Št. 11. V Gorici, v torek dne 6. februvarja 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uii-predpoldne za rnosto tor oL 3. uri pop. za dežolo. Ako pado na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zveöor. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (/Jatranje Izdanje.) Uredništvo in upravništvo ae nahajata v «Narodni tiakarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Vsakemu svoje. Splošna zadovoljnost zavladala je med goriäkimi Slovenci, ko se je raznesla vest, da so dobili novega nadškofd v osebi dahovnika domačina, ki ee odliknje po vrlinah srca in uma, in iz raznih krajev in krogov dohajali so pojavi ve- selja nad tem imenovanjem. Le „napred- njaäki" list porabil je tudi to slovesno priliko, da je zalučal kepo blata v na- sega narodnega voditelja z očitnim na- menom, da bi mu škodoval. Povod k temu so dali naši članki o bojkotu, ki sekajo skeleče rane osebi, katero pred- stavljajo svetu v barvah, ki si jih je 8ama zmlela. Ker ne more „naprednja- ški" list na naše ölanke ničesa odgovoriti, uganja burke in zbija pustne sale, da bi pozornoBt občinstva odvrnil od njih, kar se ma pa ne posreči. Brezznaöajni list priznava sicer, da dr. Gregorčio je „intrigiral" pri imenova- njn nadškofa goriškega, pa trdi, da „in- triga" se ma ni posrečila, dasi dobro v6, da že dolgo ni bilo „intrige", ki bi ae bila tako sijajno sponesla, kakor taGre- gorčičeva. Ker je naš list prinesel spodoben pozdrav novemu nadškoia, imenuje „na- predni" amazanec dr. Gregorčiča hinavca, kakor da bi bil dr. Gregorčič deloval prej proti novemu nadškofa, katerega sdsj slavi in povzdigaje v naäem listn. Tu moramo najprej pribiti, da dr. Gregorčič se sicer popolnoma ojeraa z našim uvodnikom in ga odobruje, da pa je imel pri članku toliko opraviti kakor Andrej Gabraček, in da ga je še le bral, ko je „Gorica" izäla, kakor vsak drngi , naroönik. Na to stran je torej „napredno" očitanje hinavstva popolnoma neosno- Tano. Oglejmo si „intrigo". Dr. Gregoröic je začel „intrigirati" koj tisto uro, ko je dobil brzojavno poroöilo, da je pokojni vladika zatisnil oöi. Ni solnce trikrat za- tonilo, in bili so dunajski krogi, ki pri- dejo ob takih prilikah v poštev, po pri- zadevanjn dr. Gregoröiöa obveščeni o položaju goriške nadäkofije, o krivici, ki bi se godila večini prebivalcev, ako bi se izvräilo imenovanje v nekem doloöe- nem zmialo, ter o možu, ki v sedanjih okoliščinah po vsestranski presoji bi naj- bolje pristojal na izpraznjeni škofovski sedež. Enako „intrigo" je vprizorildr. Gre- goröiö na odločilnih mestih v deželi ter povsod poudarjal opraviöenost in potrebo, da ae pri imenovanjn ozir jemlje na ve- Öino prebivalstva in na domačo duhov- äöino, ki pozna od mladih nog razmere in potrebe äkofije in cerkvene pokrajine. Katera oseba je prihajala pri tem v poätev, Tc vsakdo, ki je o tej stvari gOToril z dr. Gregorčičem, odkar je prejš- nji vladika preminul, do dneva, ko je bil stalno določen naslednik. 0 Gregoröiöevi „intrigi" je bil se- danji nadäkof pravoöasno obvesöen, ker je bilo to iz različnih razlogov potrebno; zato ostane plemenito prizadevanje „na- prednjaka", da bi nadškofa nahujakal proti dr. Gregorčičn za zdaj brez vspeha. Dr. GregorčiČ si ne prisvaja zasluge, da je odločil imenovanje, ki je. cerkvi in goriäkim Slovencem v cast, ker v to je pripomogel najveö imenovanec sam s svojimi vrlinami; ali ponosen je na to, da se imenovanje popolnoma ojema z njegovim vztrajnim prizadevanjem, ter je prepriöan, da öe ni koristil, gotovo tudi ni äkodoval cerkvi in Slovencem 8 svojo „intrigo". Gospodje, ki so se potegovali za razne kandidate in so o tem z dr. Gre- gorčičem govorili, morejo in morajo pri- znati, da naä politiöni voditelj je ne- upogljivo stal za oznaöeno kandidataro ter vse gibanje tako vodil in nagibal, da je najprej odvračal pretečo nevarnost, potem pa vedno držal odprto pot in jo 1 gladil doraačema kandidata, ki je bil v sedanjih okoliäöinah v prvi vrsti mogoč. Dr. Gregorčič je bil naproäen iz krogov 8lovenske dahovščine, naj bi se : pridrnžil akciji, oziroma naj bi jej stopil na čelo za odličnega dostojanstvenika, j ki biva zanaj Goriäke, pa šteje med da- hovščino mnogo iskrenih prijateljev in öastilcev. Odgovoril je nstmeno in pis- I meno, da priznava lepa svoJRtva tega ! moža, a da akciji se ne more pridražiti, ker je po svoji „intrigi" že vezan, ter je povedal, kako in za koga „intrigira". Ali naj ae ti za vae dobro vneti in vzgledni duhovniki imenujejo hinavci, ker bo se drznili želeti si višjega pastirja po Bvojem kroju in nkuBU ter so bili pripravljeni ganiti se zanj, kolikor bi trebalo; a se zdaj dragemu klanjajo in ga pozdravljajo z odkritim veseljem in spoštovanjem ? Ali naj si duhovnik ne sme želeti škofa po svojem srcu, ako ma je zbirati med več kandidati ? Ali ne sme izreči svoje želje in celo delovati na to, da bi se mn želja izpolnila? Ali se je s tem odrekel resničnemn spoštovanju in odkriti Ijabezni do vladike, ki je potem v resnici imenovan ? Kaj takega more zverižiti le lažnjivi Kljokec, kadar potre- bnje zvijaö, da sramoti posamezne rodo- Ijobe ali cele skapine. Slovenci smemo ponosni biti, da imamo na izbiro mož, ki bi delali cast gkosovski mitri. Ako so se pri tej priliki nekateri dahovniki in lajiki spomnili dr. Gregorčiča ter pripravljeni bili zanj tudi nastopiti, so storili nekaj, kar je dovo- Ijeno in kar složi le v cast našema po- litičnemu voditelja, katerega se Kljakec boji, kakor „te hadega". „Hvaležni sin" že ve zakaj Dr. Gregorčič je odgovoril svojim častilcem to, kar drugim, da ne more so- delovati, ter opozoril jih, česa naj se ogibljejo, da ne poderejo njegovih „ia- trig", in kako naj postopajo, da podpro njegovo delo. Da je dobro svetoval in dobro vodil vso „intrigo", pokazalo je imenovanje, o