikalisti seznanili šolskega skrbnika o utrakvističnem pošol-skem pouku na Repentabru in odločno zahtevali, da se ta pouk takoj ukine, ker je proti duhu in črki naše šole. Imenovanje slov. agronoma pri kmetijskem nadzorništvu Agronom dr. Vladimir Vremec je bil nameščen pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu. Skrbel bo za izvajanje »zelenega načrta« v naši pokrajini, zlasti kolikor zadeva slovenske kmetovalce. Dr. Vremec, ki je dokončal študij agronomije na dunajski in nato nostrifioiral diplomo na padovanski univerzi, je več let delal v inštitutu za oblikovanje zelenega prostora na dunajski agronomski fakulteti in nato na urbanističnem oddelku dunajske občine, in sicer v pododdelku za načrtovanje zelenja. Koncert zbora »Jacobus Gallus« Pretekli teden je zbor »Jacobus Gallus« nastopil v škedenjski kino dvorani. Pod vodstvom svojega dirigenta Ubalda Vrabca je zbor izvajal polifonske, umetne in narodne pesmi. V soboto pa je zbor imel celovečerni koncert v Varaždinu. Olajšano obiskovanje bolnikov Upravni svet Združenih bolnišnic je sklenil, da se bo lahko od 1. junija dalje vsak dan obiskovalo bolnike. Uprava pa priporoča, naj se pri bolnikih ne zadržuje več kot ena oseba in naj ne prihajajo otroci pod desetim letom starosti. Od 1. junija dalje bo potemtakem dovoljen obisk bolnikov po naslednjem umiku: od 15. do 16. ure vsak ponedeljek, sredo, petek in nedeljo, od 19.30 do 20.30 pa vsak torek, četrtek in soboto. Razstava goveje živine na Repentabru V nedeljo, 5. maja je županstvo na Repentabru priredilo pod pokroviteljstvom tukajšnjega kmetijskega nadzomištva razstavo goveje živine. Pripeljana živina je bila sivo-rjave pasme in vpisana v pokrajinski rodovnik. Na razstavi je bilo 68 glav, ki so last 35 živinorejcev. Ocenjevalna komisija je raz- delila živino v pet skupin in sicer v telice od 6 do 17 mesecev, junice do 18 mesecev, krave po prvem teletu, krave po drugem teletu do starosti 7 let in krave s starostjo nad 7 let. Vsa živina je dosegla že visoko rejsko stopnjo in komisija ni imela lahkega dela pri dodelitvi nagrad. Vsega so razdelili 30 nagrad. Med temi so bile dve zlati in štiri srebrne medalje, dva srebrna pokala in številne denarne nagrade v znesku 120.000 lir. Prve nagrade so odnesli Komar Karez iz Femetičev, Guštin Albin iz Cola, Guštin Anton iz Cola (dve nagradi) in Milič Karel iz Repnja. Pojasnilo dr. Branka Agneletta V zvezi s poročilom v našem listu, da komunisti na svojih shodih dr.. Branku Agnelettu očitajo, da pošilja svojo po-hčerjenko v italijansko šolo, nam je dr. Agneletto poslal pojasnilo, da pri vsej zadevi nima nobene odgovornosti, ker je njegova žena, ki je bila prej poročena z drugim v Zagrebu, v soglasju s prvim možem odločila, da bo njuna hčerka po prihodu v Italijo obiskovala italijanske šole. Dr. Agneletto nam je poslal tudi izjavo svoje žene dr. Branke Novakovič Agneletto, ki jo objavljamo v hrvatskem jeziku, kot je bila napisana. Sodbo naj si bralec ustvari sam. Trst, 13.5.1968 Poštovani gosp. uredniče, saznala sam da je u zadnjem broju Vaše g časopisa »Katoliški glas« bio na-padnut moj suprug Dr. Branko Agneletto sa obtuzbom, da šalje svoju adoptiranu kčer Andreju u talijanske škole. Ova op-tuiba ne odgovara istini. Naime, prije moje udaje za dr. Branka Agneletta, bilo je odlučeno sa Strane oca moje kčeri kao i moje, da če moja kčer dolaskom u Italiju pohadjati talijanske škole. Ona je živila 8 godina u Zagrebu (Hrvatska) i u školi je učila hrvatski, a ne slovenski, koji jezik nije niti onda poznala, pa ne vidim razloga zbog koga bi morala ona naučiti slovenski, dolaskom u Italiju. U svakom slučaju, moj suprug dr. Branko Agneletto nije sudjelovao u odluci iza-biranja škole. Uostalom, mislim da školovanje moje kčeri, koja je hrvatske narodnosti, nema nikakve veze sa pitanjem slovenske ma-njine u Trstu. Sa poštovanjem, dr. Branka Agneletto DESET ZAPOVEDI slovenskega jezika Leta 1922 je slovenska mladina v Trstu proslavljala »Prešernov praznik z govori, recitacijami in petjem. Ob tisti priliki so objavili nekako »slovensko narodno ustavo« glede našega jezika, ki jo v zgled posnemanja in izvajanja ponavljamo na tem mestu: »Naša slovenščina je, prepričani bodimo, eden najlepših jezikov na svetu.« Jezikoslovec o. St. Škrabec (1844-1918). 1. Veruj v moč in lepoto našega jezika! 2. Ne imenuj po nemarnem tujih besed! 3. Posvečuj naše narodne praznike, zahajaj predvsem v tiste templje umetnosti in prosvete, kjer se goji naša umetnost, naša znanost in naš jezik! 4. Spoštuj jezik svojega očeta in svoje matere, da bo večno živel tvoj rod! 5. Ne ubijaj s tujkami in s spakedran-kami blagoglasja in lepote svojega jezika! 6. Ne prešuštvuj s tujo navlako; ohrani svoj jezik čist in neomadeževan! 7. Ne kradi tujim jezikom besed in načina izražanja! 8. Ne pričaj po krivem zoper svoj jezik; laž je trditev, da je naš jezik trd in reven z izrazi! 9. Ne želi si mlačne in nezavedne žene, da ti ne bo vzgajala otrok v tujem jeziku in duhu! 10. Ne želi svojega bližnjega jezikovnega in duševnega blaga; naš jezik je lep in bogat, a česar še nimamo, si moramo ustvariti sami! V Trstu, 1922. V teh desetih zapovedih za ohranitev našega jezika in ljubezni do slovenstva je nekaj, kar mora dvigniti vsako slovensko srce, da še bolj zagori in vzljubi vse, kar je našega. Vsakemu posebej govori: vaši predniki, vaši očetje in matere, so znali ceniti svojo narodnost in svoj jezik !Posnemaj te jih tudi vi vsi, doma in vsepovsod, kjerkoli se nahajate in kujete življenje pod božjim soncem! DEŽELNE VOLITVE V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI 26. MAJA 1968 SLOVENSKI volivci in volivke na Goriškem! Naši kandidati za deželne volitve so: 1. Dr. Avgust SFILIGOJ, odvetnik 2. Albin ŠULIGOJ, učitelj 3. Dr. Drago ŠTOKA, pravnik 4. Oskar PRINČIČ, trgovec 5. Stanislav KLANJŠČEK, župan v Števerjanu 6. Dr. Ivan ČERNIČ, profesor 7. Alojzij PERŠOLJA, delavec Naša kandidatna lista je povezana s tržaško, s katero ima skupen znak, ki je lipova vejica z dvojezičnim napisom UNIONE SLOVENA- SLOVENSKA SKUPNOST. Kakor leta 1964, ko sta obe listi skupaj prejeli nad 10.000 glasov in enega izvoljenega poslanca, tako je naša zmaga gotova tudi letos. GLASUJTE ZA NAŠO LISTO, KI JE EDINA SLOVENSKA LISTA NA VSEM GORIŠKEM! Slovenski zastopnik v deželni svet I Nenehno se že več kot dvajset let borimo za pravice in koristi Slovencev v Italiji, medtem ko so razni komunisti in socialisti šli v italijanske stranke. Z dobro voljo smo dosegli marsikaj: 1. Šolski zakon z organikom za učitelje in profesorje. 2. Otvoritev šolskih vrtcev: leta 1966 v Štmavru pri Gorici. 3. Ureditev in asfaltiranje občinskih in pokrajinskih cest, ki zanimajo slovenske kraje in slovensko ljudstvo. 4. Napeljavo vode in električne razsvetljave po naših krajih in vaseh. 5. Zmanjšanje 40 hektarjev zaseženega zemljišča v štandrežu (po zakonu 167) na 20 hektarjev. 6. Vrnitev pravice do slovanskih imen in priznanje rabe slovenske abecede. 7. Slovenske napise na naše šole v Gorici, ki jih bodo v kratkem postavili. 8. Sklep občinskega sveta za gradnjo nove slovenske šole v severnem delu Gorice in izbiro zadevnega prostora v ul. Čampi. 9. Sklep občinskega sveta za poimenovanje dveh ulic po slovenskih zaslužnih možeh v Gorici. 10. Zastopstvo Slovencev v goriških občinskih in pokrajinskih, komisijah. 