■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Dornava • Kdo bo
skrbel za ceste, vodovod in kanalizacijo? O Stran 7
Od tod in tam Podravje •
Recesija po študentsko
O Stran 9
Črna kronika Ptuj, Slovenija •
Največ samomorov v SV Sloveniji
Z> Stran 32
Ptuj, petek, 3. julija 2009
letnik LXII • št. 51 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Počitnice so lahko prijetne in ustvarjalne
Mladi počitnikarji na uličnih delavnicah
Medtem ko se večina mladih počitnikarjev prepušča brezdelju, poležavanju in vodnim radostim, se na nekaterih ptujskih ulicah dogajajo ustvarjalne ulične delavnice, na katerih mladi rišejo, pišejo in se igrajo.
Atletika • Nina v Italiji skočila do brona
O Stran 16
Nogomet • Nov
plačilni sistem za Labod Dravo
Z> Stran 15
V Ptujskem centru interesnih dejavnosti so že pred pričetkom počitnic povabili vse osnovnošolce, srednješolce in drugo mladino, ki ima čez poletje več časa kot med šolskim letom, da se jim pridružijo v kateri od prireditev ali akcij, ki so jih pripravili zanje.
Poleg poletnih potepanj ter pohodov do Rance in nazaj so včeraj pod vodstvom mladih prostovoljk in prostovoljcev zaživele tudi ustvarjalne delavnice in gibalne animacije na Rimski ploščadi, od koder je posnetek, ter v Arbajterjevi ulici. Na njih šolarji preživljajo počitniške dneve v družbi z vrstniki brezskrbno, a ustvarjalno, ob risanju in pisanju ter igranju družabnih iger. Za starše pa je takšno aktivno preživljanje prostega časa njihovih otrok v skrbnem varstvu, gotovo več kot dobrodošlo
-OM
Kidričevo • Iz Taluma
Bančni dobiček v rezerve
V torek so se na skupščini sestali delničarji ki-dričevskega Taluma in soglašali s predlogom, da se bančni dobiček poslovnega leta 2008 v višini 179.162 evrov zaradi kriznih časov v celoti razporedi v druge rezerve. Med drugim so odpoklicali dosedanjega člana nadzornikov Roberta Rožiča in namesto njega imenovali Mirjana Trampuža.
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • O preprečevanju dela na črno
Rednega obrtnika je lažje uloviti kot šušmarja
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj je 30. junija pripravila razpravo o zahtevah slovenske obrti 2009 oz. odločnejšem preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, pri čemer se med drugim zavzemajo za večji in učinkovitejši nadzor inšpektorjev, ki pa bo mogoč le, če bo tudi zakonodaja tako napisana.
Predsednik uprave mag. Danilo Toplek je lastnike Taluma seznanil z letnim in konsolidira-nim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2008. Delničarje so seznanili tudi s poročilom nadzornega sveta za minulo leto ter podelili razrešnico upravi in nadzornem svetu.
Lastniki oz. delničarji družbe so soglašali tudi z drugimi predlogi, med drugim so za revizorja za poslovno leto 2009 določili revizorsko družbo Renoma iz Ljubljane, potrdili pa so tudi predlagane spremembe statuta družbe in sestave v nadzornem svetu družbe.
Po ugotovitvi skupščine, da je na podlagi aprilske odstopne izjave prenehal mandat dosedanjega predsednika nadzornega sveta Vitoslava Turka, ki je bil razrešen tudi kot direktor Elektro gospodarstva Slovenije - Elesa (sicer Talu-movega večinskega lastnika), je na predlog Elesa skupščina odpoklicala tudi dosedanjega člana nadzornega sveta Roberta Rožiča, ki je to funkcijo opravljal le nekaj mesecev in namesto njega v nadzorni svet imenovala Mirjana Trampuža.
O Stran 5
Davčna uprava Republike Slovenije ima enake pristojnosti nadzora dela na črno kot inšpektorat za delo, kar pomeni, da tudi davčni inšpektorji izvajajo nadzor dela na črno. Na podlagi dokumentacije se tudi ugotovi največ dela na črno.
Podatki o tem, kolikšen je delež sive ekonomije v BDP
©	<o
\ -SI	y
... I >	
	0 II w.
	
Foto: Črtomir Goznik
Slovenije, se zelo razlikujejo. Gospodarska zbornica Slovenije operira s podatkom, da znaša kar 27,3-odstotka. Po nekih drugih podatkih pa naj bi znašal okrog 16 odstotkov. Dejstvo je, da naj bi v starih, razvitih in urejenih državah EU delež sive ekonomije v BDP znašal med 10 in 20 odstotkov. Zaradi recesije naj bi se po nekaterih ocenah delež sive ekonomije v BDP Slovenije povečal s 16 na 20 odstotkov, kar je v teh razmerah čisto normalno. Bolj ko je gospodarstvo razvito, manjša kot so davčna bremena in tudi administriranje, manj je sive ekonomije. Čeprav ima siva ekonomija tudi pozitivne učinke, hitrejše in cenejše
storitve za potrošnike, delavcem blaži socialno stisko, je neke vrste inkubator za še neuveljavljene podjetniške ideje, je delo in zaposlovanje na črno v celoti gledano škodljivo in je oblika nelojalne konkurence za uradno gospodarstvo.
Zaradi sive ekonomije znaša davčni izpad v Sloveniji okrog šest odstotkov BDP. Zaradi sive ekonomije se dogaja, da socialna pomoč ne pride vedno do tistih, ki jo resnično potrebujejo, zaradi neupoštevanja delovnih predpisov pa prihaja tudi do prekomerne obremenitve zdravstvene in drugih blagajn.
O Stran 3
Ptuj • Perutnina Ptuj odprla najsodobnejšo kafilerijo
6,5 milijona evrov za tovarno proteinov
Vodstvo Perutnine Ptuj je v sredo opoldne skupaj z ministrom za kmetijstvo Milanom Pogačnikom uradno odprlo popolnoma prenovljeno kafilerijo na Zagrebški cesti v Ptuju. Kot je na priložnostni novinarski konferenci med drugim poudaril generalni direktor PP Roman Glaser, gre za največjo letošnjo naložbo v živilski industriji celotne Slovenije.
Uradno se bivša kafilerija sicer imenuje Tovarna pro-teinskih koncentratov, visok finančni vložek v prenovo pa je po besedah Glaserja eden od pokazateljev izjemno odgovornega odnosa podjetja do okolja, ki pa se s to naložbo naj še ne bi zaključil.
Glaser: »Ne bo več smrdelo!«
»Gre za eno izmed strateških naložb Perutnine Ptuj, ki ob okoljski odgovornosti predstavlja tudi novost pri upravljanju s sekundarnimi surovinami v tehnološkem procesu. Nova oprema zadovoljuje vse najstrožje ekološke predpise, sicer pa je celoten obrat zgrajen v skladu s standardi in strogo ločen na dva
dela; čisti in nečisti z lastno čistilno napravo, od koder so izpusti vezani na centralno mestno čistilno napravo,« je še pojasnil Roman Glaser in dodal, da so z naložbo v sodoben sistem biofiltracije eliminirali tudi neprijetne vonjave. Po izračunih naj bi se izpust CO2 v ozračje zmanjšal kar za 3000 ton letno.
Milijonski energetski prihranki
Prednosti posodobljenega obrata pa so tudi (ali predvsem) v energetsko izboljšanem sistemu porabe energije: »Samo pri električni energiji bomo na kilogram predelane surovine prihranili 45 % energije, kar pomeni približno pol milijona evrov letno,
Uvodnik
Sušmarji so in bodo
Recesija vse bolj stiska tudi male obrtnike in podjetnike, čeprav je ta vidik krize bolj ali manj skrit javnosti, ugotavljajo v tem sektorju slovenskega gospodarstva, Tudi siva ekonomija skorajda nikogar ne zanima, razen tistih, kijih neposredno prizadeva. Obrtniki so tisti, ki bolj ali manj največ govorijo o tem in v povezavi z inšpektorji napovedujejo boj proti tistim, ki jim neposredno odžirajo kruh, ki je za šušmarje toliko slajši, ker tudi ni obdavčen, povrhu pa so tudi kazni smešne, če jih sploh doletijo. Za obrtniki stoji tudi stanovska organizacija, ki že leta vsako leto na novo oblikuje obrtniške zahteve, med katerimi je večje preprečevanje dela na črno in zaposlovanja na črno stalnica. V najnovejše so zapisali nujnost nove opredelitve soudeležbe dela na črno, preučitve kazni za fizične osebe, ki šušmarijo, ker so bistveno prenizke, prepovedati bi bilo potrebno medsebojno sosedsko pomoč na področjih, nevarnih za zdravje in premoženje oseb, kot tudi negativnih vplivov na okolje. Potrebno pa bi bilo spremeniti tudi nekatere zakone, kot zakon o graditvi objektov, iz katerega bi bilo potrebno izločiti možnosti graditve objektov v lastni režiji do 250 m2površin neto, v lastni režiji naj bi bilo dovoljeno graditi le pomožne objekte do 25 m2 površine, prav tako tudi zakon o kmetijstvu, v katerem bi bilo potrebno na novo opredeliti obseg dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, nujne bi bile tudi razne davčne olajšave, med dohodninske olajšave pa ponovno uvesti olajšavo za stanovanjsko gradnjo in vzdrževanje. Iluzorno je pričakovati, da bi lahko bili inšpektorji tisti, ki bodo opravili z delom na črno in zaposlovanjem na črno, potreben je skupen boj, ker tega ne more samo kaznovalna politika. Država je tista, ki mora vzpostaviti takšen sistem in red, da bo takšno delo postalo »nepotrebno«, kakorkoli se že sliši, čeprav ne bo nikoli popolnoma iztrebljeno. Še vedno bo 10 do 20 odstotkov BDP ustvarjenega s sivo ekonomijo, na drugi strani pa je tudi potrebno vedeti, da se kar 70 odstotkov dohodka, ustvarjenega z delom in zaposlovanje na črno, vrača tako ali drugače nazaj v gospodarstvo. V ljudem prijazni državi, v kateri bodo davčna bremena nižja, v kateri ne bo nepotrebnega administriranja in ki bo skrbela za razvoj, ne pa za politične zdrahe in zgolj za blagostanje politične in gospodarske elite, bo tudi dela na črno in zaposlovanja na črno manj. Recesija pa ga že sama po sebi povečuje, gre pa tudi na roke državi, ker ji odvzema del skrbi za socialno ogrožene.
Majda Goznik
prav tako pa bomo prihranili tudi z rekuperacijo toplote, in sicer okoli 480.000 evrov letno,« je prednosti novega obrata v energetskem pogledu še razložil prvi mož PP.
Naložba, vredna 6,5 milijona, pri čemer je PP pridobila nekaj manj kot 700.000 evrov nepovratnega denarja iz skladov EU, naj bi se Perutnini povrnila približno v osmih letih. V obratu se bodo predelovale surovine iz Perutni-nih ptujskih in ljubljanskih obratov, končni produkt obdelave, gre za perno in mesno moko, pa bo namenjen bodisi sežigu ali pa nadaljnji
predelavi v hrano za hišne ljubljence, s čimer pa se v PP (zaenkrat) ne ukvarjajo.
PP eno najsodobnejših podjetij v Evropi
Na uradni otvoritvi obrata je bilo sicer v sredo videti ceio paleto eminentnih gostov; med njimi ni manjkal niti eden od »vidnejših« oz. pomembnejših mož (in žena) Ptuja, prav tako sta slovesnosti prisostvovala tudi oba poslanca, Dejan Levanič in Branko Marinič, seveda tudi župan
Prejšnji teden so nam slovenski voditelji dan za dnem dopovedovali, kakšna je Slovenija in kakšno Slovenijo sanjajo. Ozračje je bilo zdravi-čarsko in takšna je bila tudi večina voditeljskih besed. Slovenija naj bi pri svojih osemnajstih letih samostojnosti postala "odrasla" in očitno drugačna. Le kdo si je izmislil takšno prispodobo s človekovim življenjem - in v bistvu neumnost. Zrelosti neke države (in konkretnega naroda) se pač ne da meriti z nekakšnimi vnaprej določenimi vatli. Tudi tisto, kar so nam govorili voditelji, ravno ni dokazovalo kakšne posebne "zrelosti" in "prelomnosti".
Tako je pravzaprav tudi edino prav. Država se s svojimi kvalitetami (ali neumnostmi) potrjuje vsak dan - od samega začetka. Bilo bi zelo nespametno (in neproduktivno), če bi si vsakič (vnaprej) določali "zrelost", pa "popolno odraslost" in še kaj zgolj na podlagi let, ki smo jih preživeli, ali zgolj na podlagi svojih občutkov, kako bi moralo biti. Glede na to bi tudi od vseh voditeljev, med katerimi se vsi, nekateri pa še posebej, kar na-
Vodstvo Perutnine Ptuj je na priložnostni novinarski konferenci predstavilo prednosti novega obrata (od leve): Bojan Pahor, Slavko Visenjak, Tone Čeh, Roman Glaser, Nada Krajnc in Milan Čuš
Vrvico v znak uradne otvoritev sodobne kafilerije sta v navzočnosti številnih gostov prerezala generalni direktor Roman Glaser in minister Milan Potočnik.
Sedem (ne)pomembnih dni
Vsi voditelji...
Štefan Čelan, pa direktorica VURS Vida Čadonič Špelič, glavno vlogo pa sta seveda odigrala generalni direktor in predsednik uprave PP Roman Glaser in kmetijski minister Milan Pogačnik, ki sta tudi prerezala vrvico v znak uradne otvoritve. Ob tem je Glaser še povedal: »Na otvoritveni dan Tovarne proteinskih koncentratov lahko suvereno zatrdim, da je celotna Skupina Perutnina Ptuj ena najsodobnejših vertikalnih integracij evropske živilsko-predeloval-ne industrije! Za brezhibno
in v rokih dokončan projekt pa se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njegovi realizaciji!«
Najnovejšo pridobitev PP je nadvse pohvalil tudi minister Pogačnik, zlasti še, ker gre za veliko in zahtevno investicijo v kriznem gospodarskem obdobju: »Na ta način Perutnina dokazuje, da je kljub težkim časom z znanjem in delom mogoče poslovati uspešno!«
PP se je sicer posodobitev kafilerije začela že pred slabima dvema letoma.
SM
prej pojavljajo na televizijski in v najrazličnejših medijih, pričakoval več občutka za realnost, zmernost in tehtnost - skratka občutka za okus.
Spominjam se, da so se nekdanji (socialistični) veljaki na daleč bali televizije in nastopanja na njej. Kljub vsej hermetičnosti sistema (o kateri nekateri zdaj še posebej govorijo) so se še kako dobro zavedali, da jih televizija neskončno brezsrčno razkriva v njihovih "generalnostih" in "napakah", da brez milosti kaže, kaj vedo, kaj mislijo, kako razmišljajo in kaj (ne) znajo povedati.
Del takšnega strahu bi bil koristen tudi za sedanje politične veljake. Prav tako ne bi bili odveč zmernost in premišljenost pri nastopanju na TV in nasploh v sredstvih informiranja. Gre za preprosto resnico iz vsakega temeljnega učbenika komuniciranja, da mora biti sleherni nastop nekega voditelja ali politika nekaj, kar ljudje iz različnih razlogov posebej (in nestrpno) pričakujejo, ne pa zamena za delo, ki ga lahko veliko bolje opravijo televizijski, radijski reporterji in časopisni poročevalci. Na televiziji naj politiki nastopajo tedaj, ko hočejo zares povedati nekaj izjemnega, pomembnega, tedaj,
ko branijo svojo politiko - sicer pa za to ni nobene potrebe. Očitno (aktualni) slovenski politiki (in kreatorji medijske politike, še zlati pa na nacionalni in drugih televizijah) tega dejstva še niso dojeli in "obdelali". Skladno s tem se tudi nenehno nižajo kriteriji za nastopanje (različnih) politikov in (različnih) voditeljev na televiziji. Oboji na televiziji "kramljajo", namesto da bi nastopali z idejami in stališči. Ko gre za različne proslave in slavnostne dogodke, si na vse kriplje prizadevajo, da bi bili podobni poetom in pisateljem, kot da bi bila njihova (poglavitna) vloga, da nas v svojih nastopih "zasujejo" z literaturo in leporečjem. To naj prepustijo drugim - bolj sposobnim.
Iz vseh voditeljskih nastopov preteklega tedna bi bilo tako pravzaprav težko potegniti tisto, kar bi bilo v strogo novinarskem jeziku bistvo njihovih sporočil, resnična novost, resničen poziv na drugačna ravnanja in resnična (kritična ali evforična) analiza preteklega časa.