katerem, da je zagotov- Ijeno, je bil obveüöen od pristojnih kro- gov jako zgodaj. Kljakec piše o neki avdijenci, ka- tero bi bil imel dr. Gregoröiö pri vladi z namenom, da bi za se „intrigiral", ter navaja vsebino pogovora, žaljivega za dr. Gregorčiča. Ni nam treba posebe povdarjati, da je vsa ta vest i z m i 8- ljenaodkoncado k r a j a, gola in premiäljena 1 a ž, ostndno obrekovanje, kakoršnega je zmožen edino le lažftjivi Kljakec. Ako bi bil dr. Gregoröic „intrigiral" za se in stegoval roke po äkoüjski pa- lici, poslaževal bi se bil svoje pravice, kajti vsakema dahovniku je dovoljeno potegovati se za katero koli dahovsko slažbo. Škofovska palica bi dr. Gregor- čičn nikakor ne stala slabo v rokah; najprej naj bi jo rabil v to, da bi Kljukca, ki pohujšuje verne kristijane in sramoti njihove dušne pastirje, adaril ž njo po lažnjivih astih, kakor zašlaži. — Na vsak način bi dr. Gregorčič bolje npravljal škofijo nego upravlja Andrej Gabršček „Trgovako-obrtno zadrago" in „narodne pirnhe". Ali misli Kljukec, da je dr. Gregor- čič tak politični otročaj, kakor so nje- govi gospodarji, ki si nakladajo nemo- goče reči, ki vse izkokodakajo, predno storijo, da je nasprotnik o vsem poačen, predno se zgodi, ter more vse zapreöiti, kar namerava tak kokodakar. Dr. Gregorčič, prebrisan politik, da bi ne vedel, kdo je v danaänjih dneh mogoč, kdo nemogoč na stolici goriški ? On da bi „intrigiral" za ae, ki ye, da si je s svojim mnogoletnim političnim delo- vanjem nakopal raznih „prijateljev" in „hvaležnih sinov;(, o katerem je sara Gabrščekov pobratim dr. Tama pričal, da „ne zna skrbeti zase" ? Kaj takega misliti je bodalost, kaj takega trditi ha- dobija, kakoršne je zmožen edino le ¦ Kljakec. Naä voditelj ve dobro, kedaj ; treba govoriti in kedaj molčati, koga treba porivati na škofijski sedež in koga treba držati pod mernikom, da ne zbesni Kljakec, ko ga zagleda. Sicer pa kaj briga lažnjivega Kljnkca äkofovski sedež in kdo na njem sedi? Naj rajäi pometa pred svojim pra- gom ter vpraäa svoje gospodarje, ali je res, da Andrej GabrSček nalaga prihranke svoje 8oproge v italijanskih denarnih zavodih, a sam da ima v slovenskih de- narnih zavodih dolgov kakor berač ušij ter da je celo tiskarno zastavil moža, ki mn je porok za večji znesek? Vpraš» in pove naj) ali zadostujejo 11% obresti, katere plačnjejo slovenski obrtniki in i trgovci od predajmov „Trgovsko-obrtni zadragi", katere načelnik je Andrej Ga- bršček, za zgnbe pri „narodnih pirnhih", ali pa bo treba, da bodo člani te za- L1STEK. Dolina in hrib. P'ovest. S p i s a 1 Janko Bratina. (Dalje.) — Kaj neki? j In Sadej ma je začel pripovedovati, kaj je prišlo med njim in Elviro zadnje dni. — — No, ne bodi vendar tak. Potrpi še nekaj dni. Jaz sem prepriöan, da boa imel dovolj piilike spoznati, katera je prava. PlaninBko draštvo je sedaj dovo- ljeno in vse kar je pošteno narodnega, se vpseli tega dneva, ko bomo priredili prvi izlet. Zapreke nam stavijo sicer še sedaj, a odbor smo vendar že spravili sknpaj in tadi število ölanov je že lepo. Tndi Olga je med njimi. — Mene takoj zapiši, saj menda si ti kakor tajnik, ne ? — Sem, — Čakaj, tarn le je pred- eednik gospod Jamica in podpredsrdnik goppod Miha, oba narodna moža, na ka- tera jaz doßti zidam. Izleta se menda udeleži tadi nekaj naših aristokratov, da tako imenujem te Ijadi, seveda gredo le dolg čas prodajat, a kar odtegniti se ne , morejo. Notar je naö, vsi drugi uradniki I seveda so ničle. Odäla ata potem k predsedniku in podpredsednikn. Razgovarjali so se äe dolgo potem in delali potrebne naörte za nadaljno delovanje. Vsi Stirje so bili navdnšeni za narodno stvar in se niso \ zadovoljili le s praznimi besedami. Sadej se je öntil sedaj domaöega tu doli, ko ni videl veö tistih prezirljivih pogledov. Pozabil je na Elviro in niö mu ni bilo veö mari za dražbo, ki se je za- bavala ob zvokih doneöe godbe. Ko so nekateri zaöeli odhajati, se je odpravil tadi Sadej. Sei je potem mimo Olgine hiäe in potrkal na okno, kjer je bila njena soba. — Ali že spiš, vprašal jo je, ko je odprla. — Še ne. Kam pa ti greä? — Domov, na hrib. — Ti ubožec ti, pa taka pot. — Nic ne de, še ti bi šla z menoj, ne res? Niö ni odgovorila, le pogledala ga je tako mehko, ljubeöe. — Bi šla, vprašal je še enkrat. — Ja, bi äla, odgovorila je odloöno. Zadovoljen je bil sedaj, podal ji je veselo roko in odšel skozi trg proti domu. Ona je še zrla za njim, dokler ni izginil za ovinkom. Odhajal je sicer, a I zdelo se ji je, da b^ priäel kmala zopet. Vzela je potem citre iz omare in za- igrala poöasi in mehko : Zakaj ne prides prej, Zakaj tako kasno? v Srce je žalostno, Veselo več ne bö. VIII. . Priprave za prvi izlet so se vräile z vso vnemo. Goapod Miha in Jamica sta 86 tradila na vse pretege, tadi H. je akrbel kolikor mogoöe zato, da se jim posreöi. Čutili so vsi nasprotno gibanje in tadi od onih, ki so se zglasili za izlet, je bilo doiti le zabavljačev, od katerih ni bilo niöesar priöakovati. Izlet je bil doloöen za 26. avgasta, kateri dan je bila ravno nedelja. Odbor je zaznamoval prvo pot z rdeöo barvo in po8tavil potrebne tablice z imeni. Z nekakim svetim öustvom so stopili od- borniki na vrh Kaclja, kateri je bil namenjen za izlet. H. je naroöil Sadeju, naj se pripravi za govor, kajti zdelo se je odboru potrebno, da proalavi ta dan kolikor mogoöe, da se vtisne spomin na to slavnost vsem globoko v duäo. V Podgorjn je bilo precej gibanja. Kar je bilo narodnega, vse je Slo na pot, le mlaönezi se niso hoteli ganiti. Brann in sodnik sta najbolj zabavljala proti novemu druätvu in najraje bi ga bila vtopila v žlici vode. — Še tega nam je bilo treba, go- drnjala "ta oba. Precej dobro Bmo s© bili že vkoreninili tu in naš vpliv je bil velik; sedaj pa naenkrat ta vrag ta in bati se nam je, da