11. Vstop v goriški občinski odbor in Slovenska demokratska zveza v Gorici je edina slovenska politična organizacija na Goriškem in se bori za priznanje in spoštovanje vseh pravic in koristi slovenskega ljudstva. Borimo se naprej še: 1. Za enakopravnost slovenskega jezika v javnih uradih; 2. za razpis natečajev za stalež profesorjev na slovenskih šolah; 3. za ustanovitev šolskega nadzomištva in didaktičnih ravnateljstev za slovenske šole; 4. za nujno otvoritev strokovne šole trgovske smeri v Gorici, ki naj sprejme lepo število naših dijakov in zaposli tudi lepo število slovenskih profesorjev; 5. za ustanovitev posebnih poletnih in zimskih kolonij za slovensko šolsko mladino; 6. za boljšo opremo, obnovo in zgraditev novih sedežev za otroške vrtce, osnovne in srednje šole, tako da bodo odgovarjali potrebam slovenskih šolarjev in dijakov; 7. za spoštovanje krajevnih in kulturnih posebnosti na ozemlju, kjer prebiva slovensko ljudstvo, vključno krajevno poimenovanje v slovenskem jeziku; 8. za ustanovitev stolice za slovenski jezik in slovstvo na tržaški univerzi; 9. za končno odobritev zakona za kazensko preganjanje vseh, ki zasramujejo slovensko etnično skupnost; 10. za rešitev vprašanja lastninske pravice zgradb slovenskih ustanov (Alojzije-višča in Trgovskega doma), ki so bile kakor koli prisiljeno odtujene za časa fašističnega režima; 11. za zaposlitev delavcev in izobražencev slovenskega jezika na ravni popolne enakopravnosti; 12. za zaščito kmečke lastnine pred nevarnostjo razlastitve; 13. za primerne podpore slovenskim dobrodelnim, kulturnim in športnim ustanovam ; 14. za mir in napredek v naših obmejnih krajih; 15. za mirno sožitje med narodi in za združeno Evropo. Slovenski kandidat na italijanski socialistični listi ne more zmagati, saj je zadnji na listi, pred njim pa je šest italijanskih kandidatov. SLOVENCI! 26. MAJA VSI NA VOLIŠČE ZA ZMAGO LIPOVE VEJICE! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlllllllllllllllllllllllllllltlllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllHIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIlliHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE ZA POSLANSKO ZBORNICO IN ZA SENAT 19. MAJA 1968 Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je odločilo, da podpremo kandidate goriške Krščanske demokracije za poslansko zbornico in za senat, ker bodo Krščanska demokracija in njeni izvoljeni predstavniki v parlamentu kot v preteklosti tud v bodoče podpirali rešitev določenih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino, kakor izhaja iz sledečega dokumenta. Kandidata goriške Krščanske demokracije sta : DINO MAROCCO za poslansko zbornico. Temu dajte tudi preferenčni glas! ETTORE VALLAURI pa za senat. Slovenci! Kdo naj nam pomaga, če pa nimamo lastnega poslanca, ki si ga pri današnjih razmerah niti ne moremo izvoliti, ker nas je premalo? Pomislite, presodite ponatisnjeni dokument in 19. maja glasujte za KRŠČANSKO DEMOKRACIJO! Slovenska demokratska zveza v Gorici nastopa letos osmič na volitvah. Tokrat je drugič povezana s tržaško listo Slovenske skupnosti, ker gre za deželne volitve in si moramo skupaj izvoliti slovenskega zastopnika v deželnem svetu. Slovenska demokratska zveza v Gorici živi svoje dvaindvajseto leto delovanja, zvesta programu in cilju, ki si ga je leta 1947 postavila: obramba slovenskega ljud- stva v Italiji pred vsakim nasiljem, zapeljevanjem in zmoto; tolmačenje in zagovarjanje vseh njegovih pravic na temelju naravnega zakona in ustavnih določil enakopravnosti vseh državljanov ter spe-icfično na temelju 16. člena, ki ukazuje, da morajo biti jezikovne manjšine zaščitene s posebnimi zakonskimi normami. Ravno to zahteva goriška SDZ še danes: vse zakonske ukrepe, ki naj Slovencem v VAŽNO OPOZORILO GORIŠKIM VOLIVCEM IN VOLIVKAM! Za uspeh goriške liste je važno, da volivci napišejo zraven znaka, ki je lipova vejica z napisom Unione Slovena - Slovenska skupnost, tudi štev. 1 in 6. To je preferenčni glas za nosilca liste dr. Sfiligoja (štev. 1) in za dr. Černiča (štev. 6). VODSTVO SDZ V GORICI Naslon otrok stalinskih šil v Gorici odgovorno sodelovanje v občinski in pokrajinski levi sredini. 12. Naši demokratični upravitelji štever-janske občine pa so še posebej zgradili nove šolske stavbe, otvorili otroški vrtec, napeljali vodo v občino, uredili in asfaltirali ceste, in skoraj bodo napeljali tudi električno razsvetljavo. Dosegli so tudi priznanje občine za hribovito področje. 13. Uprli smo se nameravani industrializaciji velikanskega obsega sovodenjske-ga področja, ker bi le-ta pomenila uničenje te slovenske vasi. 14. Odkup po pravični tržni ceni (proti prisilnemu odvzemu) zemljišč, potrebnih za razne industrijske in socialne namene. 15. Dali smo pobudo za poživitev sejma sv. Andreja. 16. Izvoljeni predstavniki Slovenske liste v Sovodnjah in Doberdobu ter Slovenec v krmiinskem občinskem odboru se nenehno zanimajo in dajejo pobude v korist našega prebivalstva. 17. Dosegli smo občinske, pokrajinske in deželne podpore slovenskim zavodom, kulturnim ustanovam in športnim organizacijam. 18. Goriški občinski svet je letos sprejel sklep o zgraditvi naprave za uničevanje smeti, kar je SDZ predlagala že leta 1957. Nekaj podobnega Katoliški dom v Gorici, kar stoji, še ni doživel. Zadnjo nedeljo, 12. maja, je sprejel vase najbolj dragoceno, kar premore naša manjšina na Goriškem: naše otroke. Saj sami nismo vedeli, da jih je toliko. In če bi bili navzoči še vsi starši slovenske krvi s tistimi otroki, ki jih v svoji narodni mlačnosti pošiljajo v neslovenske šole, bi prostorna dvorana Katoliškega doma sploh težko sprejela vse udeležence. Koliko zadoščenje je bilo za naše očete in matere, ko so prisostvovali nastopanju svojih malčkov na odru in jih poslušali govoriti v svojem materinskem jeziku, včasih na okoren način, v zadregi in bojazni, a vedno otroško prisrčno in iskreno. Treba je bilo le videti ta mladi vrvež v dvorani, to živo reko, ki se je neprestano prelivala med vrstami stolov ,ta tipični otroški nemir, ki starejše bolj umiri kot pa vznemiri. Kar so naši otroci pokazali in povedali, vse je bilo podano naravno, občinstvu pa všeč zato, ker je pač prišlo iz otroških src. Nastopili so otroci iz skoro vseh slovenskih šol na Goriškem ter dijaki enotne srednje šole v Gorici. Prireditev je počastil s svojo navzočnostjo v imenu gori-škega župana občinski odbornik za mladino, šolstvo in turizem Agati; navzoči so bili tudi predstavniki šolskih oblasti, naši župani, politični in javni delavci, mnogi duhovniki in seveda starši ter vsi prijatelji naših otrok. Prireditev je odprl učitelj M. Loj k s pozdravno besedo, učenka iz šole v ulici Croce pa je pozdravila navzoče matere z recitacijo Cankarjevega »Hrepenenja«, saj so v nedeljo, 12. maja v Italiji obhajali Materinski dan. Nato pa se je začel razvijati spored, ki je zajel kar dve uri in pol. Otroci iz štandreža — zelo dosti jih je bilo in okusno so bili oblečeni — so navdušeno zapeli »Sonce čez hribček gre« in »Petelinček« .Otroci 2. razreda šole v ulici Croce so prav doživeto in prisrčno odigrali prizor »Rdeča kapica«, tisti iz 3. razreda pa so jim sledili s prizorom »Vesela pošta«. Otroci iz Števerjana so ljubko zarajali v prizoru »Ciciban in čebela«, aplavz pa je žela zlasti simpatična deklica kot čebela s svojimi bistrimi očmi, samozavestno izgovarjavo in pogumnim nastopom. Prizor otrok iz Pevme »Aleš piše mamici« je bil hvalospev požrtvovalnosti naših mater, ki ne štejejo žrtev v skrbi za svoje