Po svoje ima zelo prav Janez Janša, prvak slovenske opozicije in predsednik slovenskih demokratov, ki je prav tako te dni eni izmed televizijskih voditeljic, ki je zares zavzeto postavljala aktualna vprašanja in nizala različne konkretne podatke in ilustracije za oris sedanjih slovenskih druž-beno-ekonomskih razmer, dejal,
da je bolj konkretna, kot pa je bil v svojem intervjuju nekaj dni prej predsednik vlade Pahor.
Sicer pa tudi Janša sodi v isti krog politikov, ki se želijo kar naprej pojavljati na televiziji, ki na veliko govorijo o "diskriminaciji", če imajo občutek, da so na televiziji premalokrat. Aktualni slovenski problem je, da slovenski politiki na televiziji govorijo tisto, kar jim je všeč in kar ustreza samo njim. Televizija preprosto ni sposobna (noče ali ji je prepovedano?) križati različnih mnenj, kar bi pomenilo bistrenje posameznih problemov, pojavov in sporov iz različnih zornih kotov. Zdaj pa koalicija velikokrat govori eno, opozicija povsem drugo in vse skupaj naj bi bilo edino "čista" resnica. Ni pravega dialoga, ni prave volje, da bi prišli do bistva zadev. To pa ni nič drugega kot čisto politikantstvo.
Predsednik države dr. Danilo Türk je v zadnjem času že nekajkrat dejal, da "potrebujemo nov zagon in prehod na novo raven v gospodarstvu in politiki, v kulturi in naši lastni zavesti". Kaj pomeni ta izjava v luči nenehno ponavljajočih se ocen opozicije (Janeza Janše), da Pahorjeva vlada v svojem ravnanju usodno zamuja in ne ponuja pravih rešitev in odgovorov Boruta Pahorja, da njihova vlada deluje dobro in da javnost za to premalo ve?!
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Razprava o odločnejšem preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Rednega je lažje uloviti kot susmarja
Območna obrtno-podjetniSka zbornica Ptuj je 30. junija pripravila razpravo o zahtevah slovenske obrti 2009 oz. odločnejSem preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, pri čemer se med drugim zavzemajo za večji in učinkovitejSi nadzor inšpektorjev, ki pa bo mogoč le, če bo tudi zakonodaja tako napisana. Davčna uprava Republike Slovenije ima enake pristojnosti nadzora dela na črno kot inšpektorat za delo, kar pomeni, da tudi davčni inšpektorji izvajajo nadzor dela na črno. Na podlagi dokumentacije se tudi ugotovi največ dela na črno.
Rezultati pa bodo še boljši, če bodo delovni in davčni inšpektorji združili moči in če jih bo v njihovih naporih podprla tudi policija. Razprave so se udeležili člani upravnih odborov OOZ Ptuj in OOZ Ormož, vabilu pa so se odzvali tudi delovni inšpektor Franc Korunič, Darinka Sreš iz Davčnega urada Ptuj in tržni inšpektor Slavko Živec s ciljem, da bi drug drugega seznanili s problematiko, s katero se srečujejo pri svojem delu. Sivo ekonomijo so v prvi vrsti obravnavali kot nelojalno konkurenco rednemu gospodarstvu, s katero se lahko v največji meri učinkovito spopadejo le inšpektorji, čeprav bi prava mera zakonodaje lahko prinesla veliko več.
Podatki o tem, kolikšen je delež sive ekonomije v BDP Slovenije, se zelo razlikujejo. Gospodarska zbornica Slovenije operira s podatkom, da znaša kar 27,3-odstotka. Po nekih drugih podatkih pa naj bi znašal okrog 16 odstotkov. Dejstvo je, da naj bi v starih, razvitih in urejenih državah EU delež sive ekonomije v BDP znašal med 10 in 20 odstotkov. Zaradi recesije naj bi se po nekaterih ocenah delež sive ekonomije v BDP Slovenije povečal s 16 na 20 odstotkov, kar je v teh razmerah čisto normalno. Bolj ko je gospodarstvo razvito, manjša kot so davčna bremena in tudi administriranje, manj je sive ekonomije. Čeprav ima siva ekonomija tudi pozitivne učinke, hitrejše in cenejše storitve za potrošnike, delavcem blaži socialno stisko, je neke vrste inkubator za še neuveljavljene podjetniške ideje, je delo in zaposlovanje na črno v celoti gledano škodljivo in je oblika nelojalne konkurence za uradno gospodarstvo.
Zaradi sive ekonomije znaša davčni izpad v Sloveniji okrog
šest odstotkov BDP. Zaradi sive ekonomije se dogaja, da socialna pomoč ne pride vedno do tistih, ki jo resnično potrebujejo, zaradi neupoštevanja delovnih predpisov pa prihaja tudi do prekomerne obremenitve zdravstvene in drugih blagajn. Prvi obrtniki so že dobili račune za zdravljenje posledic nesreč pri delu, ki so posledica neupoštevanja pravil igre oziroma ukrepov varstva pri delu. Inšpektor za delo tudi ugotavlja največ kršitev s področja varstva pri delu. Zaradi nespošto-vanja varstva pri delu je možna tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delovni inšpektor tudi ugotavlja, da za vsa dela, ki imajo elemente delovnega razmerja, ne bi smelo biti pogodb o delu. Delo na črno je tudi delo, ki ga obrtnik opravi, če ni zanj registriran. V tem primeru gre za prekoračitev dejavnosti. Obrtniki lahko opravljajo samo tista dela, za katera so priglašeni.
Delo na črno je težko dokazati
V obrti in podjetništvu, torej med malimi subjekti, je v tem obdobju veliko težav, ki pa ostajajo medijem skrite, ker imajo prednost veliki, ponavadi zavoženi sistemi. Kot je uvodoma predstavil stanje v obrti in podjetništvu na torkovi razpravi v. d. sekretarja OOZ Ptuj Boris Repič, je stanje zelo resno. Število brezposelnih v Sloveniji je že preseglo številko 85 tisoč. Samo v obrti je delo izgubilo 14 tisoč delavcev. Na Ptujskem so obrtniki konec decembra 2008 še zaposlovali 5962 delavcev, ob koncu maja se je število znižalo za 515. Število obrtnikov, ki je bilo še konec decembra lani 1472, se je sedaj povečalo že na 1535, nekateri so bili zaradi recesije »prisiljeni« iti v obrt in podjetništvo. Število nezaposlenih je v primerjalnem
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih OOZ Ptuj je 30. junija ločnejšem preprečevanju dela in Ptuj Boris Repič, predsednik OOZ
potekala razprava o zahtevah slovenske obrti 2009 oziroma o od-zaposlovanja na črno. Na fotografiji (od leve) v. d. sekretarja OOZ Ormož Ivan Babič in Vladimir Janžekovič, predsednik OOZ Ptuj.
obdobju maj 2008, maj 2009, naraslo za 44,4 odstotka. Pri tem pa se javnost ne zaveda niti resnosti problema dela na črno in zaposlovanja na črno. Največ sive ekonomije se pojavlja na področju storitvene dejavnosti, kamor sodi tudi celotno področje gradbeništva. Na črno delajo najpogosteje redno zaposleni in neregistrirani zaposleni, čeprav tudi obrtniki sami niso nobena izjema. Dokazovanje dela na črno je zelo zahteven postopek, ker se opravlja v zasebnih prostorih. Izgovori, da se opravlja v lastni režiji ali medsebojni sosedski pomoči, pogosto otežujejo delo inšpektorjev.
Največ utaj pri naftnih poslih in avtomobilizmu
Na Ptuju so v torek opozorili tudi na problem zlorabe podatkov, ki lahko tistega, katerega podatke uporabljajo takšni spretneži, drago stanejo, saj poslujejo z njegovi podatki kot pravo podjetje. V
teh primerih gre predvsem za utaje davkov, pristojni organi pa se zaradi nedorečene zakonodaje lotijo podjetja, katerega podatke je nekdo zlorabil. Nič krivo podjetje pa mora nato dokazovati, da je nekdo drug prevzel, ukradel njegovo identiteto, celo več, nosi tudi breme dokazovanja. Pristojne službe bi morale te primere zelo previdno reševati, so prepričani obrtniki. V informacijski dobi je zelo veliko zlorab prek interneta (bančni računi, PIN-številka in podobno). Govorili pa so tudi o sistemskih oz. organiziranih davčnih utajah DDV, t. i. davčnih vrtiljakih oziroma utajah »neplačujoče družbe«, po angleško missing trader. Kot pojasnjujejo davkarji, gre za izkoriščanje sistema obdavčitve z DDV s ponavljajočimi se nakupi in prodajami, resničnimi in fiktivnimi med sodelujočimi davčnimi zavezanci, od katerih pa je eden vedno »nepla-čujoča družba«, ki ne plačuje DDV. »Neplačujoča družba«, je navidezna družba, a ključni člen v verigi utaje davkov, brez nje ta namreč ni mogoča. Po podatkih DURS je največ sistemskih davčnih utaj pri prometu z nafto in naftnimi
derivati, prodaji motornih vozil, novih in rabljenih, prometu z odpadnimi surovinami, gradbeništvu in prometu z nepremičninami ter prometu s tekstilom. V davčni upravi Republike Slovenije opozarjajo, da so z vidika utaje DDV na splošno tvegane vse tiste dejavnosti, ki sodijo v delovno intenzivne panoge, kjer je tudi potreba po ceneni delovni sili večja, prav tako tudi po prosti gotovini za izplačilo neobdavčenih prejemkov za opravljeno delo na črno.
Za usklajeno zakonodajo
OOZ Ptuj bo svoje člane informirala o najpogostejših kršitvah pri delu na črno in zaposlovanju na črno, objavila kontaktne osebe in naslove, na katerih lahko prijavijo kršitve in kršitelje ter preko sistema obrtno-podjetniške zbornice še bolj aktivno delovala na spreminjanju zakonodaje. Zahtevali bodo, da se zakonodaja, ki ureja to področje uskladi, da bo jasna in bo omogočala pristojnim inšpektorjem učinkovitejšo delo. Za učinkovit spopad s sivo ekonomijo bo tudi Slovenija mo-
Foto: Črtomir Goznik
Razširjene seje upravnih odborov Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj in OOZ Ormož so se udeležili tudi delovni inšpektor Franc Korunič, Darinka Sreš iz Davčnega urada Ptuj in tržni inšpektor Slavko Živec.
rala pregledati sistem davčnih obremenitev, saj so preveliki davki pogosto razlog za sivo ekonomijo, tudi svoj antibi-rokratski program, posebej pa še zakonodajo, ki jo sedaj pišejo tisti, ki se nanjo sploh ne spoznajo. Prejšnji zakon je bil glede dela in zaposlovanja na črno bolj uporaben, je bilo slišati na torkovi razpravi v prostorih OOZ Ptuj. Če inšpektor dobi delavca, ki dela na črno, nima pogodbe o delu oziroma študentske napotnice, kazni ne bo, če je takšen delavec prijavljen na zavodu oziroma išče delo. V takih primerih inšpektor sicer izda odločbo, po kateri mora delodajalec takšnega delavca v roku treh dni zaposliti, s tem je za delovnega inšpektorja zadeva tudi zaključena, ali ga je potem v resnici prijavil, pa ni več njegova stvar, čeprav je tudi s prijavo problem, če delodajalec ni prijavil potrebe po delavcu. Prevetriti bi bilo potrebno tudi kazni, ki bi morale biti v sorazmerju oziroma odvisne od prihodkov. Kaznovalna politika bi morala biti bolj logična. Ker so kazni za delo na črno nizke, jih šušmarji plačajo brez težav, naslednji dan pa brez problemov nadaljujejo delo. Problem je tudi kvaliteta prijave dela in zaposlovanja na črno, ni dovolj, da se napiše ali pove le, da ima nekdo zaposlene na črno. Res pa je, da v zakonu o inšpekcijskem nadzoru ni nič napisanega o tem, kakšna naj bo prijava. Obrtniki se zavzemajo za pošten nadzor, najlažje je stisniti lojalnega obrtnika ali podjetnika, težko ali pa skoraj nemogoče pa je nekomu dokazati, da je delal in zaposloval na črno. Obrtniki tudi ne bi smeli biti tisti, ki bodo prijavljali primere dela na črno in zaposlovanja na črno, sistem bi moral normalno teči, tako nobenemu niti na kraj pameti ne bi prišlo, da bi počel kaj mimo zakona, so prepričani nekateri obrtniki za razliko od drugih, ki prijave dajejo brez slabe vesti, ker morajo preživeti kot nosilci dejavnosti in njihovi zaposleni. Pričakujejo, da bodo državni organi učinkovito ukrepali tudi v primerih, ko npr. velika gostinska družba brez težav deluje, čeprav nima niti enega zaposlenega. Že nekaj časa se brezuspešno dela tudi na tem, da bi blagajne gostincev direktno povezali z davkarijo, ker niso redki primeri, ko gostinci izbrišejo že izdane račune. Na davčni upravi so na to pripravljeni, a kot trenutno kaže, so pri tem osamljeni. Takšno stanje pa je še na marsikaterem drugem področju, ker ni skupne pripravljenosti za delovanje in ker posamezna ministrstva zadev ne rešujejo z roko v roki.
Ptuj • Še o 29. seji mestnega sveta
Zdaj vsak le vidi sebe in svoje interese
V MO Ptuj bo izgradnja cestne infrastrukture potekala v okviru javno-zasebnega partnerstva. Na junijski seji so mestni svetniki sprejeli akt o jav-no-zasebnem partnerstvu za izgradnjo cestne infrastrukture v MO Ptuj, v katerem ugotavljajo, da je najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa sklenitev javno-zasebnega partnerstva; zasebna partnerja bodo iskali v okviru javnega razpisa, izbrali pa po postopku konkurenčnega dialoga.
Mirjana Nenad (SD) pa je predlagala, da naj se podoben model poskuša poiskati tudi pri sofinanciranju izgradnje neprofitnih stanovanj, pred tem pa bo potrebno »pogledati« našega upravitelja stanovanj, Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, tam imamo probleme, je na pobudo odgovoril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Pri poslovnem poročilu kabelsko-komunikacijskega sistema Ptuj so sklenili, da se bo pet odstotkov čistega bilančnega dobička namenilo za zakonske rezerve, 8237 evrov pa bo ostalo nerazporejenih. Za nadaljnji razvoj kabelskega omrežja pa naj se najdejo rešitve v okviru vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva. Pri tem pa je Janez Rožmarin (N.Si) spomnil na to, da še vedno ni rešeno vprašanje lastniških deležev, dokler tega ni, tudi ni mogoče sklepati takšnih ali drugačnih partnerstev.
Zaradi zagotavljanja in izvajanja javnega interesa na občinskih cestah je potrebno popraviti kategorizacijo posameznih cest in izbris ter opraviti nove kategorizacije občinskih cest, zato so v osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju MO Ptuj zapisali nekatere bistvene spremembe, ki zadevajo cestno omrežje na območju MO Ptuj in tudi zadevajo uskladitev potekov medobčinskih cest s sosednjimi občinami, ukinitev obstoječih kategoriziranih cest, spremembe potekov obstoječih javnih cest in kategorizacijo novih javnih cest. MO Ptuj si medobčinske ceste deli z občinami Destrnik, Dornava, Markovci, Videm, Hajdina, Duplek in Lenart. Na 29. seji mestnega sveta so sprejeli tudi sklep o članstvu v združenju mestnih občin Slovenije skupaj z osnutkom akta o ustanovitvi Združenja mestnih občin Slovenije, ki se je ustanovilo z namenom, da se mestnim občinam zago-
tovi položaj, ki jim pripada. V tem trenutku je tako, da imajo navadne občine možnost, da kar 60 odstotkov primerne porabe v okviru proračunov porabijo za sofinanciranje programov, mestne občine le 10 odstotkov. Z ustanovitvijo Združenja mestnih občin Slovenije pa se ne ukinjata Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, ki bosta še naprej delovala.