izgabimo, kar Brno imeli. Ko je Elvira Grudnova zvedela, da- bo izlet, je tudi ona hotela iti. Mati ji je .sicer prigovarjala naj ostane doma, öeä, ne spodobi se za nas, da bi se mešali med nižje sloje. Kaj bi dejal gospod sodnik, kaj pristav? — Saj doktor Sadej gre tudi, sem Bliäala, odgovorila je höi. — Mislim, da ne. Tako daleö so ne bo spozabil, kajti sicer —------- Mati je umolknila, a hči Je vendar öntila, kaj je hotela reöi. Isti dan pred izletom je bil sodnik Brumat pri Grudnovih in izbil Elviri misel na izlet öisto iz glave. (Dalje pride.) \ druge vsled neomejenega jamstva še po- sebe plačevali zgabe Gabrščekovih zapo- detij ? Naj pove" svetu, kako se obrestu- jejo tisočaki, zabiti v „narodne pirahe", in ali imajo že odločenega „grofa", na katerega spastijo upnike, da ti pokrijejo evoje tirjatve. To je nujnejäe delo za lažnjivega Kljokca, nego da laže in obre- knje dr. Gregorčiča. Nikdo naj ne misli, da smo pisali te vrstice z namenom, da bi lažnika prepričali, ker dobro verao, danam bodo slnžile le kot povod za nova sumničenja, laži in obrekovanja. Pisali smo radi tiatih rojakov, katerim pridejo take laži na uho in kateri bi lahko mislili, da je vendar kaj na stvari, ako popolnoma molčimo. Primeren odgovor lažniku je preziranje, in še primernejši — brezovo olje, katero bi momla vsaka mati pridno rabiti pri laŽDjivem sinn, ako noöe, da njo in njega vzame „te hndi". Do pi si. Iz Šempasa. — Razveselili smo se Šempasci, ko smo izvedeli, da namerava tak. „Bralno društvo" napraviti veselico, potem ko je že 18 let dremalo. — Prišel je zaželjeni 28. dan v prosincu. Vreme krasno. — Ob 4. ari pop. je bila vese- lična dvorana že tako natlačena, da so morali mnogi, ki so priäli pozneje, oditi, ker niso več dobili prostora. Veselico je otvorila domača godba. Začudili smo se, ko smo jo slišali. Zdelo se nam je skoro nemogoče, da bi bila v tako kratkem času toliko napredovala ; igrala je prav precizno tndi nekatere bolj težke komade. Vidi se jej, da ima pač dobrega šolnika v osebi g. De Paul, narednika 47. peäp. Le tako naprej!! Pevci, pod vodstvom g. Savelli reäili so svojo nalogo povsem dobro. Pač hvalevredno to, da ti naäi pevci, ki so sami kmetje, tako redno obiskajejo pevske vaje in tako vrlo na- predujejo. Zabavali so nas ne samo pri veselici, marveč tudi pozneje pri prosti zabavi v pozno noč z zelo nbranim pet- jem. — Deklamacija „Roža med trnjem" je ljudem prav ugajala. Deklamujoči de- klici nastopili sta neustraäeno. — J. Štokova burka „Trije tički" vzbujala je veliko smtha; vsi sodelovalci igrali so prav dobro. Tudi äaljivo sreckanje se je obneslo dobro. Dobili smo 12 koristnih in šaljivih dobitkov. Po končanem vspo- redu pa smo se zavrteli. Gmotni vspeh veselice je bil precej dober. — Našemu „Bralnemu društvu" in vsem sodeloval- cem bodi prav presrčna zahvala za tako lepo zabavo, katero so nam napravili. Upamo, da zopet v kratkem kaj prirede. Poütiöni pregled. Dopolnilna volitev na Českem. V Hredo se je vršila v volilnem okraju Kolin, Podjebrad in Kaurin dr- žavnozborska dopolnilna. volitev. Oddanih je bilo 2760 glaaov. Češki radikalec So- botka je dobil 1301 glasov, mladočeški kandidat Baxa 857 glasov in socijalni kandidat dr. Houser pa 498 glasov. Ker ni dobil nobeden izmed irnenovanih po- trebne absolutne večino glasov, se bo morala vräiti med Sabotko in med Baxo ožja volitev. Ta volilni okraj je do sedaj *;astopal dr. Test, ki je odložil svoj mandat. Češki namestnik odlikovan. - Češki namestnik grof Karol Cou- denhove, ki slavi 15. fobruarja desetletnico svojega nameatnikovanja, je dobil tem povodom veliki križec Lsopoldovega reda. Kriza na Ogrskem. Torej zopet nič. Z veliko napetostjo pričakovani cesarjev odgovor na predloge koalicije, katere je izročil v petek cesarju grof Julij Andrassy, se namreč glasi : Non possumus. Tako poročajo listi z Danaja. Cesar se je namreö v nedeljo dlje čaaa posvetoval z baronom Fejer- varyjem in je koneeno naznanil grofu Andrassyju, da predlogov, katere mn stavi koalieija, ne more vsprejeti. ; Na Ogrskem postaja vedno večja nezadovoljno6t proti koalieiji. Posebno so socijalci, ki žugajo opoziciji in ki pravijo, da bodo proti nj: nastopili z ˇsemi sredslvi, ki jim stoje na razpola- ganje. To pa v prvi vrsti zaradi tega, ker so se že naveličali čakati na splošno tajno in enako volilno pravico, katero jim je sicer tudi koalicija obljubila, ko bi priäla do vlade. V nedeljo so imeli socijalci v Bu- dimpeäti razae shode in so po shodih priredili po mestu demonstracije, naper- jene proti koaliciji, koje puntanje je na veliko škodo delavskih interesov. Reška konferenca Reški župan dr. Vio je dobil br- zojav od Košuta, kjer se poroča o pri- hodu madjarskih zastopnikov. Ti pridejo na Reko 17. februvarja, da se posvetujejo s hrvatskimi delegati glede reäke reso- lucije. Hrvatskemu odboru bosta dodana tudi dva Srba ; eden iz Banovine, drugi iz Dalmacije. Reka bo ob tej priliki sijajno okrtfšona. Trgovinska pogodba z Rusljo. Trgovinaka pogodba med našo dr- žtvo in Rusijo je sklonjena. V petek popoldne jo bil na Dunaju skupni mini- sterski svet. Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo trgovinsk h pogajanj. Carinski boj med Avstrijo in Srbijo. Srbska skupščina je v petek, kakor javljajo iz Belegagrada, po žirahni debati, ki so se je udeležile V3e stranke, so- glasno vsprejela resolucijo, v kateri odo- bruje postopanje vlade nasproti Avstro- Ogrski. Pošiljanje blaga v Srbijo. Srbska vlada je odredila, da morajo biti odsloj naprej vse 1'ukture o blagu, ki se izvaža iz Avstro-Ogrske v Srbijo, spisane v srbskem jeziku. Te fdktare mo- rajo biti tudi preskrbljeno s sprieevalom gledč izvora, ki mora biti potrjeno od kupčijske zbornice, od ministerstva za zunanje reči in pa od srbskega kon- zulata. Občinske volitve na Srbskem« Minole dni so se vržile po vsem Srbskem občinske volitve, ki so izpale po večini v prilog mladih radikalcev. Črnagora se oborožuje. Črnogorski knez Danilo, ki je bil minole dni v Londonu, naročil je tam, kakor poročajo \hV, mnogo brzo- strelnih pušk in drugega strelnega orožja. Ko se izvedejo ta naročila, bo črnogorska armada povsem moderno oborožena. Črnogorska-srbska solidarnost. V petek se je v Cetinju vräil shod meščanov, ki je enoglasno vsprejel re- solucijo, v kateri izraža bratnm v Srbiji svoje najtoplejo simpatije in pravi, da so Črnogorci pripravljeni za žrtve v skupni borbi za trgovinsko-politično neodvisnost Slovanstva na Balkanu. Novi poluradni list „Uitavnost" priporoča Srbiji, naj s sosednjo monarhijo živi v dobrih odno- šajih ter zagotavlja Srbe duševne soli • darnosti Črnogorcev. Minlsterska kriza v Italiji. Ilalijanski kralj je v nedeljo naročil Sonninu, da sestavi novo ministerstvo. Pogreb danskega kralja Kristjana IX. Pogreb danskega kralja Kristjana IX. se bo vräil dne 20. t. m. Sedanjl danski kralj Friderik VIII. je rojen 3. junija 1843 v Kodanju. Kralj je doktor prava vseučiliača v Oxsordu na Angleškem, danßki generalni inspek- tor armade, švedski in norveški general, imejitelj ruskega 3. dragonskega polka in pruskega huzarskoga polka št. 14. Po- ročen je bil dne 28. julija 1869 s prin- cezinjo Lujizo Švedsko in Norveško. Iz tega zakona se je rodilo osem otrok, štirje sinovi in siiri hčere. Najstareji sin Kristijan, rojen dne 26. septembra 1870, je poročen , z vojvodinjo Aleksandrino Meklemburško, ter ima dva sina. Maroška konferenca. Londonski „Tribune" poroöa iz Algecirasa: Italijanski dolcgat Visconti- Venosta je v nekom rttzgovoru izjavil, da predvidja, dn vsled novih rnaročan- skih daycnih predlogov utegnejo nastati iznenadenja. Glede policije so težave v tem, da bi Francija in Nemčija hoteli to vprašanje rešiti vsaka od druge na- sprotne strani. Trebalo bi najti sredstev, da bi se stališče obeh držav spravilo v aoglasje. To bi zahtevali mirovni interesi Europe. Cesar Viljem in kralj Edvard. Li4i pt r.čajo, da diplomaije no veru- jejo v bolezen angleškega kralja Edvarda. Pravijo, da se je izdal Elvard zu balnega le, da mn ni trcba odpotovati na pogreb rajnega danskega kralja v Kodanj. Po- greba se namreč udeleži nemški cesar Viljem, s katerim se pa EJvard ne mara snili, ker sta nprta že eno leto. J Dogodki na Ruskem. j Iz Petrograda javljajo : Gar Nikolaj j je imel povodom vsprejema neke depu- tacije kmetov iz gubernije Kursk daljši nagovor, v katerem jo izjavil, da bo dr- žavna duma yklicana, da se skupno po- ; svetuje, kako bi bilo najbolje ugoditi ' kmetom. Kmetjo zamorejo njema za- upati, on jim bo pomagal, vendar da mora naglašati, da mora lastninska pra- vica ostati netaknjena. Koliko je veljala ruska revoluclja. Sedaj, ko se je aporno gibanje skoraj po celi državi poleglo, je skušal prosesor Migulin izračanati, koliko je veljala revolucija. Po njegovih računih je znašala direktna škoda (požigi, demo- liranje, ropanje .in plenjenje) 350 mili- jonov rnbljev, indirektna škoda (izgube železnic, izguba zaslužka vsled štrajka, prenos kapitalij v inozemstvo po begunih insolvence in prikrajšanje kredita itd.) 740 milijonov rubljev. Vrhutega trpe državni in industrijalni papirji izgube najmanj eno milijardo rubljev. Zdaj, ko vidijo židovski listi, da re- volucija, katero so v prvi vrsti na Ras- kem provzročili židje, ni uničila Rusije in so se morali torej revolucijonarci po- akriti, zdaj, pravimo, ko ne morejo polniti 8vojih predalov z vspehi ruskih revolucijonarcev, polniti so začeli iste pa z izmišljenimi poročili o grozovitostih ruskih oblastnij pri kaznovanju vodi- teljev revolucij8kega gibanja. Da se taki ljudje kaznujejo, to je pač popolnoma umevnr», in da pride marsikdo tudi ob življenje, to ni tudi nič posebnega v državah, kjer obstoji še smrtna kazen. Seveda židovski listi a la „Piccolo" tega nočejo umeti in bi celo nekako hoteli, da bi bili ljudje, ki so provzročili toliko gorja v Ru^iji, za njih hudobno početje celo obdarovani. Domače in razne novice. Kaiioničui proces. — V četrtek se je vräil na. Danaju pri papeževem nunciju kanonični proces novoimeno- vanega goriškega knezo-nadškofa mons. dr. Sedeja, pri katerem je v navzočnoBti dveh prič prisegel papežu poslušnost in zvestobo. Dotični spis napravil se je v navzočnosti papeževega notarja mons. Nicotre. Po dovräeni ceremoniji so bili vsi navzoči povabljeni k nunciju na obed. — "Y Lambert Einspieler. — V so- boto je umrl v 66. letn svoje dobe preč. g. Lambert Einspieler, infnlirani stolni prošt in apostolski protonator v Gelovcu, Pokajnik je bil mnogo let tajnik, potera pa podpredsednik in predsednik družbe sv. Mohora in je bil sploh jako delaven in požrtvovalenslovenski rodoljub. Pogreb je bil včersj. Svelila ran večna luč. Odllkovauje. — Nj. Vel. cesar je podelil profesorja na tuk. gimnaziji g. Antonu Šantel naslov šolskega svet- nika. Čestitamo ! Poroka. — Včeraj se je poročil v župni cerkvi sv. Ignacija v Gorici g. Leopold Pavlin, nadučitelj v Ročinju, z gdč. Mnrijo K o v a č i č. Novemu za- konskemu paru naše priarčne čestitke. Bilo 8rečno ! Bohinjska železnica je razun del v predorih Bkoz Karavanke in pod Bu- kovim ter z Opöin v Trat že dodelana in železniško ministerstvo, zdi 86, se ne protivi, da bi se dogotovljene črte vi- ročile prometu äe pred jes^nijo. Zito naj se oglasijo s prošnjami v tem zmislu, naslovljenimi na ministerstvo, one občine,. ki tega še niso storile. S Kraea nam piSejo : V Vaäem listn ste že parkrat pozvali občine soške doline, naj se obrnejo do železniškega ministerstva a prošnjo, da bi ie lokalni promet na no?i bohinjski železnici med Gorico in Sv. Lacijo že koj zapričel, ne da bi