otroke. Prav dobro je uspel prizor »V šoli«, v katerem so otroci iz šole v ulici Randaccio zelo doživeto podali dogajanje ene šolske ure v razredu. Prvi del sporeda je zaključil pevski nastop dijakov in dijakinj enotne srednje šole v Gorici. Pod vodstvom prof. Bernarde Bandelj so zapeli »Cvetke in žarki«, »Zvonikarjeva« in »Dolenjski furmani«. Na začetku drugega dela prireditve so se najprej predstavile v okusnih modrih oblekcah učenke iz šole v Dolu. Ob zvokih prijetne glasbe so zarajale na odru. Njih nastop — bilo jih je deset — je bil izredno ljubek ter je potegnil vse občinstvo za seboj. Brez dvoma je bila to najboljša, najlepše podana in najbolje naštudirana točka vsega sporeda. Prav živahno je potekla igrica »Prvo povabilo«, ki sta jo dve deklici iz Pod-gore kar z veliko dozo igralske spretnosti odigrali. Za njima so otroci iz Jazbin voščili mamici z deklamacijo in recitacijo, otroci iz Rupe in Peči so pa s svoje strani podali dve točki: Sarafan ter Nuna in kanarček. Tudi prizor »Katrica« v vlogi dveh učenk iz sovodenjske šole je močno zadovoljil, kakor tudi petje pesmi »John Btmvn« mešanega otroškega zbora iz iste šole. Izven programa so še otroci iz Pod- gore lepo podali rajalno vajo »Kmetič...«. Tako je prireditev prišla do svojega konca. Oder je postal skoro premajhen za skupno pesem »Preljubo veselje«, ki so jo otroci. vseh naših šol gromko zapeli. Bil je to mogočen prizor ,ki je v dvorani žel velik aplavz, v srcih navzočih pa razgibal najbolj nežne strune srca. Nehote je v nas vstal občutek poguma in optimizma ob pogledu na te vesele obraze in pojoča grla. Zaželeli smo si le, da bi se tem otrokom prihodnje leto pridružili še vsi tisti iz naše skupnosti, ki spadajo zaradi porekla staršev v slovenske šole, pa danes obiskujejo pouk v jeziku, ki je bil njihovim staršem v mladosti neznan in jim še danes ni lasten. I ■ I i voini Prejšnji četrtek je bilo na sporedu predzadnje predavanje iz ciklusa o sodobni slovenski zgodovini, ki ga prireja SKAD v Gorici. O temi »Mirovna konferenca po drugi svetovni vojni in Slovenci« je govoril dr. Avgust Sfiligoj. V svojem predavanju je prikazal vrsto pomembnih dogodkov po koncu zadnje svetovni vojne, ko so v Parizu zmagovite sile odločale tudi o novih mejah med Italijo in Jugoslavijo. Mirovna konferenca v Parizu iz leta 1947 je med drugim sklenila odposlati v naše kraje zastopstvo zavezniških sil, da bi na licu mesta ugotovilo stvarni položaj in narodnostne meje. Jugoslovanska diplomacija je vztrajala na pravično začrtani jezikovni meji; v začetku jo je podpirala tudi Rusija. Končno je obveljala francoska posredniška vloga. Odvetnik Sfiligoj je v tehtnih besedah prikazal takratni položaj na Primorskem in zadržanje prebivalstva do novih perspektiv. Kot znano, je večji del slovenskega ozemlja na Primorskem nato res pripadel Jugoslaviji. Drugačna je bila zadeva s Trstom, kjer se je zaradi nasprotujočih si interesov ustanovilo Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki pa zaradi neimenovanja guvernerja s strani Varnostnega sveta OZN nikdar ni dejansko stopilo v veljavo. Prav zaradi tega je prišlo leta 1954 do sporazuma med zavezniki ter Italijo in Jugoslavijo o dejanski razdelitvi STO-ja, četudi pravno še vedno obstaja. Predavatelj je na kratko prikazal še položaj koroških Slovencev, ki so dobili pravno zaščito leta 1955 z avstrijsko Državno pogodbo . V svojih izvajanjih je dr. Sfiligoj še posebej orisal problem beneških Slovencev, ki še danes ne uživajo svojih naravnih pravic. Pri tem je spomnil na slovesno izjavo italijanske vlade iz leta 1945 ter na zagotovila takratnega videmskega prefekta o pravicah Slovencev v tej pokrajini. Zanimivega predavanja se je udeležilo lepo število zlasti izobražencev in študentov. Prav je, da posebno slednji spoznajo našo naj novejšo zgodovino, saj je za bodoče izobražence nujno, da imajo jasne pojme o naši narodni preteklosti. Spectator LISTNICA UREDNIŠTVA Zaradi praznika Gospodovega 'vnebohoda bomo prihodnjo številko našega lista paginirali namesto v sredo že dan prej, tj. v torek 21. t. m. Vsi dopisi naj bodo na uredništvu našega lista tisti dan do 9. ure zjutraj. Kasneje prišle bomo objavili v naslednji številki. Italiji zagotovijo popolno enakopravnost v vsakem pogledu, torej ne samo svobode tiska, kulturnega in političnega združevanja in udejstvovanja, socialnih ustanov in športnih društev, ampak tudi jezikovne pravice v odnosih z javnimi oblastmi, popolno ureditev vseh šolskih zadev, stalno primemo pomoč našim ustanovam in organizacijam ter sploh vse, kar naša slovenska skupnost v Italiji potrebuje za svoje življenje, za svoj kulturni, gospodarski in socialni razvoj ter napredek. Te pravice pritičejo vsem Slovencem v Italiji, tudi bratom iz Benečije in Kanalske doline po načelu enakosti in odklanjanja vsake diskriminacije. Francozom v Dolini Aosta in Nemcem na Južnem Tirolskem nudijo državni zakoni vsem enake pravice na ravni popolne enakopravnosti ter jih spoštujejo. V Dolini Aosta in v Poadižju velja pravilo dvojezičnosti. Te pravice mi Slovenci še nimamo, naši bratje v Benečiji in Kanalski dolini pa nimajo niti slovenskih vrtcev in šol, kakor jih imamo na Goriškem in Tržaškem. Terjamo torej vse naše pravice, in sicer enake za vse Slovence treh pokrajin: goriške, tržaške in videmske. Slovenska demokratska zveza v Gorici te pravice zagovarja, jih tolmači in se trudi, da jih dosežemo. Ne bomo tu ponavljali vseh dosedanjih pridobitev, saj so vsem dobro znane. Tako nam je na primer zdaj nujno potrebna strokovna šola trgovske smeri, kajti naša mladina ne more ostati vse življenje na ravni navadnih natakarjev, natakaric ali trgovskih vajencev in vajenk. Mladina potrebuje večjo trgovsko izobrazbo, ki naj jo usposobi za vodstvo trgovin in podjetij. Ta šola nam je obljubljena in upamo, da bo že s prihodnjim šolskim letom začela delovati. Prizadevamo si tudi doseči jezikovno enakopravnost v javnih uradih in smo prepričani, da bomo uspeli, ker je ta pravica slovenskega ljudstva v Italiji popolnoma utemeljena. S to jezikovno enakopravnostjo bomo dosegli dvojen uspeh: priznanje veljavnosti našega jezika in zaposlitev naše mladine po končanem šolanju. Vemo tudi, da imamo v vrstah Krščanske demokracije ljudi dobre volje, ki' ‘v nam bodo pomagali. Ostanemo pa eni in drugi politično neodvisni. Socialisti in komunisti pa naj pokažejo, kaj so vidnega dosegli za slovensko manjšino! Ko je bil minister za prosveto socialni demokrat Paolo Rossi, je pripravil osnutek zakona, s katerim bi bile naše šole priključene italijanskim kot paralelke! Prva je proti temu odločno nastopila »1 nap Pre i ir. štui če: Zgo, Voj l ni < niti skil bil mu rav sve, $vo tija v %< ne iist Pre iati krii in , vrs le tih San VP bš Hs ftio A iec r, 'k »5 »5 Mk he $eb do/ lev, f jen »a/ d«] goriška SDZ, ki je potem dosegla od ministra Medicl-ja, krščanskega demokrata, uzakonitev naših šol, ki so samostojne! Samo goriška SDZ je zahtevala in vztrajala, da imamo danes pravico dajati svojim otrokom slovanska imena in pri tem rabiti slovensko abecedo. Niti pri tem nam niso pomagali kaki socialisti! Morebitne denarne podpore so dobra stvar. Nakazujejo pa jih tudi demokri-stjanski predstavniki, ne samo socialistični. Sicer pa, ali ni res, da plačujemo tudi mi Slovenci davke in da imamo že zaradi tega pravico do podpore v enaki meri kot italijanske občine, ustanove in organizacije? Davke pa smo plačevali