Projekt ADHOC je dobra podlaga za sprejem strateških usmeritev kako naprej pri razvoju mestnega jedra, je ocenil svetnik SD Jože Glazer. Zavzema se tudi za to, da bi na vsaki seji mestnega sveta vsaj eno uro posvetili temu vprašanju, prav tako naj bi izvedli krajšo predstavitev projekta. Po izvedeni vsebinski razpravi bi morali iskati alternative in kot mestni svetniki tudi odločiti o njih. Peter Pribo-žič (N.Si) je ocenil, da je v projektu premalo poudarka na projektu Evropske prestolnice kulture 2012, pogreša tudi podrobnejšo opredelitev celotnega območja grajskega hriba. Lidija Majnik (LDS) je ocenila, da v mestnem jedru podstrešij v nobenem primeru ne bo mogoče v večjem številu nameniti za ureditev stanovanjskega fonda, kot to poudarjajo nekateri, saj za to ni pogojev, ob tem da tudi ne bo soglasja stroke. Miroslav Letonja (SNS) je pozval k treznosti pri tem in drugih projektih, saj se je potrebno zavedati, v kakšnih časih živimo, ni si mogoče izmišljati nekih projektov, ki so brez realne osnove. Potreben je premislek, pri tem pa se je mogoče nasloniti tudi na mednarodno prakso. Ključno pa je po ptujskem županu dr. Štefanu Celanu vprašanje o tem, kaj je razvoj mesta. Po nekih praksah, pogledali so devet mest, ki se prav tako ukvarjajo s temi vprašanji, so prišli do ugotovitve, da v vseh tistih, ki imajo razčiščen od-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki opozarjajo na premišljene odločitve v zvezi z ADHOC projektom oziroma s projekti za razvoj mesta.
nos do kulture, pišejo zgodbe o uspehu. V tej smeri bo potrebno iskati tudi na Ptuju. Trenutno pa je tako, da koliko je zainteresiranih javnosti, toliko je tudi pogledov na razvoj starega mestnega jedra, vsak vidi le sebe. Zagotovo pa bo ob stroki potrebno imeti v vidu tudi finančno situacijo. V prihodnjih mesecih se bo o tem projektu zagotovo še veliko govoril, v tem okviru pa tudi o novi ptujski oziroma drugačni tržnici, ki naj bi na zdajšnji lokaciji ostala nespremenjena, ker stroka na tem mestu ne dovoli pozidave.
Projekt odplinjeva-nja do konca leta
Ko svetniki govorijo o sklepih za skupščino Komunalnega podjetja Ptuj, tokrat so razpravljali o sklepih za 13. skupščino, so razprave bolj ali manj podobne, vedno se
Foto: Črtomir Goznik
Stroka ne dovoli, da bi na zdajšnji ptujski tržnici prišlo do pozidave. Kje bo nova ptujska tržnica, pa se še ne ve.
ustavijo pri odpisu amortizacije. Tako je bilo tudi na 29. seji, zdaj je tako, da bodo o tem vprašanju in zagotavljanju sredstev razpravljali ob sprejemanju naslednjih proračunov. Imeli so načrt, da bi s korekcijo cen v petih letih amortizacijo pokrili, a predlog ni šel skozi vladno proceduro. Za lani pa jo bo potrebno še odpisati. Šele ob prenosu komunalne infrastrukture na MO Ptuj se bo videlo, za kakšne vrednosti gre, po simulacijah, ki so bile opravljene, nekih velikih problemov naj ne bi bilo, pravi ptujski župan. Peter Pribožič (N.Si) je v zvezi s tem vprašal, ali je res krivda samo na 35. standardu, da se je vsa ta leta amortizacija odpisovala, in tudi ni vseeno, kaj bomo 1. januarja leta 2010 prevzeli. Precej so mestni svetniki razpravljali tudi o novih cenah za pogrebno in pokopališko dejavnost v MO Ptuj, ki so jih za koncu le potrdili, za 3 odstotke se bodo povišale osnovne cene potrebnih storitev, za 18,7 odstotka pa ostale pogrebne storitve. Iz pregleda poslovanja v obdobju 2004/2008 izhaja, da je Komunalno podjetje Ptuj v tej dejavnosti poslovalo z izgubo. V lanskem letu je dosegla 77 tisoč 400 evrov. Brez posebne razprave pa so ptujski mestni svetniki potrdili investicijski projekt odplinjevanja 1. faze odlagalnih polj CERO Gajke s plinsko postajo in baklo, realizacija katerega bo omogočila kontinuiran zajem in sežig deponijskega plina, ki bo zagotavljal preprečitev izhajanja deponijskega plina (toplogrednega plina v atmosfero), preprečeval možnost samovžiga v telesu deponije ter preprečeval izhod smradu v lokalno okolico, česar se še posebej veselijo prebivalci
Spuhlje in Podvinčani, ki so v zadnjih letih imeli na ta račun veliko povedati. Zagrozili so tudi z zaprtjem deponije, če bo še naprej smrdelo. Izvedba tega projekta je nujna, v nasprotnem primeru bo morala MO Ptuj odvažati deponijske odpadke na druge deponije, kjer razpolagajo z zakonsko predpisano infrastrukturo za deponijo, kar pa bi zanjo predstavljalo dodaten strošek. Gre za investicijo v višini nekaj nad 805 tisoč evrov, ki naj bi bila izvedena še letos. V teku je javni razpis, s ponudbami pa naj bi se seznanili že v začetku avgusta, ko naj bi že tudi izbrali izvajalca del.
Kurentovanje 2009 z dobičkom
Ptujski mestni svetniki so 22. junija sprejeli tudi tri sklepe o soglasju k delovni uspešnosti direktorjev javnih zavodov. Dr. Dušan Klinar, direktor ZRS Bistra Ptuj, bo prejel iz naslova delovne uspešnosti za leto 2008 678,50 evra bruto, ki jih bo zavod zagotovil iz lastnih prihodkov. Za leto 2008 bodo direktorju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož izplačali delovno uspešnost v višini 1707 evrov bruto, direktorici JZ ZD Ptuj Metki Petek Uhan, dr. med., spec., pa 1520,55 evra bruto. Mag. Miran Kerin, dosedanji direktor Centra za socialno delo Ptuj, ki je bil tudi edini kandidat za novega direktorja centra, je dobil pozitivno mnenje za novi direktorski mandat na tem mestu. Mestni svetniki so 22. junija sprejeli tudi soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu, ki od 1. julija za opravljeno efektivno uro znaša 4,03 evra, kar je za 0,40 evra več kot doslej. V MO Ptuj socialnovarstveno storitev po-
moč družini na domu izvaja Center za socialno delo Ptuj. Ptujski mestni svet je za kandidata za zastopnika pacientov pravic predlagal Viktorja Pilingerja, univ. dipl. pravnika, višjega davčnega inšpektorja, ki je voljan sodelovati na področju zdravstvenih pravic in socialnih prostovoljnih organizacijah, ker pozna problematiko le-teh.
Na junijski seji so se ptujski mestni svetniki seznanili tudi z vsebinskim in finančnim poročilom 49. kurentovanja, ki je ena odmevnejših kultur-no-etnografskih prireditev v Sloveniji in srednji Evropi, za ptujske organizatorje pa tudi velika razvojna priložnost. Celotna vrednost projekta je bila 781.395,13 evra. Skupni stroški letošnje prireditve so znašali dobrih 623 tisoč evrov (javni del prireditve 237 tisoč evrov in karnevalska dvorana 385.960 evrov), prihodkov pa je bilo dobrih 657 tisoč evrov, od tega je MO Ptuj prispevala 30 tisoč evrov. Prispevek v blagu in storitvah so v konzorciju Kurent, ki ga sestavljajo MO Ptuj, Perutnina Ptuj in Terme Ptuj, ovrednotili na 143.800 evrov, stroške dela ožjega organizacijskega odbora, ki je sodeloval pri izvedbi kurento-vanja, pa so pokrili iz drugih proračunskih postavk MO Ptuj. Znašali so 14.442 evrov. Organizatorji ocenjujejo, da je bila prireditev po vsebinski in finančni strani izpeljana skladno s pričakovanji. Pozitivno razliko v višini nekaj več kot 34 tisoč evrov, ostanek v proračunu MO Ptuj znaša 9140 evrov in dobiček v karnevalski dvorani v višini nekaj nad 25 tisoč evrov, bodo porabili za začetne aktivnosti pri izvedbi jubilejnega, 50. kurentovanja v letu 2010.
Kidričevo • Skupščina Taluma zamenjala nadzornika
Bančni dobiček v rezerve
V torek, 30. junija, so se na skupščini sestali delničarji kidričevskega Taluma in soglašali s predlogom, da se bančni dobiček poslovnega leta 2008 v višini 179.162 evrov zaradi kriznih časov v celoti razporedi v druge rezerve. Med drugim so odpoklicali dosedanjega člana nadzornikov Roberta Rožiča in namesto njega imenovali Mirjana Trampuža.
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma, je s sklepi skupščine delničarjev zadovoljen.
Predsednik uprave mag. Danilo Toplek je lastnike Taluma seznanil z letnim in kon-solidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2008. Delničarje so seznanili tudi s poročilom nadzornega sveta za minulo leto ter podelili raz-rešnico upravi in nadzornem svetu.
Lastniki oz. delničarji družbe so soglašali tudi z drugimi predlogi, med drugim so za revizorja za poslovno leto 2009 določili revizorsko družbo Renoma iz Ljubljane, potrdili pa so tudi predlagane spremembe statuta družbe in sestave v nadzornem svetu družbe.
Po ugotovitvi skupščine, da je na podlagi aprilske odstopne izjave prenehal mandat dosedanjega predsednika nadzornega sveta Vitoslava Turka, ki je bil razrešen tudi kot direktor Elektro gospodarstva Slovenije - Elesa (sicer Talumovega večinskega lastnika), je na predlog Elesa skupščina odpoklicala tudi dosedanjega člana nadzornega sveta Roberta Rožiča, ki je to funkcijo opravljal le nekaj mesecev in namesto njega v nadzorni svet imenovala Mir-jana Trampuža.
Kadrovska metla pometa ...
Naj spomnimo, da je že nadzorni svet Taluma na 8. redni seji aprila letos sprejel odstop dotedanjega predsednika nadzornega sveta Turka in da so v skladu s poslovnikom za novega predsednika nadzornikov tedaj izvolili Stanka Eršteta, mesto podpredsednika nadzornega sveta pa so zaupali Marku Drobniču, ki je pred-
stavnik Talumovih delavcev. Roberta Rožiča pa so skupaj s Stankom Erštetom imenovali za člana nadzornega sveta oktobra lani, in sicer namesto dveh s strani Elesa odpoklicanih dotedanjih članov nazornega sveta, Darinke Fakin in Stanka Simoniča.
Elesu, ki ima v lasti več kot 80 odstotkov Taluma, je uspelo izpeljati zamenjavo dveh »neposlušnih« nadzornikov šele v drugem poskusu, saj so Fakinovo in Simoniča poskušali zamenjati že avgusta lani, a je tedaj Eles ostal brez glasovalnih pravic zaradi svoje napake, saj je bilo ugotovljeno, da kot večinski delničar ni vložil z zakonom predpisane obvezne notifikacije o pridobitvi kvalificiranega lastniškega deleža. To pa je bil tudi eden glavnih vzrokov, da jim kljub velikim naporom ni uspelo zamenjati uprave Taluma, oziroma predsednika Topleka.
V Talumu so zaradi nezdružljivosti funkcije predsednika Elesa, ki je večinski lastnik, in predsednika nadzornega sveta Taluma zoper Vitoslava Tur-
ka tedaj vložili tudi sodni spor, v katerem so od ljubljanskega Okrožnega sodišča zahtevali, da Elesu kot večinskemu delničarju prepove sodelovanje pri upravljanju družbe Talum.
Le slabih 14 dni pred omenjeno aprilsko sejo Talumo-vih nadzornikov je slovenska vlada na predlog nadzornega sveta Elesa odpoklicala Vito-slava Turka in ga razrešila tudi kot direktorja Elesa, saj naj bi nadzorni svet Elesa v dokumentaciji o poslovanju ugotovil vrsto nepravilnosti ter na več mestih negospodarno obnašanje.
Toplek: sklep je bil pričakovan!
Po torkovi skupščini družbenikov Taluma smo o tem, kaj menijo o sprejetih sklepih, predvsem pa kako komentirajo zamenjavo nadzornikov, povprašali predsednika uprave Taluma mag. Danila Topleka, ki je bil tudi tokrat kratek: »Največji delničar Eles, d. d., je na skupščini družbe podal dopolnilni predlog o
zamenjavi sedanjega člana nadzornega sveta g. Roberta Rožiča z novim članom g. Mir-janom Trampužem. V vsakem primeru je to pristojnost in možnost delničarjev, da na skupščini takšno zamenjavo izvedejo. Za razloge zamenjave pa bi bilo tako potrebno povprašati predstavnike največjega delničarja Taluma, to je podjetja Eles.« Po Topleko-vih besedah je bila pričakovana tudi odločitev o razporeditvi dobička: »Skupščina delničarjev se je strinjala s predlogom Uprave družbe Talum in nadzornega sveta družbe Talum, da se dobiček iz poslovanja lanskega leta razporedi v rezerve družbe. Glede na globalno krizno situacijo, ki je prizadela tudi Talum, je bil ta sklep tudi pričakovan in iz našega vidika najbolj gospodaren. S tem je tudi sedanje vodstvo največjega delničarja, Elesa, pokazalo pripravljenost na sodelovanje z družbo Ta-lum v teh kriznih razmerah!«
Želeli smo izvedeti tudi, kaj menijo o takih odločitvah predstavniki zaposlenih, vendar predsednik konference sindikata Taluma Milan Fajt ni bil dosegljiv, saj je bil v tujini. Kot je znano, pa so v Talu-mu zaradi občutnega zmanjšanja prodaje in prometa uvedli prve varčevalne in protikri-zne ukrepe. Tako so po sklepu vodstva oziroma uprave Talu-ma 1. marca prešli na 36-urni delovni teden za dobo šestih mesecev, opravili so tudi številne prerazporeditve delavcev, omejili vse dopustne stroške poslovanja, prenehali pa so tudi podaljševati pogodbe delavcem, ki so bili zaposleni za določen čas.
M. Ozmec
}
m \
\
. ■ ■ ( <A
- '¡BSMI rasni .cr. V
r
«K
i v
Foto: M. Ozmec
Zaradi svetovne recesije in finančne krize so v Talumu že od marca na 36-urnem delavniku, uvedli pa so tudi druge varčevalne in kadrovske ukrepe.
Od tod in tam
Kidričevo • Županove čestitke učencem
Foto: M. Ozmec
Na osrednji slovesnosti v počastitev letošnjega 12. praznika občine Kidričevo, kije bila v nedeljo, 28. junija, v veliki dvorani restavracije Pati v Kidričevem, je kidričevski župan Jože Murko skupaj z ravnateljico OŠ Cirkovce Ivanko Korez in podravnateljico OŠ Borisa Kidriča Kidričevo Alenko Kutnjak čestital ter izročil spominska knjižna darila izjemnim učencem, ki so devetletno osnovno šolanje zaključili z odličnim uspehom.
Iz Osnovne šole Cirkovce so županove čestitke in knjižne nagrade prejeli izjemni učenci Nika Dovnik, Tjaša Celan, Ana Lah in Tina Draškovič, iz OŠ Borisa Kidriča Kidričevo pa Katja Kopajnik, Aljoša Jakomini in Samo Metličar. V imenu obeh izobraževalnih šolskih ustanov je izjemnem učencem za dosežene uspehe čestitala tudi ravnateljica Ivanka Korez, učencem obeh šol pa je želela prijetne in varne počitniške dni.
-OM
Ptuj • Niso krivi vandali...
Foto: Črtomir Goznik
Med tistimi stavbami na Ptuju, ki so letos slabše ocvetli-čene, je tudi stavba v Slomškovi 10, kjer domuje Upravna enota Ptuj. Niso krivi vandali, da na spodnjih okenskih policah ni rož, kot je že marsikdo pomislil. Tudi pri tem ima prste vmes recesija. Načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah je povedal, da so morali v letošnjem letu vse stroške v povprečju oklestiti za 15 odstotkov, pri majhnih zneskih pomeni okleščenje tudi 50 odstotkov. Na okna, kjer imajo prostore, so zato letos lahko namestili le 14 korit namesto 56 kot v prejšnjih letih. S tem so privarčevali 600 evrov, letošnje ocvetličenje jih je stalo 200 namesto 800 evrov. Ker morajo pod drobnogled vzeti tudi vse druge stroške, je vprašanje tudi, kako bo s krajevnimi uradi v bodoče. Na Ptujskem jih je odprtih petnajst. Če bodo katerega od njih zaprli, občani zagotovo ne bodo veseli.
