Tovarniški tisk »Z glasilom sem v glavnem zadovoljna, rada pa bi videla, da bi bilo bolj sproščeno in bolj domače napisano. Poleg tega želim, da bi večkrat upo-števali predloge in pobude nas delavcev in ne samo nadreje-nih... Tako misli o viatorjevem glasilu Anica Krušlin, ki je že 15 let sprevodnica pri »Viator-ju«, in je v tem času prebrala že nič koliko številk njihovega časopisa. Najbrž bi podobno mnenje izrazili tudi številni dragi bralci delavskih glasil, ki v nekaterih delovnih kolek-tivih še niso prevzela vloge, ki jo od njih pričakujejo. Pri tem pa ne mislim Viatorjevega gla-sila,-ki bi številnim lahko bil celo za zgled. Vendar ne mo-remo mimo dejstva, da so se pri ocenanh samoupravnih od-nosov v TOZD na vseh stra-neh množile prav kritike vse-bine obveščanja v internih gla-silih, biltenih in časopisih de-lovnih organizacij. Uredeništva teh glasil so namreč po veči-ni iz upravnih služb in central-nih organov v podjetjih, s či-mer je v osnovi že nakazana njihova uredniška ¦ usmeritev. Iz tega tudi izhaja ugotovitev, da so se ta glasila v večini primerov, slaba vključila v sno-vanje in utrjevanje samoup-ravnih odnosov v kolektivih in v takšne oblike informiranja, ki bi ob konkretnih pojavih v delovnih kolektivih obvešča-le in hkrati usposabljale delav-ce za odločanje in aktivno de-lo v temeljnih celicah samoup-rave. Ne smemo namreč pozabiti, da je samoupravrii informativ-ni sistem v delovnih organiza-cijah celo že presegel kvanti-teto klasičnega informativnega sistema pri nas, saj 'je skup-na naklada vseh delovnih li-stov v Jugoslaviji okrog 1,800.000 izvodov, skupna nakla-da vseh tovarniških listov ozi-roma listov OZD pa je večkot dva milijona izvodov. Torej predstavljajo ti listi ogromen informativni potencial, ki lah-ko v utrjevanju samouprav-nih odnosov odigra pomemb-no vlogo. Kako in v kolikšni merigla-sila delovnih organizacij v Ljubljani uspevajo pri reševa-nju teh nalog, smo se pogo-varjali z uredniki in novinar-ji nekaterih Ijubljanskih gla-sil. Najprej urednika Viatorje-vega glasila Slavko Krušnik: »Ena številnih nalog, kijih ima glasilo delovne organizaci-je, je predvsem sezanjanje de-lavceve in delavk našega pod-jetja z uveljavljanjem ustave in oživljanjem samoupravnih mehanizmov naše družbe in še posebej našega kolektiva. To skušamo doseči s posredova-njem ugotovitev, stališč in sklepov družbenopolitičnih or-ganizacij in samoupravnih or-ganov, s kratkimi izvlečki iz zapisnikov In poglavitnih rai-sli iz razprav, zlasti takrat, ko prihaja do različnih mnenj. Pri 16 TOZD, kolikor jih imamo, sedaj pa se ustanavlja v Pre-valjah Se 17., je naloga dokaj obširna in nam vzame veliko_ prostora, namenjeriega tej problematiki. Sem sodi seveda tudi poročanje o delu odbo-rov in komisij samoupravne delavske kontrole in drugih sa-moupravnih organov. Glede na obsežnost teh na-log je uredništvo našega glasi-la dalo pobudo, da vsaka TOZD oblikuje svoj interni informator, kar je v precejšnji meri že uresničeno, v glasilu , pa bi objavljali predvsem skle-pe skupnega delavskega sveta, skupnega poslovnega odbora, speta ZK, sindikalne konferen-ce in konference aktivov mla-dih delavcev na ravni podjet-ja.« Kaj pa bi se Še dalo storiti na tem področju? »Moram reči, da je poglavit-na pomanjkljivost dela naše- ga uredniškega odbora in na-šega glasila v tem, da objav-Ijamo poročila o že sprejetih sklepih. Zelo pa bi bilo pri-merno in prav, da bi delavce seznanjali s predlogi za posa-mezne odločitve, ki naj bi jih samoupravni organi šele spre-jeli, tako da ne bi bili sezna-njeni s sklepi, ki so jih že spre-jeli. Vendar je to težko doseči, zlasti zato, ker je izhajanje gla-sila omejeno na enkrat meseč-no, preden pa pripravimo gra-divo za tisk in ga stiskamo, pa mine toliko časa, da bi to de-jansko oviralo in zavlačevalo sprejemanje potrebnih odloči-tev.