tudi dvajset let za časa fašizma, ne da bi od tega imeli kake koristi! Terjamo tudi zaščito na gospodarskem področju, saj govori ustava o splošni zaščiti, ne samo o jezikovni. Smo torej odločno za zaščito kmečke lastnine pred nevarnostjo razlastitve in pred nevarnostjo neupravičenega odkupa zemljišč pa krivični tržni ceni. Zaščita jezikovne manjšine mora biti popolna, ker je sicer manjšina izpostavljena nevarnosti gospodarskega propada! Primorski Slovenci slavimo letos štirinajsto stoletnico bivanja na tem ozemlju> zato kličemo vse brate in sestre k enotnemu nastopu, ki naj bo dokaz narodne pripadnosti in zavednosti. Zato pozivamo vse Slovence in Slovenko dobre volje, naj glasujejo za listo Slovenske skupnosti z znakom lipove vejice. Lc tako bomo Slovenci Imeli v deželnem svetu zastopnika in tolmača svojih pravic in potreb! VODSTVO SDZ V GORICI Cemu program Narodnega sveta koroških Slovencev? (2. nadaljevanje) »Primorski dnevnik« z dne 23. marca je napisal v zvezi s poročilom o predavanju Predsednika Zveze slovenskih organizacij Francija Zivittra v Klubu slovenskih studentov na Dunaju med drugim slede-ce: Zwitter je podal najprej kratek iSodovinski oris dogodkov po 2. svetovni v°jni, povedal je, da je bil mišljen Narod-ni svet koroških Slovencev kot druga garnitura zastopstva Slovencev pri avstrijskih krogih, kajti OF, katere smoter je bil priključitev južne Koroške k matičnemu narodu, ni odgovarjala več političnim himeram. Šele pozneje se je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) osamosvojil in postal druga politična organiza-c,ia koroških Slovencev.« Vsako potvarjanje zgodovinskih dejstev stvari samo škoduje. Tako zgoraj navedena trditve. Znano je, kako je prišlo do 'tetopa dr. Tischlerja iz OF. Dr. Tischler Pred svojo vestjo ni več mogel zagovar-lati, kar se je dogajalo v vrstah OF ter 'riti politike, ki je teptala demokratična ln krščanska načela, širila pa v slovenskih Vrstah komunizem. Leta 1949 ustanovljeni Narodni svet ni v nobeni zvezi z OF. Bil ,e Po dr. Tischlerju in njegovih sodelav-c‘h ustanovljen kot narodno-politična organizacija koroških Slovencev, ki naj spoji v Politično voljo vse protikomunistične in krščansko usmerjene sile v narodu. Delo Hsks je imelo za podlago krščansko-de-*n°kratična načela. Narodni svet je bil od vsega početka od prvega dne ustanovitve naprej — leodvisen, torej samostojna politična or-nizacija, zato se mu »pozneje« tudi ni 'jo treba »osamosvojiti« ter šele potem 'stati »druga politična organizacija koških Slovencev«. Da bi »Primorski dnev-^k« ne poznal resničnih ozadij, tega nihče •e bo verjel. Cela vrsta »Vestnikov« — po-bno ob priliki deželnozborskih volitev — Ukazuje, kakšen odnos je imela slovenska ^vica do dr. Tischlerja in njegove politike. Protikomunistično in katoliško usmer-,e«o delovanje Narodnega sveta je vsebovalo dosti programa za leta naprej. Ven-r je po skoro 20-letnem obstoju te or-81nizacije danes potrebno, da si izdela "SKS na podlagi dosedanjih idejnih izho-"išč in izkušenj smernice za bodoče na-'°dno-politično delo med koroškimi Slonici ter Slovenci sploh. Konfrontacija s °dobnim svetom ter prilikami v današnji ^goslaviji ter v zamejstvu to od njega l9hteva. Sodobni svet je pretežno materialistično ^merjen. Zato je v programu NSKS za-Vesten poudarek na elementih naše du- n°vnosti in kulturnosti, na vrednotah du-^Q■ Razmere v Jugoslaviji so se res bi- 5,veno spremenile. Vendar gre tudi v prikrit Jugoslavije, kljub temu, da je ure-§Ha svoj odnos do Vatikana, za državo, v kateri ne razumejo pod versko svobo-demokratičnimi prilikami, svobodnim ^spodarstvom in politično svobodo isto ^ot na Zapadu. Ne da bi se vmešavali v notranje zadeve Jugoslavije, pa vemo Prakse, kako vplivajo razmere v Jtigo-shviji v ideološkem oziru na celotno za-^eistvo. Tako je slej ko prej, kljub potisku potrebe po dobrih odnosih koro-^ih Slovencev z matičnim narodom važ-tudi za naprej spoznanje, da mora j^eti vrednotenje jezika, kulture in živ-,e'tja tudi krščansko podlago, t0 gledanje je bilo treba vnesti v pro-*r>! velike dobrine. Vključilo jih je v llibo kulturnih evropskih narodov, nji-°Vo duhovnost je ne glede na večnostne ednote krščanstva obogatilo tudi v nagnem oziru. Ignoriranje ali omalovaže-a,|/e teh dejstev pri našem bodočem na- rod %č Vi nem delu bi duhovno silo in idejno V, manjšine slabilo, kar bi imelo prej slej negativne posledice za celotno '°dno življenje. Ob praznovanju 1200- e,nice pokristjanjenja slovenskega naroda S"!“ se koroški Slovenci tega še prav po- .tnt , ei zavedali. To praznovanje pomeni v "m sodobni zgodovini vogelni kamen in “iipot v bodočnost. Da se odraža ta (,0 Sode k idejno tudi v programu NSKS, Ražnje, da sc zavestno priznavamo v rodnem življenju h krščanstvu kot na-e""< idejnemu izhodišču. Ob praznovanju 60-letnice Slovenske kr- a,lsko-socialne zveze za Koroško so bile (( Kazane smernice za naše nadaljnje kul- lr,,o-prosvetno delo, ki naj se rnanife-tira Ih j, >0tiljivosti in dejavnosti. Novim težnjam ^tiirne iniciativnosti med koroškimi Slo-. c‘ skuša ustreči tudi program Narod- 'jgp M sveta s posebnim poudarkom na v vseh oblikah sodobne kulturne vsevrstnem izobraževanju, tudi umetnostnem. To področje zasluži pri vseh narodih, prav danes, ko se v svetu vrednote duha tako zanemarjajo, še posebno skrb in podporo. V osnutku programa je rečeno: »Prvi kader za vznik mladih slovenskih koroških umetnikov vseh vrst je in mora biti slovenska gimnazija kot dosedaj najvišji slovenski koroški inštitut. Profesorji slovenske gimnazije imajo sveto dolžnost, da odkritim umetniškim talentom dajejo pobudo in oporo. Poleg gimnazije pa ima glede na izobraževanje slovenskega učiteljstva podobno vlogo Pedagoška akademija v Celovcu, dalje gimnazija na Plešivcu in pa tudi vzgojni slovenski zavodi. Voditelji in voditeljice naj bodo kulturno odprti in razgledani. In če govorimo o možnosti odkrivanja umetniških in znanstvenih talentov na domačih koroških tleh, je treba dati poseben poudarek ustvarjanja umetniškega in znanstvenega kadra v visokošolskem domu Korotan na Dunaju ter drugih izobraževalnih centrih. Diferenciacija umetniškega in znanstvenega zanimanja in študija ter udejstvovanja nas vodi k sklepu, da bomo v nekaj letih potrebovali v Celovcu Kulturni inštitut (dom) za specifičen študij, umetniške razstave in prireditve. V Kulturnem domu bo treba ustanoviti tudi študijsko knjižnico predvsem slovenskih znanstvenih in literarnih del ter umetnosti v njem, tudi slovenski etnografski muzej, slovensko umetniško galerijo in podobno.« Program NSKS formulira načelna izhodišča za naše nadaljnje narodno delo v sklopu slovenske in avstrijske skupnosti. Takole je poudarjena naša tozadevna vloga v programu: »Avstrija meji na dve slovanski državi in je v sedanji politiki usmerjena v to, da tudi z drugimi slovanskimi državami razvija najboljše gospodarske in kulturne odnose. Pri tem stremljenju ji morejo mnogo koristiti prav slovanske manjšine. Njeni slovanski državljani morejo biti spričo znanja slovanskih jezikov in slovanskega sentimenta njeni najboljši posredniki.« V MARIJINEM DOMU V ROJANU bo v nedeljo, 19. maja PRIREDITEV OSNOVNE ŠOLE s pisanim sporedom (prizori, petje, deklamacije itd.). — Začetek ob 17. uri. VABLJENI! Glede na vsestransko upoštevanje naših življenjskih interesov je nato ob koncu programa rečeno: »Tako bi bila dana možnost za vsestranski duhovni razvoj tudi dežele, kar bi položaj Avstrije na znotraj in njen pomen na zunaj močno dvignilo, našo državo pa uvrščalo med najbolj napredne in kulturne države sveta.