MG
Hajdina • Zlata poroka Purg
Foto: Olimpic, Vlado Cuš
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prstane ponovno izmenjala zakonca Štefanija in Franc Purg iz Skor-be 24 a. Prvič sta se poročila 27. decembra leta 1958 vMaj-šperku. Zlati ženiti je bil po poklicu strojni ključavničar v TGA Kidričevo, kjer se je tudi izučil in dočakal upokojitev. Nevesta je delala v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk. V zakonu se jima je rodil siti Branko, v jeseni življenja pa ju razveseljujeta vnukinja Ina in vnuk Jaka, Civilni obred zlate poroke, kije bila 16. maja na Hajdinije vodil hajditi-ski župan Radoslav Simonič, svetnik občine Hajdina Andrej Tkalec pa jima v spomin na zlato poroko izročil sliko farne cerkve sv. Martina, Po pesmi Štajerskih kolednikov pa je farni župnik Marijan Fesel opravil še cerkveni obred zlate poroke. Veselje ob tem dogodku sta delila s svojimi najbližjimi.
Zakonca Purg sta še čila in zdrava, želita si, da bi tako ostalo še dolgo, veliko kolesarita, Franc pa še posebej uživa v ribolovu, kjer ga občasno spremlja tudi vnuk. Štefanija kot vse ženske veliko skrb posveča domu in gospodinjskim opravilom. Ob zlatem jubileju jima iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
Za močnejši glas mestnih občin
Maja letos je bilo ustanovljeno Združenje mestnih občin Slovenije. Mestne občine so ga ustanovile zato, da bi lažje reševale predvsem tiste probleme, ki nastajajo znotraj mestnih občin in jih v manjših občinah praktično sploh ne poznajo, je te dni povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Ptuj • S ptujskim županom o razvoju mesta in mestne občine
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj: »Največ težav je z zagonom investicij ob Potrčevi in Osojnikovi ulici, ocenjenih na 70 milijonov evrov.«
Z županom smo se pogovarjali tudi po posledicah gospodarske recesije in finančne krize, ki jih bo občutil tudi mestni proračun, ter o investicijah v letošnjem in prihodnjem letu, kot tudi projektu ADHOC, ki naj bi prinesel odgovore na najpogostejša vprašanja glede bodočega razvoja starega ptujskega mestnega jedra.
Gospod župan, kaj lahko poveste o ustanovitvi Združenja mestnih občin Slovenije? Zakaj je prišlo do ustanovitve združenja in kakšni so njegovi cilji? Kako se bo postavljalo do Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije?
»Strinjam se z vsem tistimi župani tako v mestnih občinah kot v manjših občinah, ki ugotavljamo, da obstajajo velike razlike med obveznostmi in nalogami, ki jih opravljamo v mestnih in manjših občinah. Žal pa imamo v Zakonu o lokalni samoupravi zgolj v enem samem členu zapisano, da v naši državi obstajata dve vrsti občin. V nadaljevanju tega zakona pa nikjer več ne najdemo razlik med pristojnostmi in obveznostmi, ki smo jih v tako različnih občinah dolžni opravljati. Z združenjem mestnih občin želimo reševati predvsem tiste probleme, ki nastajajo znotraj mestnih občin in jih v manjših občinah praktično ne poznajo. Ne nazadnje v mestnih občinah živi skoraj polovica prebivalcev naše države, in kar je še pomembneje smo edine občine, ki v tem trenutku vzdržujemo vse tiste institucije regionalnega pomena, brez katerih ne bi bilo kakovostnega etičnega, socialnega, okoljske-ga in gospodarskega razvoja. Z

ustanovitvijo našega združenja se po mojem prepričanju moč obeh obstoječih asociacij samo veča. Mestna občina Ptuj bo ostala tudi članica dosedanjega združenja in bo tudi v prihodnje konstruktivno sodelovala pri reševanju vseh tistih težav, ki so skupne vsem občinam.«
Kako se recesija odraža na proračunu MO Ptuj za leto 2009 in tudi 2010 ter posredno na proračunske porabnike?
»Žal se posledicam recesije ne bo moč izogniti tudi v proračunu naše občine. V letu 2009 pričakujemo ob zmanjšanju proračunskih sredstev s strani države tudi padec lastnih prihodkov. Vlada nas je pozvala, da pripravimo znižan predlog proračuna za skoraj dvajset odstotkov. Hkrati pa opažamo, da je močno padla načrtovana prodaja zemljišč in poslovnih prostorov. Kljub navedenemu pa smo z investicijami v letu 2009 lahko zadovoljni. Po moji oceni pa bo leto 2010 bistveno slabše od leta 2009. Zavedati se namreč moramo, da se vsaka negativna sprememba v gospodarstvu v javnih financah zazna z eno- ali dveletno zakasnitvijo. Vse te posledica pa bodo občutili tudi vsi proračunski porabniki. V tem trenutku vlagamo veliko napora, da bi preko zasebnih, državnih in evropskih sredstev to krizo čim bolj omilili.«
Za koliko se je zaradi trenutnih gospodarskih razmer povečal pritisk na socialni del proračuna?
»Priznam, da je žalostno poslušati zgodbe, ki jih doživljajo posamezniki zaradi nastale finančne krize. Zagotovo pa lahko povemo, da je mestni
svet s sprejetjem proračuna za leto 2009 namenil zelo velik delež sredstev za finančno pomoč občankam in občanom. Skupni znesek znaša 4.372.095 milijonov evrov. Od tega zneska je z zakonom predpisanih 3.909.850 milijonov evrov. Za razliko v višini 462.245 evrov pa smo uspeli doseči politični kompromis, ki so ga na predlog župana praktično potrdile vse svetniške skupine v mestnem svetu. Iz navedenih številk izhaja, da imajo naše svetnice in svetniki veliko posluha za socialne stiske, ki jih doživljajo posamezne občanke in občani v naši občini.«
Kako je z načrtovanimi investicijami, je katera zaradi recesija ogrožena oziroma prestavljena v neke druge čase?
»Večina investicij, ki smo jih načrtovali v občinskem proračunu in za njih uspeli podpisati pogodbe, se v letu 2009 izvajajo ali se bodo pričele izvajati. Gradnja večnamenske telovadnice pri osnovni šoli Ljudski vrt se je praktično pričela, rekonstrukcija centralne čistilne naprave je v polnem teku, modernizacija Potrčeve ceste je v polni gradnji, odkupi zemljišč za rekonstrukcijo ceste skozi Novo vas so se pričeli, ptujski gasilci so objavili razpis za prenovo gasilskega doma, v teku je postopek za izbiro izvajalca pri urejanju sanitarij na osnovni šoli Breg, prav tako smo tik pred pričetkom izdaje gradbenega dovoljenja za graditev osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, na obstoječi šoli pa bo v kratkem popravlje-
na celotna streha, vrtci bodo v jesen dobili novi večnamenski prostor, v teku so gradnje posameznih cest, pločnikov in razsvetljave, na CERO Gajke se bo pričel graditi sistem odpli-njevanja in še bi lahko naštevali. Razveseljiv je tudi podatek, da se bosta izvedli tudi obe veliki zasebni investiciji v poslovno trgovsko dejavnost tako na Puhovi ulici, kakor tudi na Volkmerjevi cesti. Največ težav pa imamo z zagonom investicij na Osojnikovi in Potrčevi, kjer smo nameravali pognati velik investicijski ciklus v višini skoraj 70 milijonov evrov. Zaradi težav pri pridobivanju bančnih garancij bo potrebno
v prihodnjih mesecih ta razpis prilagoditi potrebam zasebnikov in bank. Trenutno imamo težave pri nadaljevanju investicije v razsvetljavo na Mestnem stadionu. Kljub veljavno izdanemu gradbenemu dovoljenju smo morali dela ustaviti zaradi pritožbe Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Rešitev iščemo v dogovoru z občino Lendavo. Ostajam optimist in verjamem, da bomo kljub težjim finančnim časom te investicije v prihodnje tudi izvedli.«
Vse pogosteje je slišati, da bo Slovenija država s šestimi oziroma največ osmimi pokrajinami. Kaj to pomeni za projekt Ptuja kot regionalnega središča in načrte vezane na 14 pokrajin oziroma 11, če bi uspeli s projektom enajstih pokrajin, kolikor je mestnih občin v Sloveniji?
»Prepričan sem, da v možnost političnega dogovora o uvedbi šestih do osmih pokrajin ne verjamejo niti sami predlagatelji te rešitve. Morda je v kabinetih kakšnega akademskega teoretika še vedno možno narisati členitev Slovenije na šest pokrajin, v praksi pa je to misija nemogočega. V vseh teh letih od kar se ukvarjamo s projektom uvajanja po-
krajin so namreč vse možne vladne koalicije že spoznale in v državno zborsko proceduro posredovale zakonodajo, ki je predvidevala ustanovitev 14 pokrajin. Osebno zagovarjam ustanovitev tako imenovanih razvojnih pokrajin, ki morajo biti konstituirane podobno kot je Državni svet in teh ne more biti manj kot je mestnih občin. V tej državi namreč nimamo ljudi, ki bi se na eni strani vsaki dan ukvarjali od katerih izdelkov in storitev bodo naši ljudje bolje živeli in bi na drugi strani hkrati imeli tudi zakonsko podlago, da lahko te svoje zamisli tudi uresničijo. Trenutno imamo statistične regije, ki niso pravne osebe in nimajo zakonsko odgovornega vodstva. Regionalne razvojne agencije pa žal večino dela posvečajo birokraciji in zelo malo načrtovanju novosti. Hkrati pa še tisto malo novosti, ki nastane znotraj regionalnih razvojnih agencij, niso zmožne izvesti, ker za to nimajo zakonskih pooblastil. Slovenija je torej dežela, ki živi od tako imenovanih rutinskih investicij, ki pa žal ustvarjajo zelo nizko dodano vrednost, ki se kaže v človeku nedostojnih plačah. Čas je torej, da dobimo takšne pokrajine, ki bodo prvenstveno odgovorne za načrtovanje in izvajanje takšnega razvoja, ki bo ljudem omogočal dostojne plače ob skrbi za socialno varnost, prijazno okolje in prenovljeni družbeni etos.«
Kaj je pokazal projekt ADHOC, ki naj bi odgovoril na najpogostejša vprašanja bodočega razvoja starega ptujskega mestnega jedra?
»Z vsebino projekta ADHOC se boste imeli priložnost podrobneje seznaniti v prihodnjih dneh, ko bo o tem gradivu razpravljal mestni svet. Zagotovo pa ne gre za kakšne bistvene novosti, ki jih v tem mestu že ne bi poznali. Osebno menim, da je to mesto doživljalo razvojni padec skoraj šestdeset let in ga ni mogoče popraviti v kratkem času. Eno od bistvenih spoznaj iz projekta ADHOC je povezano z odnosom našega prebivalstva do starega mestnega jedra. Ko bo namreč večina premožnih Ptujčanov in Ptujčank spoznala, da je življenje v starem mestu privilegij in hkrati obveza, se lahko nadejamo pospešenemu razvoju. Dokler pa bodo vsi ti ljudje raje gradili nove hiše po okoliških hribih in iz varnih foteljev modrovali kako bi bilo dobro nekaj spremeniti v starem mestne jedru, tako dolgo bomo ostali v situaciji kakršna je danes. To mesto se je namreč skozi zgodovino razvijalo preko zasebne in ne javne lastnine. Vsak, ki pričakuje, da je možno preko proračunskih sredstev države in občine bistveno premakniti ta razvojni voz se namreč močno moti.«
MG
T-
Foto: Črtomir Goznik
»Ptuj se je skozi zgodovino razvijal na podlagi zasebne in ne javne lastnine, to morajo čim prej spoznati tudi premožni Ptujčani, ki zdaj raje kot v mestu gradijo v okolici.«
Dornava • Z zadnje predpočitniške seje
Kdo bo skrbel za ceste, vodovod, kanalizacijo ...?
Dornavski svetniki so na zadnji seji pred letošnjimi počitnicami konec junija obdelali 11 točk dnevnega reda. Kaj posebnega, razen že skoraj tradicionalnega spora med županom Rajkom Janžekovičem in svetnikom Janezom Lahom, pa se v sejni sobi ni zgodilo.
Med zanimivejše zadeve, ki bodo brez dvoma še burile duhove, pa ne le v dornavski, ampak tudi v ostalih občinah, je spadala obrazložitev bodoče nujne organiziranosti lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jo je predstavil Boštjan Brezovnik.
V primežu evropske zakonodaje
Poenostavljeno povedano je Brezovnik pojasnil, da se določene dejavnosti oziroma službe ne bodo mogle več opravljati kar tako, bolj kot ne po domače; ampak bo treba zadeve uskladiti z evropsko zakonodajo. Gre predvsem za to, kdo in na kakšen način lahko vzdržuje ceste, skrbi za odvoz in deponiranje odpadkov, kdo naj skrbi za vodovodne in kanalizacijske sisteme ipd. Doslej je veljalo, da te dejavnosti opravljajo bodisi občinski režijski obrati (če obstajajo), bodisi pač podjetja kot so ptujsko Komunalno ali Cestno podjetje ali Čisto mesto, kar sicer samo po sebi niti ne bi bilo sporno (razen glede Komunalnega podjetja, ki nima več statusa javnega podjetja), vendar pa je potrebno te dejavnosti »razdeliti« med omenjena podjetja s koncesijami ali pa ustanoviti lastna občinska javna podjetja (kar so že storili v Mestni občini Ptuj in na Destrniku). Kot je povedal Brezovnik, si občine lahko za opravljanje teh dejavnosti ustanovijo režijske
Med dornavskim županom Rajkom Janžekovičem (desno) in svetnikom Janezom Lahom (levo) se je vnel že tradicionalen spor okoli starih obtožb in tokrat še ravnateljskih zadev, prvič pa je pošteno prekipelo tudi svetniku Janku Horvatu (v ospredju): »Kakšna osebnost pa je sploh ta bivša ravnateljica?!«
obrate, lastna javna podjetja, podelijo koncesije ali pa ustanovijo podjetja na osnovi javno-zasebnega partnerstva, čeprav je zadnjo možnost odsvetoval. Kakršnokoli opravljanje teh dejavnosti izven tega pravnega okvirja štirih možnosti pomeni kršenje evropske zakonodaje in v bistvu tako večina slovenskih občin že krši evropski pravni red.
Se bodo manjše občine povezale?
Da bi si prav vsaka, zlasti
manjša občina ustanovila svoje javno podjetje ali režijski obrat, je seveda nesmiselno in tudi nerealno; prvič s finančnega vidika, drugič pa tudi z vidika strokovne usposobljenosti kadra in logistične ter tehnološke opremljenosti za opravljanje določene dejavnosti. Tako se bodo morale občine odločati za podelitve koncesij, morda pa je pričakovati tudi povezovanje med občinami glede ustanavljanja skupnih javnih podjetij za katero izmed dejavnosti; predvsem glede vzdrževanja in oskrbe vodo-
Dornava • Veter v laseh
Za lepšo mladost
Dornavski Klub mladih je junija drugič zapovrstjo skupaj z domačimi osnovnošolci izvedel projekt Veter v laseh - s športom proti drogi, letos zaradi slabega vremena pretežno v šolski telovadnici.
Predsednik Kluba mladih Dornava (KMD) Stanislav Ci-glar je bil z udeležbo zelo zadovoljen: »V programu je bilo več različnih športnih aktivnosti, ki se jih je skupno udeležilo kar 118 učencev v dveh starostnih kategorijah in skupno 18 različnih ekipah. Med igrami so bile za udeležence seveda najbolj zanimive no-
gomet, košarka in odbojka, manj je bilo navdušencev rolanja, kar je razumeti, saj je bilo vreme precej kislo.«
Vse igre so se odvijale v šolski telovadnici, mladim športnikom pa sta se ob nekaj učiteljih pridružila tudi župan Rajko Janžekovič in v. d. ravnatelja Danilo Muršec. Kot je še povedal predsednik KMD
Ciglar, si organizacija prireditve in velika odzivnost ter navdušeno sodelovanje zaslužita oceno odlično, bolj kritičen je bil do odzivnosti medijev, prav tako pa bi si pri pripravi tovrstnih akcij, namenjenih ozaveščanju mladih o zdravem načinu življenja, želeli nekoliko višjo finančno podporo.
SM
vodnega sistema, ki prehaja na ramena občin. Pred tem pa se bodo morala vodstva občin sestati in dobro dogovoriti, saj naj bi po besedah Brezovnika morale občine v odlokih že natančno določiti, za katero od dejavnosti bodo podelile koncesije, katero pa bo opravljalo morebitno skupno medobčinsko javno podjetje.