« Novinarka intemega glasila podjeta »2ito« v Ljubljani je Jasna Novljan in so njo zato kot ustvarjalko vprašali, kako se je njihovo glasilo vključilo v utrjevanje sainoupravnih od-nosov v kolektivu. »Verjetno bi bilo bolje reči, da se vključuje, ne da se je vključilo, vsaj v celoti še ne. Res pa je, da se ta vloga spre-minja. Doslej so delavci v gla-silu pričakovali le prispevke o vsakodnevnem življenju in de-lu, sedaj pa bi jih morali na-vaditi predvse na to, da jirn glasilo prinaša pomembne in-formacije, ki so osnova za nji-hovo odločanje oziroma sood-ločanje v samoupravnem proce-su. S tak&nim namenom torej objavljamo v našem glasiluvse sporazume, pravilnike, sklepe sveta delegatov kot najvišjega samoupravnega organa, sklepe družbenopolitičnih organizacij, občasna finančna poročila in poročila o gospodarskem sta-nju kombinata. V eni prihod-njih številk nameravamo obja-viti podatke o porabi sredstev za kilometrino, nadure, repre-zentanco, enkrat letno objav-Ijamo podatke o dohodkih vseh zaposlenih in seveda za-nimivosti iz vseh TOZD, skle-pe njihovih samoupravnih or-ganov in družbenopolitičnih organizacij, kjer bi lahko po-sebej pohvalili mladino za nji hovo sodelovanje.« Kakšen odmev pa dosegajo informacije vašega glasila med neposrednimi proizvajalci? Ali dajejo pripombe na vsebino in tudi sami sodelujejo s svojimi prispevki. »Neposredni protevajalci pri nas so se navadili na redno sprejemanje glasila in ga pri-čakujejo in tudi ocenjujejo. Iz-vedli smo tudi anketo in smo s njenimi rezultati ' lahko zado-voljni. Že to je uspeh, da de lovci niso indiferentni do glasila in obveščanja, kar se ka&e tu-di v sodelavcih-dopisnikih, ki jih imamo kar precej, le nji-hove samoiniciative še pogreša-mo.« Na isti vprašanji pa nam je Matjaž Brojan, vodja informa-tivne službe v Leku in hkrati urednik internega glasila, od-govoril takole: »V tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek dejav-7iost obveščanja dobiva tisto podporo, ki jo zaradi svojega posebnega družbenega pomena mora imeti. V vzdušju, da je v kolektivu razumevanje za to delo, so tudi neposredne de-lovne naloge, ki jih prinaša bo-gato in razvejano družbenopo-litično ter samoupravno delo tovarne, lažje uresničljive. Za-to se tisti, ki v informativni službi delamo, zavedamo odgo-vornosti, ki jo' imamo, kajti dobro ali manj dobro obvešča-nje tudi bistveno vpliva na sa-moupravne odnose in odloča-* nje. Zdi se mi, da smo ob tem, ko izdajamo v tovarni štiri-najstdnevnik, še največ dosegli s skoraj dnevnimi biltenskimi številkami, v katerih želimo podati predvsem preliminarno informadjo. Na kratek, zarii-miv in predvsem preprost na-čin skušamo dati delavcu pred odločanjem vse tiste informa-dje, ki fth potrebuje ob op- ¦edeljevanju za ali proti neče-nu. Seveda ob tem, ko prinaša rilten aktualne informacije z )seh področij dela v tovarni, oostaja časopis, ki je, kot sem ie dejal, štirinajstdnevnik, po-eg tega da je informativen, tu-li pomembno izobra&evalno \redstvo. V njem smo uvedli lekaj stalnih rubrik, kot je tulturna rubrika, ki jo ureja-ek obveščanja v samouprav-lih odnosih v Leku, moram re-H, da je resnično prispevalo mmemben delež k novim sa-noupravnim odnosom tovarne. Da bi izvedeli tudi mnenja lelavcev, katerim so glasila )ravzaprav namenjena, smo se lajprej obrnili na voznika av-;obusa v mestnem prometu v jjubljani, Jožeta Stoparja, ki e z glasilom pri Viatorju le ielno zadovoljen, saj pogreša iodelovanje nekaterih strokov-ijakov in pobud od spodaj lavzgor; sam pa pri glasilu ne sodeluje. Medtem pa je vratar pri »Žitu« z internim glasilom ze-o zadovoljen, predvsem zato, ter ga obvešča o delu v pod-ietju tako na področju samo-iprave kot v neposredni pro- izvodnji, najbolj pa je navdu-šen nad športno stranjo. Tudi strojni ključavničar v Leku Oto Prebil je zadovoljen z glasi-lom »Kolektivi« tn meni, da glasilo skoraj ne bi moglo bi-ti boljše, kot je. Njemu, kot neposrednemu proizvajalcu se zdi najpomembnejše to, da so z biltenom skoraj dnevno ob-veščeni o vsem, kar se doga- ja v podjetju, in sicer še pred odločanjem. Tovariš Prebil pa je edini med vprašanimi tudi redni sodelavec delavskega gla-sila. Prav sodelovanje nepo-srednih proizvajalcev pa ured-niki glasil delovnih organizacij najbolj pogrešajo, saj bodo le z njihovo pomočjo ta glasila zares delavska. Jože Fošnarič