« Z željo torej, da obudi, poživi in razplamti življenjske ter stvariteljske sile v narodu, je bil zasnovan in koroškim Slovencem izročen v razpravljanje program Narodnega sveta. Drži pa, da je prav to razpravljanje dokazalo potrebo po upoštevanju marsikaterih tehtnih momentov pri dokončni formulaciji, kar se bo tudi zgodilo. Dr. Valentin Inzko S TRŽAŠKEGA Protest zoper prisilno zasedbo slovenskih zemljišč Svet Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obravnaval med drugim tudi vprašanje prisilne zasedbe zemljišč pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji za pokopališčem in prisilnega izgona številnih družin, ki jim bo tržaška občina razlastila hiše. Svet odločno protestira proti napovedanim zasedbam in izgonom posebno še zaradi tega, ker je nedopustno pregnati prizadete družine, ne da bi jim prej zagotovili primerno stanovanje in pravično odškodnino. Zaradi tega zahteva svet Slovenske skupnosti, da tržaška občinska uprava preneha z razlastitvenim postopkom in da se dogovori s prizadetimi za pravično odkupno ceno, katerim naj tudi predhodno preskrbi primerno stanovanje. Slovenska skupnost poziva Krščansko demokracijo in PSU, ki odgovarjata za občinsko upravo v Trstu, kakor tudi KPI in druge opozicijske stranke, naj se pridružijo akciji Slovenske skupnosti za preprečitev napovedanega razlaščevanja in prisilnih izgonov lastnikov in njih družin pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji. Seja sveta Slovenske skupnosti Svet Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji seji dne 13. maja razpravljal o volilni kampanji za parlamentarne in deželne volitve. V skladu s sklepom občnega zbora, ki je določil dr. Draga Štoka za nosilca liste Slovenske skupnosti za deželne volitve, je svet z ogromno večino sprejel resolucijo, s katero Slovenska skupnost priporoča volivcem, naj dajo preferenčni glas nosilcu liste dr. Štoki. V zadnji številki smo poročali o komunističnih očitkih proti nabrežinskemu županu. Ti očitki se nanašajo v glavnem na gradnjo nadaljnjih 98 stanovanj za ezule v Sesljanu in na namestitev bivšega nabrežinskega odbornika Fabrisa pri konzorciju za kraški vodovod. Izvedeli smo, da je svet Slovenske skupnosti razpravljal tudi o tej zadevi in prišel do zaključka, da jo je treba obravnavati ob navzočnosti nabrežinskega župana, ki bo gotovo navedel neovrgljive dokaze o neutemeljenosti komunističnih napadov. Korošice v Bazovici 9. maja so v naši kino dvorani nastopile gojenke gospodinjske šole iz št. Jakoba v Rožni dolini. 4. maja so zaključile šolsko leto in naslednji dan so imele zaključno prireditev in razstavo. Primemo je bilo zato, da so napravile dvodnevni izlet po Goriškem in Primorskem. Prespale so v počitniškem domu v Dragi. Izrabili smo priliko in jih povabili, da so nastopile še pri nas s sporedom, ki so ga imele doma na Koroškem. Vaščani so v zadovoljivem številu prihiteli na prireditev, da se srečajo z dragimi Korošicami, ki so Primorcem tako sorodne v trpljenju in ponižanju in jih zato vselej z velikim navdušenjem sprejmemo. Dekleta so nas iznenadila s svojo lepo, čisto izgovarjavo, z ubranim in mehkim petjem koroških pesmi in narodnim rajanjem. Začudili smo se zlasti, ker so tako gotovo nastopale brez pevovodja. Mladino so navdušile z modernimi popevkami ob spremljavi kitare. Vsa čast čč. šolskim sestram in koroškim duhovnikom, ki tako lepo vzgajajo koroško mladino, katera je poroštvo za obstoj slovenstva na Koroškem. Nič kaj dobrega ni obetalo jutro pretekle nedelje. Kazalo je na dež. Polagoma pa se je zjasnilo v veliko veselje tržaških skavtinj, ki so se zbrale v rojanskem Marijinem domu, da proslave desetletnico svojega delovanja. Šele zvečer, ko so se vsi razšli, se je ulila ploha. Prišlo je skupaj več kot sto skavtinj in občinstvo je napolnilo vso dvorano. Prireditve se je udeležil tudi škofov vikar msgr. dr. Škerl. Tri ure je trajal program. Prizor je sledil prizoru. Vsak je predstavil nekaj novega. Gledalci so vztrajali v dvorani do zadnje točke. Skavtinja Ivanka Guštin je goste pozdravila in vsako točko posebej napovedala. Najprej so se na odru zbrale vse skavtinje in zapele mednarodno himno skavtinj »Bodočnost nova je pred nami...«. Sledil je govor cerkvenega asistenta dr. J. Prešerna. Nato je zbor skavtinj pod vodstvom Janka Bana dovršeno zapel štiri pesmi. Potem smo videli v slikah in slišali v razlagi, kakšen je skavtski tabor, ki igra tako važno vlogo v skavtskem življenju. Vse je bilo lepo in zanimivo, le slike so bile malo pretemne. Presenetile so nas mlajše skavtinje z ritmičnimi vajami, ki jih je sestavila in naučila skavtinja Švab Ivica po melodiji »Pesmi slovesa«. Nastopile so brezhibno in so vse navdušile. Ugajala je tudi igra »Štiri želje« v dveh dejanjih, ki so jo podale skavtinje iz Boljunca. Nekaj posebnega je bil nastop treh skavtinj »Pojoči galebi«. Ob električnih kitarah so zapele več pesmi. Nekatere so same sestavile. Zelo zanimiv je bil pregled desetih jurjevanj, ki so jih doslej tržaške skavtinje imele, v slikah, razlagi in glasbi. Po mani Gospodovi priliki o pametnih in nespametnih devicah, ki pričakujejo ženina, je pesnik Novačan sestavil pesnitev, ki so jo starejše skavtinje predstavile po režiji gospe Bazovica Ko bomo vzeli v roke to številko »Katoliškega glasa«, ki je dosegla številko tisoč, bo v naši vasi vsaj na zunaj zavladalo predvolilno premirje. Oddahnili se bomo. Na žalost je volilna propaganda v slovenskem in italijanskem jeziku izlila veliko gnoja na zavedne in delavne Slovence. Kaj bi rekle bazoviške žrtve, če bi slišale na naših tleh toliko klevet v škodo slovenske enotnosti? Zakaj se morajo nekateri naši ljudje znašati prav nad slovenskim napisi, lepaki? Zakaj se nihče ne dotika plakatov misinov, liberalcev? Zakaj je moral prav na naših lepakih nekdo napisati besedo »fojba«? Ko bomo šli na volišče, bomo mnogi v Bazovici šli z mimo vestjo, da smo delali za zedinjenje, pomirjenje in za zbli-žanje vseh dobromislečih Slovencev v vasi, in to ne toliko v besedi kolikor v dejanjih. Naj bi letošnje dvojne volitve še bolj utrdile enotnost med Slovenci! Seja odbora Kmečke zveze Na prvi seji po občnem zboru je izvršni odbor Kmečke zveze razpravljal o nalogah zveze in o organizacijskih vprašanjih. Odborniki so predvsem razpravljali o škodi, ki jo povzročajo kmetom nedeljski izletniki in divjačina. O regulacijskih načrtih pa bo zveza zavzela dokončno stališče po skrbni proučitvi vseh tehničnih Stane Oficije. Pametna dekleta pričakujejo pravega ženina, nespametna pa zapelje hudič, da nasedejo njegovim vabam. Morda je to bila najlepša točka prireditve. Le vsi je najbrže niso razumeli. Zaključil je proslavo zbor skavtov in skavtinj, ki so skupaj zapeli tri pesmi: Pesem mladine, Bodi pozdravljen in Skavtsko pesem. Ko so ljudje odhajali iz dvorane, je bilo slišati samo hvalo in navdušenje nad lepo prireditvijo. Na dvorišču pred Marijinim domom so se skavtinje postavile v krog. Presenetile so dve voditeljici in cerkvenega asistenta s spominskimi darovi, ki so jim jih izročile v zahvalo za desetletni trud za skavtsko organizacijo. Potem so mogočno zapele »Pesem slovesa«. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 19. do 25. maja 1968 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Sv. Pavel apostol. 