Občinski »super nadzor« gradnje Vile pri lipi
V nadaljevanju seje je lahko dornavski svetniški zbor izvedel, da gradnja vaško-ga-silskega doma na Polenšaku teče po planu, da pa se je občina odločila za uvedbo t. i. super nadzora pri gradnji Vile pri lipi. Župan je namreč povedal, da so se pojavili sumi o morebitni vgradnji manjvrednih materialov, zato je izrabil določilo pogodbe, ki mu omogoča uvedbo posebnega nadzora nad delom: »Nikakor ne želim, da bi se po končani izgradnji, ob vselitvi v stanovanja, pojavile pritožbe bodočih stanovalcev, da nekaj ni v redu, zato takšna odločitev. Doslej ni šlo še nič narobe, noben nekakovosten material še ni bil vgrajen, da se ne bi širile kakšne govorice, vse je narejeno, kot mora biti in z uvedbo super nadzora smo zagotovili, da bo tako do konca!«
Pri obravnavi rebalansa proračuna ni bilo slišati nobene besede, župan je na kratko pojasnil, da je potreben zaradi nekaj sprememb na dohodkovni in odhodkovni strani, kjer so »pozabili« vnesti postavko za vzdrževanje domačega kanalizacijskega sistema, ki znaša približno 20.000 evrov, prav tako je občina morala poravnati 15.000 evrov dolga bivšemu računo-
vodju, na prihodkovni strani pa se je nekoliko povečala cifra pričakovanega financiranja občine po 23. členu ZOF (s 77.000 na 89.000 evrov).
So pa svetniki tokrat soglasno, brez izjeme, zavrnili zahtevo CSD za povišanje cene za pomoč na domu z obrazložitvijo, da v času krize, recesije podražitev kar tako ne bodo potrjevali, sploh pa ne odstotkovno tako visokih, kot je bila ta. Z družnim soglasjem so tudi potrdili sklep, da izstopajo iz Gospodarsko interesnega združenja (GIZ) konzorcija za namakanje Podravje z obrazložitvijo, da kmetje le plačujejo položnice, naredi pa se nič in se povrhu sploh ne ve, za kaj je kdo odgovoren.
Še o (novih) tožbah in novem ravnatelju
Na koncu seje pa, kot že rečeno, je po stari navadi še malo pokalo med županom Janžekovičem in svetnikom Lahom; ta je povedal, da ga je župan očitno kazensko ovadil, saj je bila klican na MNZ na Ptuj na zaslišanje zaradi svojih izjav, ki jih je podal proti županu v preteklosti, a ga je župan kratko zavrnil, da gre za osebne zadeve, zato o tem ne bo debate na javni seji. Potem je Lah odprl še staro »greznico« sporov med županom in bivšo ravnateljico z informacijo, da naj bi bivša ravnateljica po izvensodni poti zahtevala od župana najmanj 50.000 evrov (oziroma 100.000), bojda zaradi osebne žalitve, kot je razumela županovo javno povedano mnenje o nagradi, ki ji je bila podeljena v tem letu. Župan je to informacijo sicer potrdil, povedal pa tudi, da je zadeva v obravnavi in da ni niti tožbe, niti ni podpisana poravnava, k temu pa je še
dodal: »Na sejah ne bomo razpravljali o zasebnih zadevah, kar se tiče občine in javnih zadev, pa ste bili in boste o vsem obveščeni!« S tem bi se lahko besedno sabljanje med obema zaključilo, a se je vpletel še Janko Horvat, ki mu je tokratna debata očitno prebila mejo potrpežljivega poslušanja: »Veste kaj, to je pa zdaj že višek vsega! Kakšna osebnost pa sploh je ta nekdanja ravnateljica?! Kako si je sploh upala še kandidirati za ravnateljsko mesto potem, ko je tožila župana in občino in nam s svojim neodgovornim ravnanjem v preteklosti že naprtila nemalo stroškov?! Kaj je sploh pričakovala?! Da jo bomo po vsem tem še podprli?!«
Horvatov izbruh jeze, v katerem je povedal še nekaj krepkih na račun vodenja šole pod nekdanjo ravnateljico, se je nanašal deloma tudi na neuspeli prvi razpis za ravnatelja (kjer je bivša ravnateljica dobil le 6 % podpore) ter na rezultate drugega razpisa za mesto ravnatelja v domači šoli, kjer je 100 % podporo sveta zavoda dobil kandidat Iztok Hrastar, ki se je na drugi razpis prijavil prvič, a naj bi bila njegova izvolitev po besedah Laha verjetno dogovorjena: »Ta kandidat nima narejene ravnateljske šole, nekateri drugi kandidati pa jo imajo! Zakaj potem ni imenovan nekdo drug?« Župana, pa tudi podžupana Šilaka in še nekaj svetnikov je takšno Lahovo razmišljanje ujezilo; Janžekovič je pojasnil, da dokončana ravnateljska šola ni bila pogoj, je pa pogoj, da jo kandidat zaključi v enem letu, sicer bo mesto ravnatelja izgubil, poudaril pa je še, da so kandidata večinsko potrdili tudi v kolektivu in svetu staršev in da občina pri tem ni imela prav nič.
Foto: SM
Foto: SM
Zamušani • Slovesno odprtje prenovljenega doma
Skrite težave, razkriti uspehi
V Zamušanih v občini Gorišnica je bilo v nedeljo popoldne glasno, veselo in slovesno kot že dolgo ne. V dobrem letu se je namreč od priprave projekta in uspešne prijave na razpisa za evropsko sofinanciranje popolnoma prenovil tamkajšnji vaško-gasilski dom.
Res je, kot je bilo na nadvse slovesni otvoritvi tudi večkrat povedano, da si za uspešno prenovo velike stavbe zaslužijo vse čestitke občina oz. občinska uprava in številni posamezniki, ki so v obnovo vložili ogromno prostovoljnih ur dela. Res pa je tudi, da čisto vse ni steklo tako gladko, kot je bilo videti (in slišati) na prvi pogled; nov ponos Zamušanov bi namreč moral biti po prvotnem scenariju uradno odprt že v začetku junija, a se je, kot smo izvedeli iz dobro obveščenih virov, tik pred odprtjem zrušil nov strop. O krivdi in razlogih ne bomo razpravljali, saj so jo akterji gradnje in investitorji gotovo že (bolj ali manj) razčistili in dejstvo je, da na zadnjo junijsko nedeljo ni odpadlo nič (več), kljub gro-movitim govorom, ploskanju, godbi in kasneje še vsesplošni veselici.
Odprtje se je, kot se za gasilska praznovanja spodobi, začelo s parado gasilskih enot in lepim številom praporov gorišniške gasilske zveze, sledila je himna v izvedbi dorna-vske pihalne godbe, potem pa so se za mikrofonom zvrstili slavnostni govorniki.
Prazna gasilska blagajna ...
Najprej je govoril predsednik PGD Zamušani Janko Kostanjevec, sicer tudi eden najbolj »zagretih« pro-
Eden najzaslužnejših med številnimi prostovoljci, ki so veliko pomagali pri obnovi, je tudi predsednik PGD Zamušani Janko Kostanjevec.
stovoljcev, ki je povedal, da je bilo v obnovo vaško-gasil-skega doma vloženih preko 5300 ur prostovoljnega dela, od tega več kot 430 strojnih ur: »Danes je vrednost tega temeljito obnovljenega doma okoli 330.000 evrov, res pa je, da je naša gasilska blagajna tudi čisto prazna. Za opravljeno delo se zahvaljujemo tako občini, ki je pripravila projekt in za obnovo na razpisu pridobila nekaj čez 90.000 evrov, vso zahvalo pa si zaslužijo še številni posamezniki, družine in vsa društva naše občine. Ponosni smo na dom, ki ni le gasilski, ampak predstavlja pravi družabno-kulturni center celotne vasi! Zahvala gre tudi našemu gradbenemu odboru, ki je bil aktiven ves čas gradnje in je veliko pripomogel k temu, da smo dosegli ta cilj!«
Delo vseh vključenih v obnovo je v svojem nagovoru nadvse pohvalil tudi župan Jože Kokot, ki pa je povedal
tudi, da je občina k sofinan-cerskemu deležu iz razpisa (Razvoj vaških jeder, op. a.) dodala svojih 180.000 evrov iz proračuna: »Gasilci so izjemno pomemben dejavnik naše družbe, ne le z vidika zagotavljanja varnosti občanov, ampak tudi, zlasti v vaških jedrih, kot osrednji promotor družabnega življenja. Pogoje za njihovo delo v občini že dolgo potopoma izboljšujemo in danes je situacija, kar se tiče opremljenosti in prostorov, veliko boljša, kot je bila nekoč. Ta dom je dan v upravljanje
gasilcem, vendar je na voljo vsem krajanom za prireditve, druženja in izobraževanja, osebno pa upam, da bo čim manjkrat služil za potrebe intervencij,« je med drugim poudaril župan Kokot.
Zbrane je seveda pozdravil tudi podpredsednik GZ Slovenije Janez Merc, ki je opozoril predvsem na to, da je gasilska dejavnost edina, ki združuje skrajno prostovolj-stvo in hkrati skrajno profesionalnost članov, da pa se je zlasti v mestnih jedrih gasilstvo že »navleklo« kapitali-
Zamušanski dom (kjer so morali pred odprtjem popraviti še sveže odpadle omete, o čemer se seveda ne govori na glas), je danes vreden okoli 330.000 evrov; občina je iz svojega proračuna pomagala z 180.000 evri, dobrih 90.000 so pridobili iz razpisa, razliko pa predstavlja delo prostovoljcev.
stičnih vrednot, kar je slabo, ter izrazil upanje, da se to ne bo zgodilo še na podeželju. O delu in naporih gradbenega odbora je vse prisotne seznanil predsednik slednjega, Sandi Obran, čestitkam
Slovesna otvoritev povsem prenovljenega vaško-gasilskega doma v Zamušanih se je začela s parado gasilcev.
pa se je ob vseh že naštetih govorcih pridružil še poveljnik GZ Gorišnica Srečko Čuš. Uradni del odprtja se je zaključil z blagoslovom domačega župnika Ivana Holo-barja, najbolj zaslužnim družinam in posameznikom pri obnovi doma pa so bila podeljena posebna priznanja.
Sicer pa je treba tokrat posebej pohvaliti kulturni program, ki je bil precej manj uradno strog kot uniformirani govorniki. S pridihom blu-esovske izvedbe ene izmed pesmi so se izkazale pevke ženskega pevskega zbora GZ Gorišnica ter segrele dlani številne publike, ki je nato gromovito zaploskala ter pritegnila še mladi harmonikari-ci Valeriji, slednji je raztegovanje meha z glasnim petjem, med katerim ni manjkalo vzklikov: »Jiiiiha, Zamušani, vrrriiiiskaj!« več kot le pisano na kožo, saj je razvnela tudi najbolj resne obraze. Na harmoniki je zaigral tudi mlad Klemen Štagar, za glasbeno podlago neuradnega dela zaključka otvoritve z veselico pa so poskrbeli Modrijani.
SM
Videm • S kratkega in neformalnega odprtja
Planinsko društvo Haloze s svojimi prostori
Po dvanajstih letih od dneva ustanovitve v letu 1997 je videmsko Planinsko društvo (PD) Haloze končno dobilo svoje prostore, in sicer v centru občine, v pritličju stanovanjske hiše v Vidmu 49, ki je sicer v lasti občine. Predsednik društva Janez Cafuta je uradni prevzem prostorov skupaj z nekaj člani opravil v soboto pozno popoldne.
»Naše planinsko društvo je bilo res ves čas, več kot desetletje, brez svojih domicilnih prostorov in zelo smo veseli, da smo jih končno dobili, saj tako ne bomo več prisiljeni sklicevati sestankov in se sre-
čevati na različnih mestih, kjer nam je bila pač dana možnost,« je ob odprtju brez posebno velikih nagovorih in rezanja traku povedal Cafuta, nato pa še dodal: »V bistvu gre za dva prostora v pritličju občinske
stavbe v centru Vidma, ki je sicer namenjena stanovalcem. Oba prostora smo že uredili, večji bo namenjen sestankom, zborom in druženjem, tudi kakšnim posebnim priložnostim, manjši prostor pa bomo še dodatno opremili z računalnikom
in bo v bistvu predstavljal pisarno.«
Videmsko planinsko društvo Haloze je precej let vodil Ivan Božičko, ki mu gredo zasluge za pridobitev planinskega prapora, prav tako je uspel med rekreativne planince in člane
Člani Planinskega društva Haloze so v centru Vidma končno, po 12 letih, dobili svoje društvene prostore.
Foto: SM
Predsednik PD Haloze Janez Cafuta o je ob načrtih društva razgrnil še svoje osebne plane: »Napovedujem kandidaturo za župana Vidma!«
društva pritegniti precej ljudi.
»Naše društvo danes šteje 120 članov in še kakšnih 50 simpatizerjev, kar gotovo ni malo. Moj predhodnik je kot predsednik društva zanj naredil veliko, njegovo delo pa moramo nadaljevati. Prvi korak je ureditev društvenih prostorov, v načrtu pa je še marsikaj. Že nekaj časa pripravljamo in usklajujemo skupen projekt ureditve tabel in markacij vseh haloških poti po vseh občinah. V ta namen je bil že opravljen skupni sestanek z vsemi ha-loškimi župani, ki so nam pri tem tudi izrekli podporo. V projektu tako sodeluje več planinskih društev; od našega s sekcijo v Zavrču, preko PD Cirkulane, vključeno je tudi PD Ptuj, pa društvo iz Majšper-ka, Stoperc, Rogatca in Žetal. V jeseni pa gresta na izobraževanja za markacista-vodnika dva naša člana,« je kratkoročne cilje društva povzel Cafuta in ob
tem napovedal še jutrišnji izlet na Peco, ki ga soorganizira PD Haloze skupaj s PD Cirkulane in PD Ptuj: »Posebej vabim na ta izlet podmladek, saj ta pot šteje tudi kot del izobraževanja in kot 'predizlet' na Triglav, kamor se bomo povzpeli prvega avgusta!«
Cafuta napoveduje kandidaturo za župana
Janez Cafuta pa je ob odprtju prostorov navrgel še prav zanimivo in šokantno napoved: »Čeprav je malo zgodaj, napovedujem svojo kandidaturo za župana Vidma in za temi besedami tudi stojim! Skrajni čas je, da se določene zadeve spremenijo, sicer bodo Haloze če že ne izumrle, postale realno zelo dolgoročna prispodoba za nerazvitost in zaostalost!«
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Podravje • Recesija po študentsko
Skoraj polovica vseh študentov mora delati, da lahko študirajo
Za osnovnošolce, dijake in večino študentov so se s koncem junija začele tudi poletne počitnice. Nekatere sicer še čaka nekaj izpitov, a glavnina je za njimi, kar pomeni, da bodo imeli več prostega časa. Nekateri ga bodo namenili za oddih od šolskih obveznosti, spet drugi pa bodo vroče poletne dni izkoristili za počitniško delo. A ker je letos v povezavi z delom najpogosteje uporabljena beseda recesija, smo preverili, ali je ta vplivala na finančni položaj študentov.
Mladostniki, ki so dopolnili 15 let in želijo ali morajo delati, si svojega delodajalca večinoma iščejo preko študentskih servisov. Ti so postali najpomembnejši iskalec njihove občasne ali redne zaposlitve. Z Andrejo Keglevic iz ptujske enote Študentskega servisa Maribor smo se pogovarjali o tem, kakšna dela nudijo v letošnjem poletju in za katera je največje povpraševanje.
Manj
povpraševanja, nižja urna postavka
Trenutno ima Študentski servis Maribor v enoti na Ptuju okrog 40 ponudb za delo. Kot zmeraj tudi letos prevladuje strežba, kar nekaj pa je tudi pisarniških del in čiščenja.
»Največ je zanimanja za dobro plačana dela, kot so programiranje, fizična dela - selitve, hostese, promocija, pisarniška dela,« je pojasnila Kegleviceva, ki dodaja, da se ponudba študentskih del tudi vsebinsko z leti spreminja.
Recesija, ki je na trgu dela pustila veliko posledic, pa je vplivala tudi na ponudbo
študentskih del. Zmanjšala se je količina ponujenih del, predvsem na področju proizvodnje, ponekod pa so se znižale tudi urne postavke.
To je vsekakor še dodatno poslabšalo finančno situacijo študentov, ki v večini primerov ni rožnata. Vedno pogosteje postaja namreč študentsko delo nujen in potreben vir zaslužka in ne le dodatna
žepnina. »Ekonomska situacija je privedla do tega, da so v nekaterih družinah študenti tisti, ki skrbijo za družino, saj so starši ostali brez zaposlitve in je tako breme na njih. Oni so tisti, ki z začasnimi in občasnimi deli pomagajo staršem pri družinskem proračunu. V veliko primerih študenti nimajo več finančne podpore s strani staršev in si morajo
sredstva za študij zaslužiti sami. Menim, da je okrog 40 odstotkov študentov, ki morajo delati skozi leto, da lahko nadaljujejo študij,« je pojasnila Kegleviceva.