se čakalo 1. oktobra, koji čas je baje določen, da ae cela črta bohinjske železnice izroči javnemu prometu. Pre- pričani smo, da so se občine soške do- line temu pozivu tudi že odzvale in ni izključeno, da bi se ne ugodilo takim proänjam, kor je celo obratno ravna- teljstvo drž. železnic v Trstu taki nameri baje naklonjeno. -^lezniška proga bo- hinjske železnice med Gorico in Opčino je tudi žo končana, in bi se lahko tadi na nji uvol lokalni promet. Vprašamo torej, ali bi ne bilo umostno in koristno, ako bi se tudi kražke in vipavske občine obrnile s proänjami, da bi se tadi na črti Gorica Opčina takoj otvoril lokalni promet ? ! Župani imenovanib oböin, ganite se 1 Pr«"davauje o sloveuski litera- luri v Citaluicl. — V sredo, 7. t. m, se začne t r i urni ciklus oPreäe roa pe sledečim vsporedo n : I. Preseren in Julija Primčeva. II. PreSornovi nazori o umetnosti, zlasti poeziji. III. Zunanji vplivi na Prešeruov umet- niški razvoj. Knjise „Slovcnske Matice" za leto 1905 so dušle ter jih morejo dru- gtveniki goriškega poverjeniškega okraja dobiti pri čitalničnem čuvaju g. M. Kor- šiču. Požtni in drugi stroäki znaäajo za vsakega člana 20 vinarjev. Pri tej pri- liki lahko vsakdo plaöa letnino za 1906, ki znaša 4 K. Flesne vaje „SloveuHke čltalnlce" v Gorici so bile ta predpust zelo ži- vahne in zabava na njih prav prijetna. Tudi obisk je bil ugoden. Sobotne plesne vaje izostanojo radi nepričakovanih nepnlik. — Pri ti priliki smo naprošeni objaviti, da se bo obdr- žaval običajni veliki pies dne 25. t. m. in ne 24. t. m. kakor smo zadnjič objavili. Dijaški konccrt. — Kakor smo že poročali, priredijo tukajšni dijaki 9. sebruvarja t. 1. v prostorih „Slovenske Čitalnice" koncert v dobrodelne namene. — Za to prireditev vlada v vseh krogih največje zanimaaje, ker je to nekuj no- vega in priča o podjetnoati in marljivosti dijakov. Tudi mi priporočamo, naj pohite vsi na koncert, ker s tem pokažemi lju- bezen do učečo se mladine in ji izreče- mo tudi priznanje za njeno agilnost. — Poleg tega je pa tudi vspored zelo za- nimiv in vreden, da posetimo koncert. — Vspored: 1. Pozdrav; 2. V. G. Brož: „Slava Slovencem", udarja tamb. zbor; 3. Hajdrih : „Na boj", poje pevski zbor; 4. H. Volarič: „Dekliäka tožba", „Fiü- gelhorn"-solo s spremljanjem orkestra; 5. I. Vogel: „Cigani", poje pevski zbor ; 6 *** „Venec slov. narodnih pesnijw, svira orkester; 7. H. Vilhar : „Mornar", bariton-solo s spremljanjem glasovirja; 8. V. G. Brož: „Na valovih Jadran3kog mora", udarja tamb. zbor; 9. H. Vogrič: „Lahko noč", poje pevaki zbor; 10. Barka v enem dejanju. Po koncertu prosta za- bava. Začetek ob S'/o zvečer. Vstopnina 60 vin., dijaki 30 vin. —Zatorej 9. t. in. vsi na dijaški koncert. Smrtonosui padec. — Vpokojeni pismonoäa 86 letni France Dalpin, doma iz Gorice je v petek proti večeru tako nesrečno padel na javni ulici, da se je na glavi prav hudo poškodoval in da je vsled tega padea že v soboto umrl v tuk. bolnišnici. Družba sv. Cirila in Metuda je poslala I. 1904 in 1. 1905 vsem svojim podružnicarn okrožnico, v koji pojasnuje, da se v njenih „Vestnikih" izkazujejo vsakokrat le oni dohodki, ki jih je pre- jemala za preLüklo upravno leto. V po- ročilu za veliko skupščino v Št. Juriju ob juž. žel. 14. septembra 1905 so zazna- movani torej dohodki za^ solnöno leto 1904. Zato ne more tiskan biti med pri- spevki za 1904. leto n. pr. oni, ki se nam je izročil äe le 8. januvarija 1905. Ieta. Prioböi se samoqmevno äe le v „Vestniku" za prihodnje leto. — Velik nered bi včinili v svojih knjigah, ko bi delali izjeme. Naj se nam ob podobnih slučajih ne očita „nepaznost" in naj podružnice ne pišejo z izrazi, kakor n. pr. „zahtevamo popravo" i. dr. Ko bi vodstvo, — oprto na zgoraj zaznamovane svoje izjave — rabilo tupriliöno take besede, bilo bi to umljivo. Nam napram niso na pravem meslu. A ni na tem, da bi dokazovali, kako napak včinjajo drugi in naäe pismo tadi nikdar ne gre na robatost izrazov. Pač pa stojimo vsa- kokral za domovinako darežljivo ljubav, na kojo Vas vabimo to že v tretje po- jasnujoč tudi danes. Braluo in pevsko drnštvo v Ročinju priredi v nedeljo dne 11. t. m. veselico v prostorih g. Frana Kregav točno ob 3. uri popoldne z zanimivitn in obäirnim sporedom. Ker je čisti do- hodek namenjen društveni knižnici, pri- čakuje obilne udeležbe odbor. Soška podružnlca sloveuskega plaiiiaskcga druötva odaek Gorica na- poveduje za nedeljo 11. t. m. prvi svoj letoänji izlet na goro sv. Valentina nad Št. Mavrom (537 m). Zbirališče : kavarna Central in na Goriščeka, odhod točno ob 2. uri popoldan. Priatop od barke v Solkanu, povratek čez Pevmo. HjJa za turiste 3 ure. Cerkvcul rop v Butali v kanal- akem okraju. -- V n či od seb ,te na ne- deljo so neznani lopovi oropali cerkev v Batah. Vzeli so pri cerkovniku, ki je äe precej odJaljen od corkve, lostev, po kateri bo splezali na streho zakridtje, katero so predrli ter tako prišli v za- kristijo in iz nje v cerkev. Tatovi so v cerkvi odprli tabornake'j, vzeli iz njega eiborij, v katerem so se nahajale posve- čene hostije, katere so pomotalt pr) tleh. Poleg eiborija odnesli so tadi dva keliha, ki sta se nahujala v zakristiji. Tudi da- narno pušico v corkvi so odprli, a bila je skoro prazna. Ne ve se pa ali name- noma ali pa zaradi tega, ker niso imeli časa, da bi je vzeli s seboj, pu tili ao tatovi v cerkvi vse svoje tatinsko oroije. O tatovih do sedaj ni sledu. VojaSke vaje. — Včeraj je imola tuk. posadka celodnevne vojaäke vaje, ki so se vršile na hribih nad Fojanom proti Tržiču. Vojaki so se vrnili v Goric3 okolo 7. ure zvečer. Tako obsežne vo- jaške vaje ob tem času niso bile doaedaj v navadi. Ako se prikaže še kaka zvezda repatica na nebu, potem bodo ljadje prepričani,da bo kroala vojska. Popravek. — Med darovi za p o- gorelca