21.00 Komisar Maigret. — Drugi: 21.15 Settevoci, pester spored. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Herkulovi podvigi, film. — Drugi 21.15 Sprint. 21.45 Serijska oddaja. Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Hiša v redu, dvodejanka. 22.35 Norrnan-ski otoki, dokum. — Drugi: 21.15 Izgubljeni mir, dokum. 22.15 Sladkor in kanela, pestra oddaja. Sreda: Prvi: 21.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Tam tam Majutnbe, film. Četrtek: Prvi: 21.00 Incident, vzgojna oddaja. 22.15 Prekupčevanje z zlatom, film. — Drugi: 21.15 Pestra oddaja. 2.30 Iz filmskega sveta. Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Geminus, igra. Sobota: Prvi: 19.30 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Serijska oddaja. 22.15 Iz gospodarskega sveta. — Drugi: 21.00 Balet. 21.50 Pestra oddaja. ★ SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 19. do 25. maja 1968 Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Mahkovič in štirimi kovači. 10.45 Ringaraja: Josip Jurčič. 11.25 Film za otroke. 13.30 Odbojka Mladost : Železničar. 14.45 Dan mladosti na Kumrovcu -rokometni finale. 17.45 Kmečka ohcet - posnetek sobotne prireditve. Ponedeljek: 18.25 Slovenščina. 19.20 Portret dr. prof. Janeza Milčinskega. 19.40 Dokument današnjih dni: Ugrabitve na Siciliji. 20.35 Svet na zaslonu. 21.30 Benjamin Ipavec: Serenada - baletna adaptacija. Torek: 18.00 Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno skupino. 18.25 Film za otroke. 18.40 Naš čas - mladost. Sreda: 20.35 (Ne)znana Talija: Slovenske vezi s hrvatskimi in srbskimi gledališči. 22.10 Belfegor - serijski film. četrtek: 17.10 Tiktak: Medvedov godr-njavček, II. del. 18.00 Po Sloveniji. 18.45 Po sledeh napredka. 20.15 Rotterdam: Evropski nogometni finale - prenos EVR. Petek: 17.50 Deček iz džungle - serijski film. 18.20 Mi mlaui. 19.05 Dokument današnjih dni: Tabletomanija. 19.35 Homo sapiens - eksperimentalni film. 20.35 Sedmi kontinent - jugoslov. celoveč. film. Sobota: 16.55 Finale jugoslov. rokometa. 17.45 Popotovanje Jamesa Coocka - serijski film. 18.35 Sprehod skozi čas. 21.50 Stotnikova hči, II. del. plati vprašanja. IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllHIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIH JOSEFINE STEGBAUER 65 --------- Prevedel J. P. »» zvezJa • • •? 44 Kornelija Frohner se je od začudenja skoro sesedla, ko je zagledala med vrati »pisatelja«, ki se ji je lepo predstavil: »Mirko Iieller« in ji podal roko. Pred njo je stal mlad, vitek fant s pegastim obrazon. »Oprostite,« je rekla, »biti mora pomota. Hotela sem govoriti s pisateljem Mirkom Hellerjem.« Ob tej besedi se je Mirko počutil kot v devetih nebesih. Ta gospa išče pisatelja Mirka Hellerja. Pisatelja! Zdelo se mu je, da mu pod nogami raste mogočen marmornat podstavek, ki ga dviga više, vedno više, njega pisatelja Mirka Hellerja. Zato je, zavedajoč se svojega dostojanstva, dejal kar moč zviška: »To sem jaz!« Kornelija Frohner je bila v zadregi: »Oprostite, mislim namreč pesnika, ki je napisal tisto zgodbo v zadnji nedeljski številki: Mala umetnica na konju.« »Ta pesnik sem jaz!« Nak, gospa Frohner tega ni mogla razumeti. Strmela je v fanta kot v prikazen. Ni vedela, kaj bi rekla. Pa se je oglasil Mirko: »S čim naj vam postrežem, gospa?« »Če ste vi res tisti... pesnik...« Mirko je dobro opazil na njenem obrazu dvom. Kar naenkrat se je zamajala njegova samozavest. Začutil je, kako nerodno se je obnašal, a si ni vedel pomagati. »Ali ne bi sedla?« je končno prekinila Kornelija mučni molk. »Ta moja zadeva, o kateri bi se rada z vami pogovorila, bo malo dalj časa trajala. Rada bi vas namreč vprašala, kje ste črpali snov za to zgodbo, za to lepo novelo. Veste, v njej opisujete stvari, ki...« zdaj je tudi njej zmanjkalo besed. Ni vedela, kako naj pove, da se ne bi morda preveč osmešila, če za vsem tem ni drugega kot samo gol slučaj. Poleg tega pa nikakor ni mogla temu otroku, čeprav je bil že malo večji fant, razlagati svojih slutenj, svojega materinskega hrepenenja in žalosti. Mirku se je takoj posvetilo. Velik uspeh! Uspeh njegove zgodbe, o katerem je ves čas sanjal! Njegovo zgodbo je brala ta žena, ki je gotovo poznala Gre-tico Thom, še preden je ta izgubila spomin. Drugače bi se prav gotovo ne zanimala zanj. Samozavestno, moško, jo je prekinil in vprašal: »Gotovo ste v deklici Moniki Amsberg, o kateri pišem v tej noveli, spoznali Gretico Thorn?« Zdaj je gospa Frohner še manj vedela. Zbegana je vprašala. »Gretico Thom?« »Otrok, ki ga opisujem v tej noveli pod imenom Monika Arnsberg je pravzaprav Gretica Thom.« Mirko je v razburjenju kar pozabil, da je Gretica Thom pravzaprav le privzeto ime in da se je prej gotovo drugače pisala. »Vnedar torej le slučaj!« Gospa Frohner si je obrisala potno čelo. Zastonj torej vse vznemirjenje, zastonj vsa pot! Le kako si je mogla predstavljati zaradi nekaj malenkostnih podobnosti, da je ta Monika njen otrok? Naenkrat ji je bilo od sile nerodno. »Oprostite, prosim!« Mirko ni mogel slutiti, kaj misli tuja gospa. Zato tudi ni vedel, kaj naj bi rekel. Gospa Frohner je čutila, da mora nekaj reči, da ne more kar tako iti proč, ne da bi povedala, čemu je pravzaprav prišla. »Veste, mislila sem, da je ta Monika Arnsberg, ki jo opisujete, moj otrok,« je nazadnje povedala. »Jahanje, igranje na gosli, potem ime Gretka, poni Ksenija, Marijina svetinjica, Avstralija, pesem...« Dalje ni mogla govoriti. Solze razočaranja, neizpolnjenega hrepenenja so ji zadrgnile grlo. Mirko se je spet znašel. Zmaga! se je veselil v srcu. Rekel pa je le čisto stvarno kot kak odrasel: »Vi ste torej imeli otroka, pri katerem se vse te stvari ujemajo. Potem je čisto mogoče, da ste res mati te deklice. Saj sem to novelo — kar ni mogel reči zgodbo, preveč vsakdanje se mu je zdelo — le zato napisal, da bi našel starše Gretice Thorn. Seveda sem to storil tudi kot pisatelj, ki mu pesniška žila narekuje, naj piše«! Komaj je izrekel te zadnje besede, že je začutil, kako neumestne so, a mislil je, da to že mora povedati, če ne bi gospa morda mislila, da ni pisatelj, ampak le kak priložnostni pisun. »Mojemu otroku vendar ni bilo ime Gretica Thorn!« (se nadaljuje) Poš Goriški nadškof v Alojzijevišču To sredo na praznik sv. Janeza de la Salle, apostola šolske mladine, je obiskal Alojzijevišče goriški nadškof msgr. Peter Cocolin. Daroval je za gojence sv. mašo v slovenskem jeziku in jim pri evangeliju podal nekaj smernic za življenjsko pot. Dejal jim je, da se čuti odgovornega za njih vzgojo in duhovno rast pa tudi za zavod sam, ki vrši veliko poslanstvo s tem, da skrbi za njih kulturni napredek in jim oblikuje osebnost, da bo krščanska. Poudaril je pomen navzočnosti duhovnika v njihovi sredi, ki živi za nje, jim je vedno blizu in jim posreduje Kristusa. Gojence je pozval, naj se utrjujejo v medsebojni ljubezni po Jezusu, ki je pričujoč med njimi. Končno jim je zagotovil, da kot višji pastir njihovih duš misli tudi na to, da bi zavod, v katerem živijo, vedno bolj odgovarjal sodobnim zahtevam. Po sv. maši so ga gojenci sprejeli v učilnici in mu izrazili veselje nad obiskom in hvaležnost za vse, kar je in bo pomagal zavodu. Potem ko se je z gojenci slikal, si je bežno ogledal zavod in se od vseh prijazno poslovil. SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI vabi na MISIJONSKO PREDAVANJE S FILMOM ki bo na vnebohod, 23. maja ob 18. uri v