Kontrola potrebna, a je sploh učinkovita?
Dodatne težave pa so se pojavile s sprejetjem nove zakonodaje, ki je položaj študentov bistveno poslabšala. Od takrat naprej se akontacija ne odvaja za izplačila do vključno 400 evrov, če študent ali dijak izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo. Če jih ne izpolnjuje ali če je izplačilo višje, je akontacija kar 25-odstotna. Če dijaka ali študenta starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, je neobdavčena višina zaslužka 3.390,38 evra.
Študenti in dijaki, ki izpolnjujejo pogoje za priznavanje posebne osebne olajšave za dijake in študente in niso vzdrževani družinski člani, pa lahko v tekočem letu zaslužijo preko študentskih servisov 8.557,30 evra in ne bodo plačali dohodnine.
Razlog za uvedbo akontacije dohodnine za zaslužek, prejet preko študentskih servisov, naj bi bilo zlorabljanje študentskih napotnic. »V zadnjih letih je zlorab vedno manj, saj je davčna zakonodaja tako poostrila pogoje študentskega dela, da si tega ne morejo več privoščiti. Pristojni za kontrolo nad študentskim delom pa so na In-
špektoratu RS za delo,« je še pojasnila Kegleviceva.
Delajo lahko mladi, ki so dopolnili 15 let
Sicer pa študentski servisi že dolgo niso več zgolj posrednik del. V Študentskem servisu Maribor v enoti na Ptuju tako dijakom in študentom zraven posredovanja informacij o prostih delovnih mestih nudijo še fotokopiranje, mednarodne študentske izkaznice (ISIC), turistično ponudbo v okviru turistične agencije Don travel ter naročanje študentskih bonov vsakih prvih pet delovnih dni v mesecu.
Ptujska enota je ena izmed 26 poslovalnic v Sloveniji, imajo pa skupaj okrog 80 tisoč članov. Sicer pa preko študentske napotnice lahko delajo člani katerega koli študentskega servisa. Osebe, ki so zaključile osnovno šolo v tekočem šolskem letu, lahko že v času počitnic opravljajo delo na podlagi napotnice, vendar samo v primeru, če so dopolnile 15 let in če bodo pridobile status dijaka ob začetku novega šolskega leta, kar dokažejo s potrdilom o vpisu v srednjo šolo. Preko napotnice študentskega servisa smejo delati tudi udeleženci izobraževanja odraslih, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Za vpis v študentski servis nov član potrebuje potrdilo o statusu dijaka, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, osebno izkaznico ali potni list, davčno številko, številko osebnega bančnega računa, fotografijo, udeleženci izobraževanja odraslih (izredni dijaki) pa morajo imeti še potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, da niso vpisani v evidenco iskalcev zaposlitve.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Na enem izmed študentskih servisov na Ptuju imajo v ponudbi trenutno 40 delovnih mest.
Ptuj • Anketa o študentskem delu
Koliko lahko zasluži priden in deloven študent?
Kako je recesija dejansko vplivala na ponudbo študentskih del in ali so oglasne deske študentskih servisov res bolj prazne, smo povprašali študente same. Povedali so tudi, kaj jim pomeni študentsko delo, koliko lahko zaslužijo in katera dela so najbolje plačana.
Nina Kamplin
»Preko študentskega servisa delam že štiri leta, in sicer v lokalu Mark 69. Pomeni mi dodaten vir zaslužka, delam pa celo leto. Takrat ko imam šolo, le ob vikendih, poleti pa čim več, koliko pač faks dopušča. Kar pa se tiče najboljše plačanih del, pa so to promocije, zato jih je tudi najtežje dobiti. Če si priden, se da lepo zaslužiti. Če delam vikende, zaslužim nekje 320 evrov na mesec.«
Andrej Čuš
»Od svojega 15. leta delam preko študentskega servisa. V tem času sem opravljal veliko različnih del, od anketiranja, strežbe, fizičnega dela, projektnega dela, deljenja letakov. Delam, kolikor mi dopuščajo ostale aktivnosti, zaslužek pa mi predstavlja nek lasten denar, ki ga v večini varčujem ali pa si privoščim kdaj kakšno potovanje. Kar se tiče recesije, opažam kar
nekaj povpraševanja po prostih delovnih mestih, če pa primerjam z lanskim letom, pa je za okrog 20 odstotkov manjša ponudba dela.« Ines Selič
r
i
l
»Trenutno še ne razmišljam o poletnem delu, ker se pripravljam na izpitno obdobje. Menim pa, da študentsko delo lahko ponazarja skupek koristnega preživljanja časa in dodaten vir zaslužka. Študentska dela opra-
vljam le čez poletne dni, saj mi vsakodnevne obveznosti na faksu ne dopuščajo drugače. Kolikor vem, so dobro plačana dela, pri katerih so zahtevana strokovna ali posebna znanja in jih opravljajo študentje višjih letnikov. To so lahko programiranje, oblikovanje spletnih strani ali prevajanje ipd. Kar pa se tiče recesije, mislim, da gospodarska kriza ni in ne bo prizanesla niti študentom, kar se kaže v bolj praznih oglasnih deskah študentskih servisov. Sicer pa se mesečno plačilo študentskega dela za pridnega študenta giblje med 200 in 400 evri.«
Pavel Kutnjak
»Že nekaj časa preko študentskega servisa delam v trženju. Sicer pa mi študent-
sko delo predstavlja pomemben denar za preživetje, zato delam vse leto. Najbolje je plačano programiranje, najtežje pa je dobiti administrativna dela na uglednih podjetjih, če nimaš predhodnih izkušenj. Mislim pa, da je recesija svoje naredila tudi pri ponudbi študentskih del. Teh je manj in večino so to raznorazne prodaje ter trženje preko telefona. Sicer pa študentje v prestolnici lahko lepo zaslužimo, okrog 300 do 500 evrov.«
Anja Lavrič
»Tudi čez poletje bom delala v podjetju, kjer delam že od novembra, in sicer kot administrativna delavka. Delam zmeraj, kadar imam priložnost. Meni osebno študentsko delo pomeni pomemben vir preživetja, saj nimam štipendije. Mesečno si lahko zaslužim okrog 300 evrov, poleti še kakšnih 200 evrov več, saj lahko več časa delam. Kar se tiče dobro plačanih del, sem po moje spadajo fizična dela in progra-
miranje, najtežje pa je dobiti dobro plačana administrativna dela. Sicer pa mislim, da je recesija vplivala tudi na študentska dela, saj je manj oglasov za delo.«
Maja Korošec
»Delat grem avgusta, po vsej verjetnosti volontersko delo na upravni oddelek enega podjetja. Študentsko delo mi pomeni dodaten vir zaslužka in delam samo poleti. Kolikor vem, pa so najbolje plačana dela prevajalstvo in programiranje, zato jih je tudi najtežje dobiti.
Sicer pa mislim, da se recesija pozna tudi pri študentskem delu, saj ni več takšne izbire dela, s tem pa je posledično večja konkurenca.«
Dženana Bečirovič
Sveti Tomaž • Pogovor z županom Mirkom Cvetkom
Vlaganje v ceste, kulturno in športno infrastrukturo
Pred občinskim praznikom v občini Sveti Tomaž smo se pogovarjali z županom Mirkom Cvetkom, ki je spregovoril o investicijah v občini v preteklem letu in o načrtih za prihodnost. Povedal je, da so, glede na sprejeti proračun, ki so ga sprejeli tik pred novim letom, v letošnjem letu dali največji poudarek investicijskemu vlaganju v ceste.
Po proračunu je bilo predvideno asfaltiranje cestnih odsekov v skupni dolžini 8 kilometrov in pol. Med temi investicijami je ena najpomembnejših tista, ki so jo prijavili kot projekt Regionalnih razvojnih spodbud, torej gre za evropska sredstva, za investicijo, ki je po projektih vredna kar 660.000 evrov. Po javnem razpisu je bilo kot najugodnejši izvajalec izbrano podjetje Asfalti Ptuj. Prav v teh dneh začenjajo graditi 4,3
kilometra dolg odsek, drugi cestni odseki so v teku, razpisi so zaključeni, izvajalci so znani, to sta dva odseka v Ra-kovcih v skupni dolžini 2 kilometra in pol, dva v Pršetincih en 1100 m, drugi 750 m, dva krajša odseka v Hranjigovcih, 300 metrov, in v Bratoneči-cah, 250 metrov.
Cvetko je še povedal, da z rebalansom proračuna pripravljajo razširitev investicijskih vlaganj v cestno infrastrukturo. In sicer za 2,5 km ceste,
za katero skupaj z občinskim svetom menijo, da je smiselno začeti investicijo še letos, glede na ugodne investicijske vrednosti, ki so glede na krizo precej nižje v preteklih letih, zato se bo občina zadolžila za približno 150 tisoč evrov.
V letošnjem letu so izvedli tudi sanacijo oziroma rekonstrukcijo kulturne dvorane, ki je bila predvidena po proračunu in skupaj znaša 70 tisoč evrov. Gre za veliko pridobitev za društvene de-
Foto: Patricija Babosek
Rekonstrukcija kulturnega doma pomeni veliko pridobitev za društvene dejavnosti in za občino.
»Prvo naše izhodišče je bilo, da mora obeležje biti čim bolj nevtralno in ne sme povzročati dodatnih delitev med Slovenci, še zlasti tistimi, ki so v najbolj težkih trenutkih narodove zgodovine utrpeli smrtne žrtve. Obeležje naj bi bilo posvečeno vsem rodovom, ki so našo državo soustvarjali pred prvo svetovno vojno med njo, drugo svetovno vojno in zadnjo, osamosvojitveno. Tretje izhodišče pa je bilo povezano s sedanjo vsebino, ki se dogaja na tem prostoru. Ta pa je povezana predvsem z mlado ustvarjalnostjo, ki bo jutri skrbela za razvoj naše države. Po moji oceni je akademskemu kipar-
ju Viktorju Gojkoviču uspelo zajeti vse te tri vidike. Izbrana gradiva (mogočna kamenina) zagotovo pričajo o velikih naporih, ki jih je ta narod vlagal skozi zgodovino, da lahko danes živi v samostojni državi. Trdnost tega materiala ponazarja močno narodovo voljo za doseganje najtežjih ciljev, kjer so občasno pripravljeni žrtvovati celo svoja življenja. Na vrhu te kamenine se proti nebu vzpenja obelisk v obliki naše zastave (kamenina je namreč obarvana kot troboj-nica), ki ponazarja dosežen konkreten rezultat, samostojno državo. Voda, ki obliva ta obelisk, pa ponazarja življenje sedanjih in bodočih generacij,
ki pa se morajo zavedati, da je pot do uspeha največkrat tlakovana s trnjem. Navidezno si je namreč težko predstavljati, da bi kamen lahko ponazarjal svetlo bodočnost. Z dodatkom vode pa sta navidezna surovost in nerodovitnost premagana, upanje umira zadnje,« je o sporočilni vrednosti spomenika povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki upa, da bo večina ljudi to sporočilno vrednost nosila v svojem srcu.
Zadovoljen pa je tudi svetnik SNS Miroslav Letonja, ki je vse od osamosvojitve Slovenije pozival k postavitvi spomenika vsem žrtvam za samostojno Slovenijo. »Osebno sem si želel, da bi do rea-
Foto: Patricija Babosek
Zupan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko: »V letošnjem letu smo dali največji poudarek investicijskemu vlaganju v ceste.«
javnosti, saj so sedaj našli svoj prostor strelsko društvo in društvo veteranov, urejen pa je tudi večnamenski prostor za mlade, upravljavsko pravico zanj je dobil Nogometni klub Sveti Tomaž, prostor pa bodo lahko koristili tudi vsi mladi, ki delujejo v okviru občine, to sta še Mladinsko-rekreativno društvo Sveti Tomaž - pred nekaj meseci ustanovljeno in Študentski klub, ki je v fazi ustanavljanja in bo v prihodnjih mesecih tudi registriran. Razmišljajo tudi o tem, da bi za razne dogodke, ki jih mladi prirejajo kot generacijska srečanja, uredili kletni prostor, za katerega bi potrebovali minimalna sredstva, prostor pa je tudi dovolj odmaknjen, da ne bi motili sosedov in okolice, vendar je to predvideno šele naslednje leto. Uspeli so tudi na razpisu Javni sklad za kulturno dediščino, kjer so kandidirali za sredstva ozvočenja in zanje pridobili 1200 evrov.
Načrti za prihodnost
V načrtih za prihodnje leto je ureditev športnega igrišča, saj je obstoječe igri-
šče v slabem stanju. Igrišče je po zakonu namenjeno le za športno dejavnost, zato je potrebno urediti prostor za javne prireditve, ki so jih sicer v preteklosti prirejali na igrišču. V ta namen se trenutno dogovarjajo z župnijo Sveti Tomaž, da bodo od nje odkupili kos zemlje ob kulturnem domu, kjer bi uredili prireditveni prostor. Prostor bodo sanirali in uredili do te mere, da bo drugo leto že možno prirejati dogodke na tem mestu, s tem pa se bodo umaknili iz športnega igrišča, kamor te prireditve ne spadajo. Potrebna bo tudi rekonstrukcija igrišča, ki ne stane malo, predvsem zato, ker je
potrebno slediti predpisanim normativom. V načrtu imajo, da bi naredili ločeno asfaltno površino za nogomet, odbojko in košarko, ki jih na obstoječem igrišču ni možno igrati naenkrat. Tega se nameravajo lotiti še letos, pripraviti morajo skrben načrt, v naslednjem letu pa bi investicijo zaključili z izgraditvijo atletske steze s štirimi progami v dolžini 250 metrov, načrtujejo pa še površino, kjer bi uredili igrala za najmlajše. Ves prostor pa je potrebo še ograditi, pri tem obstaja še zemljišče, ki ni v lasti občine, tega bodo odkupili, tako bodo po dolini igrišča pridobili še več prostora.
Patricija Babosek
Kamnoseštvo
Joie Majcen s.p.
Savci 32 2258 Sv. Tomaž tel.: 713 30 23 gsm: 031 388 247
Ob občinskem prazniku Občine Sv. Toma! vanj iskreno čestitanje! Zahvaljujemo se vanj za izkazano zaupanje i» se priporočamo z izdelavo, obnovo in popravilom nagrobnih spomenikov, izdelavo ol^ens^ib polic ter stopnic iz različni vrst granita.
Ptuj • Odkritje spomenika žrtvam za samostojno Siovenijo
Pomnik preteklim in bodočim rodovom
Ob 18. dnevu državnosti so v mestni občini Ptuj na območju nekdanje vojašnice svečano odkrili spomenik vsem žrtvam za samostojno Slovenijo. Gre za osvetljeni slap v kamnitem žlebu, ki ga dopolnjujejo vklesani verzi pesnika Daneta Zajca o reki, ki odteka. Po zamisli kiparja in častnega občana MO Ptuj Viktorja Gojkoviča ga je izdelalo kamnoseštvo Draga Petroviča. Skupaj je postavitev pomnika, ki bo spominjal na rojstvo samostojne države, stala naročnika, MO Ptuj, okrog 130 tisoč evrov, od tega naj bi država primaknila okrog 15 tisoč.
prestopili na našo stran in se uprli tankovski revoluciji ter s tem dejanjem v bistvu podprli demokracijo in človekove pravice,« pa je povedal Miroslav Letonja, ki ga je ob odkritju
spomenika prevevala posebna radost, da so Ptujčanke in Ptujčani presegli ideološke delitve in zmogli postaviti tak opomnik zgodovine.
MG
lizacije moje pobude prišlo že veliko prej. Toda kot pravijo, bolje pozneje kot nikoli. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri tem projektu, v prvi vrsti županu Štefanu Čelanu, predsedniku Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Stanku Žitniku, Slovenski vojski ter akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču za idejno osnovo in izdelavo spomenika, ki je lahko v ponos vsem Ptujčankam in Ptujčanom. Čutim moralno obvezo, da se ob tej priložnosti zahvalim tudi tistim ljudem neslovenske narodnosti, ki so službovali leta 1991 v bivši JLA in so v usodnih trenutkih za Slovenijo
Foto: Črtomir Goznik
Miroslav Letonja, svetnik SNS, je vse od osamosvojitve Slovenije lokalno oblast pozival k postavitvi spomenika žrtvam za samostojno Slovenijo.