Karola Vugo iz Vedrijana, ka- tere smo na prošnjo župan^tva v Koj- skem v zadnji številki svojega lista ob- javili, bi moral stati tndi znesek 10 K, ki se je nabral v kuraciji Št. Ferjan, ki je bil po pomoti izpuščen. Tragičeu slučaj. — Rodovino de- žela^a šolbkrga nadzornika in pred- sedifflfa „Slov. Matice" gospoda Fr. Lovca v Ljabljani je v soboto zadela bridka nesreča. V soboto dopoldne se je sin g. nadzornika, Stanislav Levee, raöanski praktikunt pri fiaanČnem ravnateljstvu, nstrelil. Pred leti se mu je že v kadetni Soli onkrat omraČil dah — ali osdravel je in niö ni do zadnjega časa kazalo, da se ma povrne bolezen na ama. Ztdnji čas pa je zaöel zopet dobivati fiksne ideje, in različni znaki so kazali, da je zopet obolel na oma. V soboto jo sei äe v pisarno in se pripravljal, da so ude- leži plesa. Bil je srečen in vesel. Medtem pa se mu je moral omračati duh, zakaj drugega vzroka ni nobenpga, iz katerega bi bil mogel iti v smrt. Šel je iz piearne in se za drugim Koslerjevim hlevom v Spodoji Šiški astrelil v glavo. Našli so g-d ob tričert na 12. uro; revolver, iz katerega se je nstrelil, je držal äe v rokah na prsih. Ustrelil se je v glavo. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Rodovini g. nadzornika Levca, ki jo jo po izgabi starejšega sina, prof dr. Vlad. Levca, zadela zdaj šo ta nesreča, bodi izrečeno tem potom najsrčnejše sožalje. Podražcnje usnjeiiegsi blaga. — Zveza avstrijskih izdelovalcev uanja je sklenila blago podražiti. Kot vzroke k temn navaja kužne bolezni med živino v Avstraliji, ki je producirala največje množine kož. Tadi Nemčija in Amerika ata pokapili v zadnjem času silno veliko sarovega U3nja. Mnogo je pripomogla k 8edanjemu nodostajanju usnja ruriko-ja- ponska vojska, za katero ho bile nakup- Ijeno velike množino jernaan, torb, ko- žuhov, öevljev itd. Z^to bo cana asnja porsod poskočila in zlasti bo vaestranski obcotljivä pri čevljih. Vsislovansko romanje. — Dne 19 hprila 1906 prirede Čehi veliko vse- slovansko romanje v Rim. Doslej se je priglasilo k temu romanjn 478 Čehov, 234 Poljakov, 111 Slovakov, 32 Hrvatov in 19 Slovencev. Akc bi slovensko ča- sopiBJe in duhovništvo podpiralo ter za stvar agitovalo , utegno priti med Slo- venci do 100 adoležencev. R^manja se labko adeleže osebe vseh atanov obojega spola ! Slovenci se bodo romarskema vlftka pridrnžili dne 20. aprila 1906 ali v Trbižu ali v Vidmu ! V Trbiž pride dotični romarski vlak dne, 20. aprila ob 8. zjutraj, v Videm pa ob 11 uri do- poldno iatega dne . Gene iz Trbiža ali Vidma so jednake in sicer: Trbiž oz. Videm - Rim in nazaj v II, skapini 300 krön, v III. skapini 260 krön. V tej ceni je vse obseženo: hrana, vino, vožnja, 8tanovanje, vstop v g»lerij« in umetniške zbirke napitnina, sploh vse, tako da romar razven tega nima nobenih drogih izdatkov. Priglasi kakor tadi denar naj se poäiljajo gosp. Šu|Cu v Prago. Pri lonr 8e 8PreJemiiJO samo do 1. aprila lyuo. Po prvem apriiu 1906 se ne bodo sprejemali nobeni oglasi vevorilo je več govornikov. Po shoda so zborovalci, več tisoč OEeb, šli mimo uredništev „Piccola" in „Indipen- denteja", kjer so žvižgali in demonstrirali. Nato so se podali va Veliki trg, kjer so bili iz kavarne „Municipio" izzvani, nakar so razbili nekoliko zip, potem so se de- \ nion8trantje po Corsa vrnilt v svoj sedež ' v ulico Boschetto. S potoma so zopet j demonstrirsli pred uredniätvi „Piccola" in „Indipendenteja". Vpili so : doli z ŽDpanom, doli z Venezianom in Pitac- com ter doli s kamoro! Stavka pri Lloydu. — Iz Trsta poročajo: V petek so pričeli stavkati iurjači pri Lloyda. Starostno zavarovanje za mornarje, karjače in drugo „nižje" osobje name- rava avesti tržaški Lloyd. Ladjcdcliiica avstrljskc vojue [ cUioruaricc. — Koncem leta 1904 je-bilo v Pnljn v ladjedelnici avstrijske morna- rice 3830 delavcev. Iz Istre jih je bilo 2743, iz Dalmacije 192, 693 iz dragih avstrijskih dežela in 256 ogrskih držav- Ijanov. Po roda je bilo 1886 Italijanov (!!), 1059 Hrvatov, 561 Slovencev, 198 Nemcev, 57 Madjarov, 56 Cehov, 12 Po- ljakov in 1 Rumanec. Podplrajmo domačo umctnost. — Akoravno se čajejo vedno vzdihi, da se sloven8ka ametnost ne razvija, kakor bi bilo želeti, se vendar nikdo ne po- trudi, da bi povspeSeval ta razvitek. Nemški umetniki, nomäke tovarne si slažijo vftükanske svote a slorenskim denarjem. Ali ni to obsojevanja vredno, ako se pomisli, da je število slovenakih umetnikov, ki ao alovenski javnosti Že itak veö ali manje znani, razmeromit veliko in da imajo mladi umntniki na Dunaja svojo organizaeijo v drultvu „VeüniM, ki ima ravno nalogo posredo- vati pri ametniških naročilih v prid avojim členom. Z°> narodna zaveat slo- venskih naročevalcev bi zahtevala naro- čevanje umetniških izdelkov pri „Vesni". Še bolje pn bi utegnilo vplivati na na- ročeralce dejstvo, da so cene, ki jih stavlja „Vesna", razmerorna jako nizke, ker ao členi navezani na naročila, če hočejo živeti. Posebno slovenske obrtnike. draštva, poaojilnice, tvornrce itd. opozarja pod- pisani odbor na gori navedeno. ! „Vesna" vsprejema sledeča dela : (Za večja dela se napravi konku- renca. V tem tlačajn se pošljojo naproj i skice, ki so naročovalcu na izbero. M*la naročila se oddajo brez konkuronca temu ali onema člena.) Slike (portrete) pokrajinske in druge sli-ce v vseh tehnikah. Načrte za razglednice, ilustracije, okraske knjig itd. Dekorativne načrte za umetniško-obrtne | predmete, kakor: diplome, plakate, okras pohištva in stanovanja itd. — C^rkvene alike, zastave, tudi za ženska ročna dela. Arhitektonične načrt© za moderno pohi- žtro, za cerkvene oltarje itd. Kiparske izdelke, kipe, roiiefo, miniature itd. Sploh vse, kar spada v vpodabljajočo umetnost. Cena se določa naprej. Pri konku- renčnih razpisih naročevalcu ni treba plačati posebnega