Katoliškem domu v Gorici. Predaval bo misijonar g. PAVLE BERNIK SDB iz Asama v Indiji. Pavle Bernik je že 36 let misijonar v Indiji. Sedaj je doma na dopustu in bo ob tej priložnosti obiskal tudi Gorico, da nas seznani s svojim delom in svojimi potrebami. Vsi prisrčno vabljeni. Vstop prost. Pok. Marica Stibilj Žrtev prometne nesreče je postala v Gorici Marica Stibilj. Prvega maja proti večeru je šla s kolesom na pokopališče, da nese rože na grob pok. strica Josipa štrancarja. Prav blizu pokopališča, ko je hotela zaviti s ceste proti pokopališču, jo je od zadaj podrl avto. Pri tem je tako močno udarila z glavo ob asfalt, da si je prebila lobanjo in pretresla možgane. Nezavestno so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se pa ni več zavedla. Po enajstih dnevih je prav na svoj rojstni dan umrla. Pokopali smo jo v ponedeljek 13. maja. Pokojna Marica je bila doma iz Ustij pri Ajdovščini, kjer se je rodila leta 1902. Starši so jo poslali študirat v Škofjo Loko k uršulinkam, kjer je diplomirala kot učiteljica ročnih del. Vendar ni šla v službo, temveč je ostala pri stricu Josipu Štrancarju .župniku v Rihemberku, sedaj Braniku. Tu je stricu, ki je bil že v letih, veliko pomagala v župniji, posebno pri pouku krščanskega nauka. Ko je stric stopil v pokoj, se je z njim in s teto preselila v Gorico in ostala tu do smrti. Po zadnji vojni se je zaposlila kot učiteljica ročnih del na slovenskih šolah in je nekaj let učila v Gorici in tudi na Tržaškem. Pokojna Marica je bila blagega in mirnega značaja in zelo verna. Bila je članica goriške Marijine družbe in III. reda. Bog ji daj večni pokoj; njenim sorodnikom, zlasti sestri Berti pa izrekamo naše sožalje. Zborovanje Apostolstva molitve Kot prejšnja leta je bilo tudi letos zborovanje zveze »Apostolstva molitve« za vso deželo Furlanija-Julijska Benečija. Vršilo se je v Marijinem domu v Pordenone pod vodstvom tamkajšnjega škofa. Tudi AM slovenskega dela goriške nadškofije je poslalo svoje zastopstvo in poročalo o delovanju te svetovne zveze med Slovenci na Goriškem. Zaradi jasnega, jedrnatega in bogatega poročila so zastopniki slovenskega AM zaslužili javno pohvalo od strani škofa pred vsem zborovanjem. Moj poletni hobby 1968 Mladinski krožek »Stella Matutina« v Gorici je objavil razpis za prvi deželni natečaj pod naslovom »Moj poletni hobby 1968«, ki je namenjen dijakom nižjih in višjih srednjih šol kakor tudi dečkom in fantom od 13. do 18. leta starosti. Namen natečaja je vzbuditi v mladini zanimanje za darove, ki jih ima v sebi, jih razviti ter tako obogatiti sebe in druge. Natečaj ima tri sekcije: Prva je namenjena dijakom višjih srednjih, tehničnih in strokovnih šol ter državno priznanih zavodov, vključno vse dijake, ki bodo v šolskem letu 1967-68 dokončali svoje študije. Druga sekcija je namenjena dijakom nižjih srednjih šol, tretja pa dečkom in fantom od 13. do 18. leta starosti. Udeleženci natečaja morajo svoje sestavke, katere koli vrste, poslati na naslov »Segreteria del Centro Giovanile Stella Matutina«, via Nizza 36, Gorizia najkasneje do 3. oktobra 1968. Dela morajo biti opremljena s šifro ter zraven dodana ovojnica, v kateri je šifra pojasnjena z natančnimi podatki sodelujočega. Vsakdo lahko predloži največ dve deli. Sestavke bo pregledala in ocenila posebna komisija. Najboljši bodo dani občinstvu v pogled od 20. oktobra do 5. novembra letos. Najboljša tri dela bodo nagrajena. Prva nagrada znaša 50.000 lir. Vsa pojasnila in prijavnice se dobijo na sedežu krožka v ulici Nizza 36 v Gorici. Obvestilo rimskim romarjem Romanje v Rim bo, kot napovedano, od 23. do 26. maja. Odhod za vse romarje v četrtek ob 6. uri zjutraj, le romarji s Krasa bodo morali odpotovati prej, ker imajo daljšo pot. Zato naj se romarji iz vasi: Gabrje, Vrh, Doberdob, Jamlje, Zgonik in drugih kraških vasi pripravijo, da odpotujejo prej. Gabrci, Vrhovci in Do-berdobci odpotujejo ob 5. uri zjutraj. Nato pojde avtobus do Sesljana, kjer bo na trgu prevzel ostale romarje s Krasa. Zato naj bodo tam ob 5,30 zbrani vsi romarji iz ostalih kraških vasi. Priporoča se točnost, kajti kdor bo zamudil, bo ostal doma. Z avtobusi se potem odpeljemo do Padove, kjer bo ob 9. uri škofova maša v baziliki sv. Justine. Prihod v Rim bo zvečer istega dne. V Rimu bo v petek ob 9.30 skupna maša pri Sv. Pavlu; maševal bo msgr. Andrej Pangrazio. V nedeljo bo skupen obisk pri Sv. Petru ob 8. uri, kjer bo sledila maša sv. očeta Pavla VI. in avdienca za romarje. Vrnili se bomo domov v nedeljo pred polnočjo. Romarjem se priporoča, naj imajo s seboj kak osebni dokoment ter kosilo za prvi dan, ker po cesti ni predvideno kosilo po hotelih. Za vsak slučaj naj imajo s seboj tudi osebno perilo in brisačo. V Rimu bodo slovenski romarji nastanjeni v hotelu Pineta Sacchetti, Via Forte di Braschi 2. —- Vsa ostala navodila dobe romarji med potjo. — Slovenci bomo imeli tri lastne avtobuse. Š P# J? Odbojka. Preteklo soboto je imela gori-ška 01ympija lepo priliko, da si osvoji dragoceno točko. Ker pa je nastopila z nekaterimi novimi igralci oz. ker so manjkali kar trije dobri igralci, se je morala vdati moštvu AGI iz Gorice z 1 : 3 (16 : 14, 11 : 15, 14 : 16, 16 : 18). Kot že rezultat kaže, je bila igra zelo napeta in do konca negotova. Če bi »olympijci« igrali mimo (živci!) in zbrano, bi jim zmaga ne ušla. Nekaj dni prej je 01ympija igrala proti premočnim Gasilcem iz Trsta, ki so favoriti za prvo mesto in so do sedaj na vrhu lestvice. Čeprav je bila poražena z 0:3 (8 : 15, 10 : 15, 13 : 15), so Goričani dobro igrali, zlasti je deloval »blok« (Špacapan Peter, Špacapan Bernard, Pintar, Valentinčič), ki je zaustavil skoraj vsak nasprotnikov napad. Prihodnja tekma v odbojki bi se morala vršiti v nedeljo 19. t. m. v Gorici proti moštvu »Kras« iz Zgonika. Zaradi volitev pa je prestavljena in se bo igrala 23. maja ob 8.30 v telovadnici šole »Ga-lilei« v Gorici. Igralci naj se zberejo do 8. ure: Valentinčič, Antonič, Soban, Prinčič V., Sfiligoj, Pintar, Čemic, Špacapan B., Špacapan P., Cotič, Kranner M., Ma-roso. Lahka atletika. Preteklo nedeljo so se potili lahkoatleti (allievi). Tekmovali so v Tržiču v tako imenovani »fase provincia-le Coppa Italia Allievi«. Ker so dosegli zadostne rezultate, so si priborili pravico tekmovanja v »deželni fazi«, ki se bo vršila dne 15. in 16. junija. Rezultati: Mermolja, 80 m, 10"2; Rivo, skok daljava, 5,08; Pivk 1000 m, 3'13; Špacapan P., krogla, 10,92; Nelci, krogla, 10,37; Tomažin, 80 m, 10”7; Šuligoj B„ 80 m, 10"4; Sfiligoj M., 300 m, 49”. RADIO TRST A Spored od 19. do 25. maja 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ivanhoa«. Dramatiziran roman. Peti del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 1230 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 »Cigani«. Igra v treh dejanjih. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 F. J. Haydn: »L’Echo«. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: Lel j a Rehar: Poklici: »Perice na potoku. 21.45 Iz koncerta, ki je bil 21. maja 1967 v okviru Zagrebškega glasbenega bienala. 22.10 Zabavna glasba. Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Izbor motivov in melodij. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz Paganinijevega in Honeggerjevega opusa. 20.50 Dejstva in ljudje v deželi. 21.30 Četrt ure popevk. 21.45 Slovenski solisti. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: Poklici: »Perice na potoku«. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: Piero Pieri: »Stališča italijanskih političnih strank do vstopa Italije v vojno«. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 19.40 Znane melodije. 20.30 G. Puccini: »Tosca«, opera v treh dejanjih. Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Brali smo za vas. 17.20 Odvetnik za vsakogar. 18.30 Ljudske pesmi: »Tuzge, muzge, vretence«, 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.30 Simfonični koncert. četrtek: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Izbor motivov in melodij. 11.00 Iz simfoničnega koncerta Akademije za glasbo iz Ljubljane. 11.45 Zbor ljubljanskih bogoslovcev. 12.00 Tri in ena - sobotni variete. Ponovitev. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: M. Kacin: »Vojna literatura«. 17.30 Moški zbor iz Celja. 18.30 Blaž Arnič: Pesem planin ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.30 »Pret-kanec in njegov veliki dan«. Komedija v treh dejanjih. 22.00 Iz koncerta, ki je bil registriran v Veliki dvorani Nemškega kulturnega Instituta v Trstu 5. maja 1965. 22.20 Zabavna glasba. Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi. 18.30 Iz koncerta ,ki ga je priredil Soroptimist Club iz Trsta v Devinskem gradu 9. septembra 1967. 19.10 Novele 20. stoletja: B. Tecchi: »Tri jagnjeta«. 20.30 Gospodarstvo in delo. 20.45 Koncert operne glasbe. 22.00 C. Noliani: Hrvaški ljudski plesi; Old Amerika, rapsodije na ljudske motive. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Dejstva in ljudje v deželi. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.15 Pregled slovanske dramatike. 28. oddaja. Dramsko ustvarjanje zunaj Slovenije. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Otrokov pravljični svet: »Na ščukino povelje«, ruska narodna. 18.00 Moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice. 19.10 Družinski obzornik. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 Tri in ena - sobotni variete. 21.20 Vabilo na ples. 22.20 Zabavna glasba. lOOO MARIJINA DRUŽBA V ULICI RISORTA, TRST ter MARIJINA DRUŽBA V GORICI sodoživljata s »Katoliškim glasom« veselje ob izidu njegove tisoče številke. To veselje je tem večje, ker so članice obeh družb ves čas list podpirale ne le z naročnino, temveč so ga tudi vneto širile med našimi rojaki. Ko želijo »Katoliškemu glasu« še dolgo dobo življenja, se obvezujejo, da bodo listu vedno rade nudile pomoč pri njegovem vzvišenem poslanstvu, ki ga vrši v korist naše slovenske zamejske družine. ŽUPNIJA BAZOVICA IN SLOMŠKOV DOM kakor tudi bazoviški župnik msgr. Marijan Živec se ob izidu tisoče številke »Katoliškega glasa« prav prisrčno zahvaljujejo za vse, kar ste objavili v korist naše skupnosti v Bazovici, iskreno čestitajo za vztrajnost v borbi za resnico in pravico in voščijo, da bi »Katoliški glas« nadaljeval z dosedanjo vnemo s svojim poslanstvom med našim ljudstvom. OBVESTILA Dopolnilo k natečaju za slovensko povest Mohorjeve družbe v Gorici Kakor je bilo že javljeno, je odbor Goriške Mohorjeve družbe razpisal natečaj za izvirno slovensko povest. Danes opozorimo na rok, ki je določen in še nekatere potankosti. 1. Udeležba. Natečaja se lahko udeleže vsi slovenski ljudje, pa naj žive kjer koli. Dogajanje povesti naj se po možnosti razpleta sredi primorskih Slovencev. Povest naj obsega od sto do 120 strani. V MARIJINEM DOMU V ROJANU bo na vnebohod, 23. maja prireditev ob sedmi obletnici Marijinega doma: »VRNJENA« drama v treh dejanjih ANSAMBEL »PLEIADES« Začetek ob 17. uri. — Vabljeni! 2. Način udeležbe. Udeleženci natečaja naj pošljejo vsaj do 31. maja 1968 natečajno delo, jasno in čitljivo natipkano, označeno z geslom ali psevdonimom na Mohorjevo pisarno (Gorica, Riva Piazzut-ta 18). Geslo ali psevdonim mora biti natipkan tudi na posebni kuverti, v kateri naj bo list s podatki o avtorju in njegovem bivališču. Kuverta mora biti zaprta. Če bi se kak avtor udeležil natečaja z več deli, mora biti vsako delo označeno z različnim geslom ali psevdonimom in odposlano kot samostojna pošiljka. 3. Višina nagrad. Za natečaj so določene naslednje nagrade: 50.000 lir za prvo nagrajeno delo 30.000 lir za drugo nagrajeno delo 20.000 lir za tretje nagrajeno delo. 4.Komisija natečaja. Za oceno del, ki bodo sodelovala na natečaju, je odbor Mohorjeve družbe imenoval naslednje gospode: dr. Anton Kacin, prof. Jože Peterlin in Jože Jurak. Vsa sporočila o natečaju bodo objavljena v tukajšnjem katoliškem tisku. Odbor Mohorjeve družbe V NEDELJO, 26. MAJA bo praznik Matere božje, ki se časti v svetišču na VEJNI. Ta praznik se obhaja vsako leto v nedeljo po vnebohodu. Slovenci se bomo zbrali k sveti maši ob 16.30. Posebnost letošnjega praznika bo sv. maša, ki jo bo daroval za nas nadškof msgr. Santin ob priliki petdesetletnice mašniškega posvečenja. Vabimo vse naše vernike, naj se te svete maše udeležijo v lepem številu. Še posebej vabimo strežnike. Prošnje privatistov, ki želijo delati vstop ne izpite ali sprejemni izpit v klasičp licej, se sprejemajo na znanstvenem lic* ju s slovenskim učnim jezikom v Trsti do 30. maja 1968 vklj. DAROVI: Za Zavod sv. Družine: družina Vetli 5.000; N. N. 2.000 lir. Za Alojzijevišče: D. K. 1.000; M. 1 1.000; G. A. LOOO lir. Za proglasitev blaženim škofa Barag* N. N. namesto cvetja na grob svojih rajnim 2.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Ana in Iv* Zini za obletnico smrti Amalije Bandelj ta Zini 10.000 lir in za novi Marijin dot ^ v ul. Risorta 5.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog vrni, pokojnim pa daj večni pokoj! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpd trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močiti Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA .Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti naše drage sestre in tete MARICE STIBILJ kakor koli stali ob strani, z nami sočustvovali in nam pomagali. Posebno s* zahvaljujemo č. g. dr. Humarju, p. Fidelisu, č. g. Eržonu za pogrebne obredi g. Viktorju Prašniku za vsa pota po uradih, čč. sestram Čudodelne svetinj®1 zdravnikom, sestram in bolničarkam v splošni bolnišnici za požrtvovalno zdravi’1' ško skrb, darovalcem cvetja, III. redu in Marijini družbi, udeležencem pogreb* iz Ustij in Branika, vsem, ki so zanjo molili in jo spremljali na njeni zadnji pot1. Sestra Berta, brata Rihard in Milan z družinam* Ho! Izdaja Katoliško tiskovno društvo Gorica, Ustje, Ljubljana, 14. maja 1968 Krešimir Baranovič LECTOVO SRCE V četrtek, 16. maja ob 21 uri: abonma : premierski - red A-Al; športni red H. V petek, 17. maja ob 21. uri. abonma. I. ponovitev - red B; sindikalni red G. V nedeljo, 19. maja ob 17. uri: abon# ma: nedeljski pop. - red D; Invalid sl red C; okoliški - red E. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkoitj predstav pri blagajni Kulturnega doj ma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezef'] vacije na tel. 734265. Marijanišče na Opčinah (Trst) — vzgojni zavod za slovenske študente — miJ' tudi višješolcem več lepih, novih, mirnih sobic s centralno kurjavo, toplo in mrzi0 vodo ter vso oskrbo. — Od srede junija do oktobra sprejemamo tudi druge, ki se želijo odpočiti v prijetnem borovem parku. Zagotovite si čimprej prostor. Lahk0 kličete na telefon (040 ) 22-1113 ali pišete na naslov: ul. Nazionale 89, 34016 Vili* Opicina - Opčine (TS). KULTURNI DOM V TRSTU Gostovanje baleta Opere iz Reke Alessandro Casagrande OSTRŽKOVE FANTAZIJE