Ptuj • Osnutek organizacijskega in vsebinskega poteka EPK
Zelene travnike pustili pri miru
Recesija je svoj davek zahtevala tudi pri projektu Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012 - Ptuj partner. Po prvotnih izračunih naj bi stal okrog 60 milijonov evrov, po zdajšnjih ocenah naj bi stal 13 milijonov evrov. Ostali so pri tistem vsebinskem in investicijskem delu, za katerega ocenjujejo, da bi ga bilo mogoče izvesti. Vse občine, ki sodelujejo v tem projektu, imajo velike težave zaradi nespre-jete prostorske dokumentacije.
Foto: Črtomir Goznik
Vodja projekta EPK 2012 na Ptuju Franc Mlakar in dr. Štefan Čelan sta 30. junija predstavila osnutek organizacijskega in vsebinskega poteka EPK 2012 na Ptuju, ki cilja na ustvarjalnost, kreativnost in inovativnost slehernega v tem okolju.
Tako kot sedaj delajo resorna ministrstva na področju sprejemanja prostorskih aktov, ni pričakovati, da bi se katera od investicij, ki se načrtuje na zelenih travnikih, kjer še ni prostorskega akta za začetek ali možnost gradnje, lahko uspešno zaključila do konca leta 2011 oz. do začetka Evropske prestolnice kulture leta 2012. Po optimističnih variantah naj bi bili prostorski akti v mestnih občinah sprejeti do konca leta 2010. Zato so se v MO Ptuj osredotočili na tiste investicije, ki so vezane na že obstoječe objekte, ki jih bo potrebno rekonstruirati oziroma dograditi. Vse investicije, vezane na zelene travnike, pa so opustili. Na nek način so s tem v MO Ptuj že računali, zato tudi niso računali na veliko investicij na zelenih travnikih. Največji zalogaj, ki so ga načrtovali, je bil kongresno-kul-turni center na Potrčevi cesti na Ptuju. V fazi usklajevanja so našli bolj smiselno in modrej-šo odločitev, da ga bodo uredili v sklopu nekdanje grajske žitnice, kjer bo imela sedež tudi operna in baletna akademija. Projekt je realno možno izvesti do leta 2012.
Od sedmih projektov, s katerim naj bi Ptuj prvotno kot partnersko mesto deloval navzven, je edini oziroma krovni projekt sedaj Art@Heritage festival oziroma kurentovanje v povezavi z najrazličnejšimi dogodki, prepričal z multikul-turnostjo in vseevropskostjo. Vsi drugi projekti iz EPK 2012, razdeljeni na trde in mehke projekte v povezavi s kulturo in gospodarstvom, bodo bolj ali manj vezani na lokalno okolje oziroma so projekti ustvarjanja klime, začetka duhovne in fizične prenove mesta in regije. Resnici na ljubo gre za projekte, o katerih je mesto bolj ali manj resno razmišljalo že doslej, dodane so jim le
neke nove oziroma druge dimenzije. Osnutek organizacijskega in vsebinskega poteka EPK - Ptuj partner, zadnje prečiščeno besedilo dogodkov, ki naj bi se zgodili v okviru tega projekta, sta medijem 30. junija predstavila vodja projekta Franc Mlakar in ptujski župan dr. Štefan Čelan, ker naj bi tudi mediji bili partnerji v skupnem ustvarjanju projekta, ki poteka pod motom Čista energija. Cilj projekta EPK 2012 je mobilizacija celega okolja, je poudaril Mlakar. Ustvarjanje kreativnosti in inovativnosti je bistvo projekta, kako se bodo posamezniki in zavodi vključili v tak projekt, ne pa, kaj bo projekt dal vsem, ki se vključujejo. Temeljno sporočilnost je Ptuj nadgradil s spremembo duha družbe (tranzicijskega duha) oziroma s povezavo starega in novega Ptuja. Najstarejše mesto ima svoje bogastvo v preteklosti, ki jo je potrebno osmisliti, nadgraditi in to priložnost tudi tržno izkoristiti. V okvir mehkih projektov so vključeni stalna razstava o Ptuju, romani o Ptuju, napisani
naj bi bili trije, socialna študija o starem Ptuju, festivali, slikarske kolonije, baletna in operna akademija, novo energijo naj bi mestu prinesli tudi vsi Ptujčani, ki živijo in delajo po svetu, veliko jih je, naj bi se združili v tem projektu. Franc Mlakar v tem trenutku še ni prepričan, da bodo vsi načrtovani projekti v t. i. trdem delu, lahko tudi uresničeni. Najbolj mrtev kapital mesta, ki je v lasti mesta, naj bi osmislili tako, da bi dobili novo strukturo ljudi v to okolje, ki bo kreativna in razmišljujoča, zato naj bi stanovanja dobile ustvarjalne družine, 300 do 400 družin v sedmih letih, kar bi na Ptuj pripeljalo 1500 novih prebivalcev. S tem pa bi opravili tudi duhovno prenovo starega mestnega jedra. Kleti naj bi dobili vinarji, to je na nek način podoben projekt, na Dravi naj bi postavili fontano med dvema peš mostoma, ki je tudi projekt oživljanja Drave, da bo reka postala središče življenja in dodatek k veduti Ptuja, pri kateri se zadnjih 50 let ni nič zgodilo, uredilo naj bi se staro
mestno pokopališče kot povezava starega in novega Ptuja, kot evropski park kultur, postavili naj bi rimsko oziroma tranzicijsko brv, ki bo povezala desni breg Drave z levim oziroma Terme s starim mestnim jedrom, uredili naj bi območje Stare steklarske delavnice, Sončni park kot zaključek grajske poti, ki ga je potrebno urediti z nekimi minimalnimi vlaganji, dokončali naj bi obnovo Mestnega gledališča (fasada), obnovili Mestni kino, kjer so se v preteklosti sprejemale pomembne odločitve za usodo tega mesta, uredili prostore arhiva na območju nekdanje vojašnice, za kar je tudi že dano soglasje Ministrstva za kulturo, prestavili Or-fejev spomenik in podobno. Na Ptuju so umetno prerezali neki vzorec obnašanja, Ptuj so ustvarjale različne kulture, ki so se znale povezati v uspešni projekt. Ta vzorec se sedaj skozi projekt EPK poskuša na nek način vrniti.
Projekt EPK 2010 na Ptuju naj bi postal bolj otipljiv že konec septembra letos. Do srede septembra bodo o njem konkretno razmišljali v zavodih oziroma družbenih dejavnostih in gospodarstvu, prav tako mediji, ko naj bi tudi vsi skupaj predstavili svoja konkretna razmišljanja in predloge v zvezi s tem projektom, ki naj bi skozi sporočilnost projekta - čisto energijo - prispeval k spremembi duha v družbi ter k povezavi starega in novega Ptuja. Predstavitev osnutka organizacijskega in vsebinskega poteka EPK 2012 - Ptuj, ki je tudi medgeneracij-ski ter harmonija kapitala in umetnostni, je s strani vodje projekta Franca Mlakarja, v ožjem timu sta še Zdenka Ristič, strokovna sodelavka, in Maja Leber, poslovna sekretarka, ter ptujskega župana dr. Štefana Čelana izzvenel mobilizacijsko, kot začetek duhovne in fizične prenove mesta in regije oziroma vsakega in vseh.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Po enem izmed trdih projektov EPK MO Ptuj naj bi zdajšnji Vrazov trg vzorčno preuredili in preimenovali v Trg Jana Oeltjena, ki je bil eden velikih Ptujčanov, sicer nemško-norveškega rodu, ki pa je nadvse ljubil Ptuj, svojo ženo Elso in Haloze.
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Odličnjaka pri županu
V četrtek, 18. junija 2009, je župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko sprejel učenko in učenca, ki sta v vseh letih šolanja v Osnovni šoli Središče ob Dravi dosegla odličen uspeh.
Učenca Osnovne šole Središče ob Dravi, odličnjaka v vseh razredih osnovne šole, Tinkara Marčec in Sašo Janu-šič, sta se ob prisotnosti ravnatelja Franca Šuleka udeleži-
Župan je ob tej priložnosti učencema izročil knjižno darilo kot spomin na uspešno zaključeno osnovnošolsko izobraževanje. Zaželel jima je veliko uspeha pri nadaljnjem šolanju in veliko dobrih in modrih odločitev v življenju.
Milena Milosavljevič
Ptuj • Posvet predsednikov četrtnih skupnosti
Foto: Črtomir Goznik
V sejni sobi Mestne hiše na Ptuju so se junija sestali predsedniki svetov četrtnih skupnosti MO Ptuj. Udeležba je bila precej skromna.
Prišla sta predsednika ČS Panorama in ČS Spuhlja, Rudolf Vrabl in Edvard Strelec, ter podpredsednika ČS Breg-Turnišče in ČS Ljudski vrt, Maks Ferk in Alenka Kra-bonja. Dogovorili so se, da bodo po vzoru mestnega sveta s 1. julijem letos vzpostavili register pobud, predlogov in vprašanj, ki se nanašajo na posamezne četrtne skupnosti, da se bo vedelo, kdo je dal kakšno vprašanje, pobudo ali predlog in kdaj je bil dan odgovor, saj je potrebno na pobude in vprašanja odgovarjati sproti in dosledno. Pričakovanja, da bi v odgovore lahko zapisali tudi čas, kdaj se bo katera od pobud uresničila, pa so neuresničljiva. V pripravi je tudi pogodba, ki bo zajela vsa sredstva, ki jih posamezne četrtne skupnosti dobivajo iz mestnega proračuna, pri čemer resno razmišljajo o tem, da bi v bodoče ta sredstva delili tudi po glavarini, torej po številu prebivalcev v posamezni skupnosti. Do srede julija pa v Mestni hiši na Ptuju pričakujejo tudi podatke o športnih objektih občinskega pomena v Mo Ptuj. Karte posameznih četrtnih skupnosti, skupaj s predstavitveno brošuro, pa bodo pripravili do septembra. V Skupni občinski upravi so namreč v tem času polno zaposleni s pripravo občinskih prostorskih načrtov.
MG
Ptuj • Prodajna razstava Dušana Fišerja
Eden najboljših slovenskih slikarjev Ptujčan Dušan Fišer je v galeriji doma KULTure v Muzikafeju na Ptuju sredi junija postavil prodajno razstavo Stvari v prostoru.
Razstavljenih je 13 Fišerjevih zanimivih umetnin, med katerimi so tri dela takoj našla novega lastnika. Cena slik se giblje od 500 do 5000 evrov, na ogled pa bodo do konca oktobra. Z omenjeno razstavo pa se je Fišer predstavil tudi v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Skupek slik, ki nosi naziv Stvari v prostoru, je le ena izmed mnogih Fi-šerjevih izjemnih razstav. Sicer pa se je umetnik na prvi skupinski razstavi predstavil že leta 1987, na samostojni pa v Novi Gorici leto kasneje. Leta 1989 je diplomiral na Akademiji za umetnost v Ljubljani, njegovo umetnost pa opisujejo kot »neulovljivo«.
Dženana Bečirovič
Foto: MM
Foto: DB
Kidričevo • Promenadni koncert godbenikov
Mladi godbeniki za obetajočo prihodnost
V okviru številnih prireditev ob letošnjem prazniku občine Kidričevo so v soboto, 27. junija, pred restavracijo Pan v Kidričevem pripravili tudi promenadni koncert pihalnega orkestra Talum pod umetniškim vodstvom Štefana Garkova.
Pihalni orkester Talum Kidričevo je prvič zaigral 1. maja leta 1948 na pobudo glasbenih zanesenjakov, ki so bili tedaj zaposleni v kidričevski tovarni v izgradnji; tako so lani slavili
že 60-letnico glasbenega delovanja.
Amaterski ljubiteljski godbeniki, ki so si svoje prve instrumente kupili tako, da so za njihov nakup namenili del svo-
jih plač, so skozi leta delovanja dosegli viden napredek, o čemer pričajo številna priznanja ter gostovanja v domovini in tujini. Ker so ob tem skoraj pozabili na pomlajevanje, je
	* „ S
'"fV -	
. f ■ .
Foto: M. Ozmec
V pihalnem orkestru Talum Kidričevo pod taktirko Štefana Garkova, na posnetku so med sobotnim promenadnim koncertom, danes igra in muzicira že 45 pretežno mladih in izobraženih glasbenikov.
Velika Nedelja • Veliki tamburaški koncert
v zgodnjih osemdesetih letih orkester skoraj ugasnil. Pa ni, saj je v začetku devetdesetih let z novim dirigentom in ustanovitvijo lastne glasbene šole v okviru orkestra pridobil več mladih glasbenikov in se ponovno dvignil med uspešnejše pihalne orkestre v državi, tako da se za njegovo prihodnost ni treba bati.
Danes šteje pihalni orkester Talum Kidričevo 45 godbenikov, v večini so to mladi in glasbeno izobraženi ljudje, ki so se pod dirigentskim vodstvom Štefana Garkova na letošnjem promenadnem koncertu pred kidričevsko restavracijo tokrat predstavili tudi z nekaj novejšimi skladbami, največ aplavza pa so poželi z igranjem vedno zelenih melodij in znanih koračnic. Poleg številnih domačinov so prazničnemu promenadnemu koncertu prisluhnili tudi oba podžupana občine Kidričevo Jože Medved in Franc Planin-šek ter županja občine Maj-šperk dr. Darinka Fakin.
-OM
Večer, ko so pele tamburice
V četrtek, ob dnevu državnosti, so Velikonedeljčani skeptično zrli v nebo in ugibali, kakšno bo vreme. Kljub črnogledim vremenskim napovedim so se odločili za pogumen korak - napovedani koncert so speljali na prostem, kar se je izkazalo kot pravilna odločitev.
Obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili prizorišče, kjer je v prelepem ambientu ob gradu potekal tamburaški koncert. Nastopili so tambu-raši KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja in zvezda večera Zvonko Bogdan s Petrovara-dinskimi tamburaši.
Za uvod v poletni večer so, kot rečeno, poskrbeli tambu-raši KD Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje, ki so preigrava-li različne pesmi od klasičnih priredb tamburaških pesmi, ljudskih, dalmatinskih pesmi pa vse do filmske glasbe. Sami o sebi pravijo, da imajo kratko
zgodovino, a že dolgo prehojeno pot. Koncerta so se udeležili tudi župan Ormoža Alojz Sok s soprogo, župan občine Cesti-ca s Hrvaške, prisotni pa so bili tudi gostje iz Splita, Ljubljane, Velenja in Šentilja. Ko je bilo občinstvo že dodobra razgreto, so na oder stopili glavni gostje večera, ki so s svojim šarmom in znanimi melodijami navdušili občinstvo.
Kdo je pravzaprav Zvon-ko Bogdan? Zvonko Bogdan je najboljši še živeči pevec tradicionalne tamburaške glasbe na področju nekdanje Jugoslavije. Napisal je veliko popular-
nih skladb, ki so postali prave uspešnice. Rojen je bil v Vojvodini, kjer je živel na posestvu starega očeta. Za glasbo pa ga je navdušil drugi stari oče, ki je igral tamburico. Z devetnajstimi leti se je vpisal na igralsko akademijo v Beogradu, kjer je med študijem pel po kavarnah, da bi zaslužil za življenje in šolanje. Tako se je začela njegova bogata glasbena kariera. Svojo prvo pesem Ej salaši na severu Bačke je napisal leta 1971. Nastopal je na številnih koncertih in raznih tamburaških dogodkih, celo na festivalu
Exit leta 2004 v Novem Sadu. Nastopanje v živo ima preprosto rad. Njegovi nastopi so posebno doživetje, saj pesmi predstavi izredno čustveno in na svojstven način. Do sedaj je izdal petnajst albumov, nekaj njegovih najbolj znanih skladb pa je: Fijaker stari, Kraj jezera jedna kuča mala, Govori se da me varaš, Ljubio sam crno oko, Otvori prozor, Kopa cura vinograd, A oj, jelo Jelena, Malo ja, malo ti in še mnoge druge, ki so prijetno odzvanjale med grajskimi zidovi.
Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Za uvod so poskrbeli tamburaši KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja.
Foto: Patricija Babosek
Občinstvo so dodobra razgrele zvezde večera: Zvonko Bogdan s Petrovaradinskimi tamburaši.