doneska za ceno. Za posredovanje ni treba „Vesni" nobene takse. Slovenci, storite torej svojo na- rodno dolžnost in naroeujte pri „Vesni"! Informacije brezplačno 1 i Naslov: „Vesna" Danaj III. Koller- ! gasse 20. IV. Za odbor: G. Biro 11 a, ' Al. Šantel, t. č. predsednik. t. 6. tajnik. Državni zbor. — V včerajšnji seji poal. zbornice je predložila vlada zbor- nici načrt zakona glede zboljšanja urad- niških pokojnin. Zbornica je potem za- čela podrobno razpravo o zakonskem načrtu glede zavarovanjs zasebnih urad- nikov. Ljubljanskl škof prl papežu. — Sv. o e je včerai vsprejel v avdijenciji ljubljanskega äkofd mons. Aatona Bona- venturo Jegliča. Slovenski maiulati na Štajer- 8kem iu Koroskcm. — Izvräevaje torkov klabov sklep „Slovanske zveze", so šli v torek popoldne poslanci dr. Šu- steršič, Robič in dvorni svetnik dr. Ploj k ministerskema predsednika baronu Gaut3chu ter k notranjema ministra grosa Bylandt-Rheidtu, da protestirajo proti nameravanemu prikrajšanja Sta- jer8kih in koroäkih Slovoncev pri raz- delitvi mandatov. Imenovani poslanci so prosili vlado, naj revidira dotične ope- rate ter naj razdeli mandate tako, da bo ta razdelitev pravična tudi za Slo- vence na Koroškem in Štajerskem. Oba miniBtra sta izjavila, da bodeta izražene želje resno proačila. Predrzen slepar. — Sredi de- cembra m. I. je priäel v pisarno ptaj- skega advokata Plackega nekdo, ki je dejal, da je posestnik Simon Kaisersber- ger iz Gor. Velovleka tor prosil, naj po- sreduje, da bi dobil pri ptujski poaojilnici 1000 K posojila. Seboj je prinesel izpiaek iz zemljiške knjigo. Stvar se je uredila, in mož je dobil 1000 K. Posojilnica se je na to intabulirala na posestvo in vknjižbo naznanila poaestniku. Pne 23. Jan. pa je priäel k dr. Plackemu drug mož, ki je dejal, da so piše Kaiseraberger, da pa ne ve, zakaj se je posojilnic* vknjižila na njegovo posestvo. Sleparija je prišla na dan. Olvotnikovema urad- nika Marku se je posrečilo dobiti sle- parja v osebi kočarja Jjinoza Crnka iz Dolič pri Ptuju. Izročili so ga sodišču. Pri njem so našli äev 320 krön denarja. Starka umrla, ki 80 let m hodila. — V Ijubljanski hiralnici je umrla v sredo gdč. Matilda pi. Garzarolli, ki vae svoje življenje ni stopila na noge. Nadaljevalni kurzi za inMtelje trgovskih strok na umetno-obrtni strokovni soli v Ljubljana — Naučno ministerstvo je dovolilo, da se vrši na- daljevalni tečaj za učitelje trgovskih strok na obrtnih nadaljevalnih šolah b i slovenskim nčnim jezikom na umetno- j obrtni strokovni äoli v Ljabljani od 2. ' do vštetega 14. julija 1906. i Češki pedagogični mitzej. — Na f poziv draštva čeških profesorjev je bil j ! dne H>. t. m. sestanek zastopnikov vseh ' čeških pedagogiških korporacij ; vseuči- jiačnih profesorjev, kakor vaških učiteljev. Na tem sostanku je bila Hklenjena nsta- ] j novitev češkega pedagogičnega mazeja. j ; „Dom iu Svet" št. 2. ima aledeöo vaebino : Pavel Perko : Mrakov Tomaž. I Z naäih gora. — Ivan Lnh : Gospod ; ; Ravbar. Pesem. (Dalje.) — Fr. S. Finžgar: j Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. (Dalje.) — Milan Pagelj : Maksima. 1., 2. — Anton Medved : Redez-voas. Glama v treh dejanjih. — Dr. Andr. Pavlica : Poezija s Siona. Misli o hebrojski metriki. — Ergen Jdrc: Ljadake knjiž- nice. (Dalje.) — Griša: Romančica. — Jos. Livtižar: Onstran Baltiäkega morja. Popotni zapiski. (Dalje.) — Književnogt. — To in ono. — Na ovitku: Strane in strele. — Slike: Aleksander Sergejevic Borisov: Kapelica ob jagov-ikem Sara. — Na8ölbina ob Mannana. A. S. Borisov. — Samojed v šotoru. A. S. Boriaov. — Na obisku pri Samojedu na Novi zemlji. A. S. Borisov. — Stirje relieii na novi cerkvi sv. Štes*na v Badimpešti. Elvard Mayer. — Is dežele faraonov Felahinja pri ytudencu. — Draždani: Kraljeva pa- laöa. — Josip Stritar. — Spomenik ce- 8arice Elizabete v Palja. — Korošica. — Iz strašnih dni v Moskvi: Razdejanje na ulici. — Avgusta C^rar-Dinilova. — Finako glavno mesto Holsingsjrs. — Ljub- Ijanka v Mo3kvi. — I. Betetto. — Grof I. I. Tolstoj. — G. S. Petrov. — Knez Trubeckoj. — A. Fallieres. — V resta- vraciji hotela „Union" v Ljabljani — Priporoöamo opetovano v obilno naro- öanje ter se prva ätevilka äe vedno lahko pošlje na ogled. Ustanova za mediclnce. — Pred nedolgim časom je umrl na Dtinajn dr. Barbieri, ki je bil ačenec imenitnega zdravnika, dr. Bilbrotha. Zapastil je 300.000 kron kot astanovo za uboge tnedicince na drugi kirurgični kliniki na Dunaja. Novo kemično tovaruo na Reki 8 kapitalom dva in pol miljona kron namerava zgraditi neko tovarniško pod- jetje iz Rima. 58 let v sobi. — V Budapest«' je umrla te dni 921etna vdova Herman, ki celih 58 let ni šla iz hiäe, dam je bila zdrava. Zadnjikrat je bila na ulici za časa bombardiranja Budap.»šte ter se tako prestrašila, da si od todaj ni upala več stopiti na ulico. Strah jo je tako prevzel, da ni hotela ničesar slišati o zunanjih dogodkih, ni ničesar čitala ter ji sploh nihče ni smel govoriti o dnevnih dogodkih. Velcizdaje in razžaljenja vcU- i'anstva oproačena sta bila pred pra- škimi porotniki časnikarja Spatny" in Bielek, ki sta pozivala v organa radikalnih čeških socijalintov k nasilnostim, naj se država iz temelja razruäi ter ostro na- padala caaarja in cesarako rodbino. Prijotl roparicf. — Pred nekoliko dnevi so naäli na planini R«x na Š6 merniku truplo neke Marije Maier. Maier je bila zadavljena, ne d>i bi se vedlo kdaj in od koga. V nedeljo pa je du- najska policija zaprla dve ženski, in sicer sestri Marijo in Miroslavo Z^ller, obe natakarici. Uinorjena Marija Maier je bila kaharici. Ker si je Se prfcej pri- hranila in je poleg tega podedovala zadnji čas šo 10.000 kron, izatopila je iz službe ter jela sama zase živeti. Omenjonima sestrama, ki stn bili njeni dobri znanki, so se zacele cediti sline po njenem de- j narju. Posreöilo se jima je izvab'ti Miier na Sömernik, kjer sta jo zaduäili ter se polastili njenega denara. v Vezuv bljuje — Vezav je zadel / silneje bruhati. Liva, ki jo izmečuje, j preti žični železnici in kolodvora. I Otrpujenje tiluika —• Ta bolozen ^ se je zopet pričela širiti po Vestfalskem. / Novost v bolgar^kih giiiina/jjah. ' — Bolgaraki minister prosvete je pred- ' ložil 8obranju predlog za vpeljavo tr- | govskih oddelkov po vseh gimnazijah, | kjer bi se predavalo o najvažnejših tr- \ govskih predmetih. , Vclik zločin. — V Gyalian na ^ Ogrskem j> bila vzela v varstvo udovljena I Ivana Linke bvojo umobolno svakinjo I Marijo, da bi dobila zalo po njeni smrti ^ od zavoda za podpiranje sirot 1000 K ^ nagrade. Linke je imela svojo svakinjo 'k v hlovu zaprto že oaem let in ji ni dala i ne obleke, no primerne hrane in ne le- f ; žišča. Zadnji čas so našli orožniki umo- bolno žensko na pol oblečeno in ležečo na pol gnili slami v hlevu in polno vse mogoče mrčesi. Sto konj zgorelo. — V Edgeware Road na Angležkem se je vnel vojaški konjski hiev, kjer je bilo do 200 konj. Do sto konj je zgorelo, drugi pa s se strgali in dirjali vsi divji na prosto po cestah in ulicah. Vsled tega se je dogodilo mnogo nesreČ, in neki potnik je naäel pod konjskimi kopiti smrt. Xov motor za ladijc. — Angleškim listom se poročaiz New Yorka, da je iz- našel neki Rider nov motor, s pomoöjo katerega bodo zamogle ladije prepluti v jedni uri od 100 — 150 milj. Lakota na Japonskcm. — Na Jüponskem vlad.i hkota. 180 tisoč ljudi nima kaj jesti. V treh provineijah se žive ljudjo od k3ronin in drovo-mih akorij. Največ trpe žene in otroci. Umetno siirovo ma^lo se ime- nace margarin. Proizvajanje margarina znižaje cene surovernu masla, ki je važen kmečki pridelek. Francoski drživni zbor je sprejel postavo, kjer so* pro- izvajenje margarinu zelo otezkoöili in «» tem tudi podražili, uvaženje margarina iz dragih drŽHv ps kratkomalo prepo- vedali. Kmeökim pridolkom varäitvo ! Loterijske številke. 3. februvarja. Trst.......77 68 75 13 21 Line.......34 11 6 12 80 Išče se Werfheimova zzz blagajna (Sparkasse) Vec pove upravuistvo „Narodne Tiskarae". Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Öorici ulica Vetturini št. 3. " I. ME ^ slouenshi optiftar v Gorici ulico Vetfurini 3, priporoča č. duhovšciniin sl.o^činstviiv 1 mestu in na deželi svojo veliko zalogo | opfičnih izdelkov j in sieer vsake vrste očal, barometre 1 toplomerje, zdravniške toplomerje, da- ] ljnoglede, vage za vino, žganje itd. I Sprejema uaročila inpoprave in 1 ^V^ pošilja na dorn. ^fcfef #*% V mizar in v lesni trgovec oliirl n u\i Din\ železniškeffa mosta (na cesti, ki pelje proti Gradiški) ter poriruznica za Soškim mostom pri Pevmi Trguje tudi / opeko, ima ve- liko zalogo vHakovrstiit'ga trde- ^a iu mekhe^a lcwa dumače^a in tuj«lga, veliko zalogo pobišt- va, vinnkih ponod, süskalnic itd. „Centraina posojilnica" registroVana zadruga 9 Gorici, ulica Vetturini hiš. steu. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na meseöna od- plačila v petih. letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1i8°lo apravnega priapevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremonjena. Tobakarna - loterija v Gosposki ulici št. 17 se je preselila v ravno isto ulico št. 11. Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. št. 13, priporo?a svojo zalogo pi- va iz prve slov. pivovarne OJuepi»ih(ledičev y Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. Zelodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca nar'di. Sedaj o pustnem času, ako bi kdo rabil papir- natih cvetlic, se lahko obrne do spodaj podpisane, katera jih izdelujepod vsakimi pogoji. Ana Ventura, i Trst, Corso st."32 II. nadstropje Fani Drašcek, zäloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. pFvi pogoj za zdrav život je prava hranitev. Jo dajejo v obilni meri okusne testenine Znideršič &. Valenčič-ča. Gopica, via Teatro ZO. Glediščna ulica. Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev, Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr., dalmatinsko 48 kr., istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr., Bari 60 kr., Lucca 70 kr, Nizza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter. Friporoča se preč. duliovščini in slay, cerkveiiim oskrbništvom. GoriGo.via SeminariolO. Semeniška ulica. T7aznanilo ; p^ Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu yß\ in na deželi, da je odprl novo restavracijo in sicer v „Trgovskem domu", v kateri bode točil pristna bcla in črna vina ter puutigamsko pivo. Obenem bode vedno oskrbljena z dobrimi jedili. Razsvetljava električna. V nadi, da zadovolji si. občinstvo, se toplo priporoča Peter Birsa, lastnik in restavrater. Jako izdatno sradstvo proti öVllld 1)1/111 u HI lilldllll JU Ulllll I JllulJvl/ v v I M / je liker GODINA, katerega napravljata v Trptu lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, lekarna „All' Igea",. v alici Fornelo St. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopošlje naprej 7 K, nakar se steklcničice dopošljejo franko in so v tern znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah. „Uzaiemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatov Mši v pritiičju — Dunajska cesta 19 Vsprejeina: 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, preniičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska aavarovalnica sprejenta aavarovanje pod tako ugodnimipogoji, da se lahko meriz vsako drugo savarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti prdVziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem _ ¦: popolno varnost. : Svoji k svojim! - Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Roiaki Slovenci! Pristopaite k domači zavarovalnici!