Tednikova knjigarnica
Jubilej revije Mentor
f/jerjiof
Intervju Besedovanje s Petrom Rezmanvm
Esej Al/osn Horlamov Kdo bo leto! prižgal krcs? Grafiti Podobe t ulice niidirsfcl cddelek	|
=P
MENTOR 2009
Mentor z nasveti in pojasnili usmerja, vodi mladega, neizkušenega človeka, pojasnjuje besedico mentor Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1994). Besedo mentorje najti tudi v Velikem slovarju tujk (Cankarjeva založba, 2002), kjer je pojasnjeno, da je Mentor v starogrški mitologiji ime prijatelja, danes beseda pomeni vodjo, učitelja, vzgojitelja, svetovalca mladega človeka. Oba navedena vira še pravita, da agronomija z enako besedo poimenuje rastlino, s katero se vpliva na lastnosti novih križancev. V slovenskem literarnem prostoru je tako, torej Mentor, poimenovana literarna revija, ki to leto zaznamuje izjemen jubilej: trideseto leto izhajanja. Častitljiva obletnica za serijsko publikacijo, ki ni spreminjala imena, ne temeljne literarne zavezanosti. Ravno nasprotno: s komercializacijo, digitalizacijo, tudi z ukinjanjem tovrstnega tiska, revija Mentor utrjuje in nadgrajuje literarni in ustvarjalni segment na visoki estetski ravni - vsebinsko in oblikovno - ter je nenadomestljiva sopotnica in soustvarjalka domačega literarnega prostora. Obpetindvajsetletnici izhajanja Mentorja (št. 4, 2004) je Peter Kuhar uvodoma zapisal, da se je s pomočjo Mentorja in uredniške politike postopoma rušila okostenelost literarne scene, mentorski led seje tajal in avtorski oklep se je odpiral. Uvodničar k takratni jubilejni številki je med drugim navedel nenavadno veliko število avtorjev, ki so »šli skozi Mentorjeve strani«. Mnogi izmed njih so se izoblikovali v vrhunske avtorje, tudi zaradi odličnih literarnih in mentorskih delavnic in šol, ki vsa leta nastajajo v »mentorski hiši«, ki jo uspešno vodi Dragica Breskvar v okviru Javnega sklada za RS za kulturne dejavnosti.
In kakšna je aktualna številka Mentorja jubilejnega letnika z uredniškim odborom v sestavi: Milan Vin-cetič, Marjan Pušavec, Peter Kuhar, Gabriela Babnik, David Bedrač in Matej Krajnc?
Dovršeno likovno podobo, z izbrano barvno sredico (tokrat Podobe z ulice Petra Plina:Grafiti) ustvarja likovni urednik Herman Pivk, revija pa je razdeljena na sklope:literatura (objave izbranih literarnih oblik), intervju (Besedovanje s Petrom Rezmanom), dnevnik (Nataša Kramberger: Tako čez prst si me lahko izposodiš), esej Aljoša Harlamov: Kdo bo letos prižgal kres?), komentar (Simona Hamer: Gledališče v srcu-češnje v želodcu), revija v gosteh (Locutio - iz neznanega slovarja, pogovor z Marjanom Pungratnikom), v sklopu njastik/najstnica je najti serijo Mala šo(a)la kreativnega pisanja avtorja Gorana Glivica, bralnico ali bi-bliotrk, v razdelku šolski sprehodi predstavlja David Bedrač šolska glasila, sledita obširni rubriki s poročili z literarnih dogodkov, delavnic in šol ter kritika, ki so jo prispevali Milan Vincetič, Andrej Lutman, Marko Elsner Grošelj, Matej Krajnc, Jasna Vombek, Peter Se-molič. Literarni skovik Mateja Krajnca je hudomušen avtorski pogled na domače literarno okolje (Red mora biti, red...)
Revija Mentor spodbuja, neguje in ohranja literarno ustvarjalnost, odpira in podpira kvalitetna branja za mlado in odraslo občinstvo, skozi objave pa pomeni prvo kritiško sito mladim in tudi seniorskim avtorjem.
Revijo Mentor finančno podpira Ministrstvo za kulturo RS, dosegljiva je tudi v bližnji knjižnici, celoletna naročnina je 18 evrov, uredništvo lahko pokličete na 01 24 10 500, ali pogledate na spletno stran: http:// www.jskd.si/literatura.
Liljana Klemenčič
petek • 3- julija 2009
Kultura, izobraževanje
Štajerski	[ 13
Ptuj • Izvedli novo usposabljanje za življenjsko uspešnost
Do znanja računalništva, kmetijstva in se cesa
Ptujska Ljudska univerza, ki postaja ena najpomembnejših izobraževalnih ustanov na našem območju, že tako pisano paleto programov nenehno dopolnjuje. V lanskem letu so začeli še s tremi brezplačnimi programi, in sicer računalniškim opismenjevanjem za odrasle in projektoma Most do izobrazbe ter Beremo in pišemo skupaj. Do danes so skupaj uspešno zaključili z usposabljanjem 141 udeležencev.
Kvalitetno delo in ustrezno sestavljene prijave Ljudske univerze Ptuj na različne razpise so vsekakor med pomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na pestrost programov, ki jih izvajajo.
V preteklem letu so med drugim uspešno sodelovali na razpisu za programe Usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU) in program računalniškega opismenjevanja za odrasle. Na ta način so si uspeli pridobiti sredstva za izvajanje omenjenih programov v letih 2008, 2009 in 2010. Projekt, ki pospešeno
poteka tudi v tekočem letu, financirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad.
Doslej so uspešno izpeljali izobraževanja za šest skupin brezplačnega računalniškega opismenjevanja za odrasle, v katerih je bilo 72 udeležencev. Precej zanimanja je bilo tudi za program Beremo in pišemo skupaj, ki ga je doslej uspešno zaključilo 24 udeležencev, dodatnih 45 udeležencev pa je prejelo potrdilo, da so uspešno zaključili program Most do izobrazbe.
Mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj
Sveti Tomaž • Letni kino
Novost: Izzivi podeželja
»V sklopu Usposabljanja za življenjsko uspešnost je nov projekt Izzivi podeželja. Temeljni cilj programa je omogočiti vključenim udeležencem pridobitev temeljnih znanj in spretnosti, s katerimi bodo lažje prepoznavali in vrednotili lastne potenciale ter možnosti podeželskega okolja z namenom izboljšanja svojega ekonomskega in socialnega položaja,« je pojasnila direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež.
V sodelovanju s ptujskim Zavodom za zaposlovanje so v prvo skupino udeležencev povabili skupino odraslih z manj leti šolanja, živečih pretežno na podeželju. »Gre za posebno ciljno skupino, v kateri se pogosto prepletajo preživeti miselni vzorci, posledice tran-zicije in privzgojen tradicionalen način dela, pri katerem največkrat ne uporabljajo temeljnih spretnosti, jih tudi ne obnavljajo in ne vzdržujejo. Izzivi, s katerimi se danes sooča podeželski prostor, pa postavljajo pred njih zahtevo po
Minuli petek se je ekipa Letnega kina ustavila pri Svetem Tomažu, kjer naj bi si na igrišču osnovne šole skupaj z gosti ogledali film Moj ata socialistični kulak. Vendar je vreme, ki je nagajalo ves vikend, ponagajalo tudi njim, zato so si film ogledali v šolski telovadnici.
Letni kino je poletni po-
tujoči kino, ki bo letos med zadnjim tednom junija in koncem avgusta s ponudbo preko 50 slovenskih in tujih filmov obiskal vrsto slovenskih občin. Ogledi vseh filmov so za obiskovalce brezplačni, fil-moljubi pa bodo ob poletnih večerih dobili tudi priložnost za klepet s svojimi najljubšimi slovenskimi igralci. Letni kino
Usposabljanje je zaključila prva skupina udeležencev v programu Izzivi podeželja.
prilagoditvi novim razmeram, ki s seboj prinašajo več tveganja in negotovosti, pa tudi odgovornost za oblikovanje lastnega življenja. Razdvojenost med preživetim načinom življenja in sodobnimi izzivi jih tako postavlja pred nezadržno potrebo po pridobitvi novih
znanj in spretnosti,« je še pojasnila Markeževa in dodala, da nameravajo izvesti usposabljanja še vsaj za štiri skupine udeležencev.
Pomemben cilj programa je tudi motivacija udeležencev k pridobivanju novih znanj za izvajanje dejavnosti
na podeželju, ne nazadnje pa tudi spodbujanje udeležencev k skrbi za trajnostni razvoj podeželja. Prva skupina je izobraževanje zaključila pred nekaj dnevi, na ptujski Ljudski univerzi pa že zbirajo prijave za jesen.
Dženana Bečirovič
Kinu pod zvezdami ponagajalo vreme
Letni kino je vseslovenski projekt potujočega kina na prostem, ki se ustavlja po slovenskih krajih in kjer pod zvezdami - če ne ponagaja vreme - brezplačno predvaja filme. Tokratna postojanka je bila pri Svetem Tomažu, kjer so si ogledali slovenski film Moj ata socialistični kulak ter nato še v živo poklepetali z igralcem Poldetom Bibičem.
Ptuj • Koncert zasedbe Zanchini Kruno Žiga trio
Se ena glasbena poslastica
V galeriji Dom KULTure, v Muzikafeju na Vrazovem trgu, so v torek priredili zanimiv koncert zasedbe Zanchini Kruno Žiga trio. Trije izvrstni glasbeniki so za poslušalce pripravili pravo avanturo glasbenega doživljanja.
Obiskovalci so lahko po filmu v živo prisluhnili pogovoru s Polde-tom Bibičem.
deluje od leta 2002, ko se je projekt začel z dvema filmskima projekcijama v Dravogradu. Leta 2007 so projekcije že potekale v vseh dvanajstih koroških občinah, v letošnjem letu pa bodo organizatorji brezplačno uživanje v ogledu filmov ponudili navdušencem po vsej Sloveniji. Pri Svetem Tomažu so si ogledali film Moj ata socialističnikulak, po njem pa so imeli priložnost tudi v živo poklepetati s Poldetom Bibičem, glavnim junakom filma, ki je med pogovorom med drugim tudi pokomen-tiral stanje slovenskega filma nekoč in danes: »Včasih smo delali dobre slovenske filme ... Kekec, Ne joči, Peter, Cvetje v jeseni... Danes pa želijo slovenski režiserji neuspešno posnemati Američane.«
Organizatorji v prihodnje upajo, da jim po vreme prizaneslo, da bo letni kino uspel v vsej svoji razsežnosti in da bodo obiskovalci doživeli čar kina pod zvezdami.
Patricija Babosek
V zasedbi so moči združili trije vrhunski glasbeniki, in sicer Italijan Simone Zanchi-ni na harmoniki, bobnar iz Hrvaške Krunoslav Levačic in priznani slovenski kontrabasist Žiga Golob. Vsi trije glasbeniki že leta skupaj igrajo v različnih skupinah, tokrat pa
so kot trio ustvarili izjemno glasbeno poslastico brez stil-skega omejevanja.
Omenjenemu koncertu pa bo v Domu KULTure sledila kopica dogodkov tudi skozi celo poletje. V sredo bo nastopila zasedba StaneHebar Trio, ki ga sestavljajo študentje celovške
glasbene akademije. 30. julija pa se na Ptuj ponovno vrača Brane Završan, tokrat z glasbe-no-gledališko predstavo Senca tvojga psa. Sicer pa bo galerija v Muzikafeju tudi eno izmed prizorišč dogajanja v sklopu festivala ART PTUJ 2009.
Dženana Bečirovič
Zasedbo sestavljajo trije vrhunski glasbeniki.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
ČS Spuhlja • Večnamenska dvorana v celoti izkoriščena
Dvorana z vsebino
Lanski 20. september bodo Spuhljani še dolgo pomnili, tega dne so namreč svečano odprli novo večnamensko dvorano v skupni izmeri skoraj 1320 m2, v kateri so našli svoje prostore PGD Spuhlja, športna in druga društva, kultura ter organi četrtne skupnosti.
Dvorano upravlja ČS Spuhlja, stroške vzdrževanja pa si delita ČS Spuhlja in PGD Spuhlja. Zgrajena je bila na podlagi podeljene stavbne pravice, zanjo pa MO Ptuj plačuje najemnino v višini 23 tisoč 697 evrov. Večnamenska dvorana ima svojo vsebino v
vseh delih, je povedal predsednik sveta ČS Spuhlja Edvard Strelec.
Športno dvorano s pridom koristijo domača društva in drugi. Od oktobra do aprila letos je bila dnevno zasedena od štiri do šest ur najmanj tri- do petkrat tedensko. Z
desetimi termini so jo koristila domača društva, ki jo uporabljajo brezplačno, z devetimi pa zunanji uporabniki, ki za en termin v dolžini ure in pol plačujejo 35 evrov. S tem pokrivajo stroške ogrevanja, čiščenja, elektrike in druge stroške. Polno je zase-
Tradicionalno gasilsko tekmovanje se je pričelo ob 9. uri, ko so se na razmočenem igrišču športnega parka v Apačah najprej pomerili pionirji, nadaljevali so mladinke in mladinci, nato članice in člani A- ter B-skupine, končali pa so okoli 13. ure s tekmovanjem starejših gasilcev.
Kot je povedal predsednik tekmovalnega odbora Jožef
Kancler, so se pionirji pomerili v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode, prvo mesto pa je osvojila 2. ekipa PGD Lovrenc na Dravskem polju pred ekipama iz Šikol in 2. ekipo PGD Lovrenc. V konkurenci pionirk so slavile mlade članice ekipe PGD Lovrenc na Dravskem polju. Med mladinci, ki so se pomerili v mokri izvedbi vaje z motorno brizgalno, so
dena tudi kulturna dvorana, ki sprejme do 200 gostov, ki jo uporabljajo krajani in najemniki od drugod za izvedbo najrazličnejših prireditev. Samo decembra lani je bila kulturna dvorana zasedena 19 dni. V novi večnamenski dvorani imajo svoje prostore tudi društva z območja ČS Spuhlja in krajevna samouprava. V novih prostorih svojo dejavnost opravljajo tudi člani PGD Spuhlja, za katere je to njihov četrti dom v več kot 80-letni zgodovini. Kot je povedal predsednik sveta ČS Spuhlja Edvard Strelec, je bila naložba v novi večnamenski prostor v Spuhlji več kot upravičena, na enem mestu so svoje prostore dobili vsi, ki na kakršen koli način delujejo v najmanjši in najmlajši ptujski četrtni skupnosti. Krajani so si ga izgovorili s pogodbo
Foto: Črtomir Goznik
Edvard Strelec, predsednik sveta CS Spuhlja: »Večnamenska dvorana je v celoti izkoriščena.«
za CERO Gajke. V osmih mesecih so na primer samo v sejni sobi imeli 200 različnih sestankov. Vse je premišljeno in osmišljeno, tako da ne morejo govoriti o nobenem praznem in nekoristnem prostoru, še manj pa o nekoristni naložbi kot celoti, poudarja Strelec. Celo tako daleč je prišlo, da jo bodo morali še dograditi, da bi pridobili prostore za priročno skladišče.
Če bo vreme muhasto tudi ob tretjem srečanju Spuhlja-nov, lani so ga izjemoma organizirali septembra, ko so odpirali novo večnamensko dvorano, letos bo 22. avgusta, ga bodo lahko preselili v dvorano, sicer bi se mu morali odpovedati oziroma ga pre-
staviti. V sklopu družabnega srečanja krajanov, ki bo imelo zabavni in kulturni značaj, bodo po vsej verjetnosti postavili tudi klopotec.
Po pogodbi za Gajke bodo Spuhljani bogatejši tudi za športni park. Po načrtih naj bi dobili športni objekt, asfaltiran plato, igrišče za košarko in rokomet, parkirišče. Predvideno je tudi igrišče z umetno travo, velikost in oblika še nista potrjeni. Na območju Športnega parka Spuhlja nekatere dejavnosti že potekajo, kot tradicionalni turnir v odbojki, kolesarski maraton, ki ima začetek in konec na tem igrišču, kresovanje ob prvem maju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Večnamenska dvorana, naložba, ki je že kmalu pokazala, koliko je bila potrebna, pravijo Spuhljani in drugi uporabniki.
Apače • Ob prazniku tekmovanje gasilcev
Največ prvih mest osvojili Lovrenčani
Kljub dežju so v okviru prireditev ob 12. prazniku občine Kidričevo v soboto, 20.junija, v športnem parku v Apačah uspešno izvedli tekmovanje gasilk in gasilcev vseh društev iz območja gasilske zveze Kidričevo; največ prvih mest pa je osvojilo PGD Lovrenc na Dravskem polju.
Ormož • Z znanstvenega simpozija
Pozornost namenjena Božidarju Raiču
V okviru priprav na 140. obletnico tabora v Ormožu je v petek Zgodovinsko društvo Ormož v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in občino Ormož priredilo znanstveni simpozij.
Foto: M. Ozmec
Tekmovanje GZ Kidričevo so v športnem parku v Apačah pričeli gasilski pionirji in pionirke, levo predsednik tekmovalnega odbora Jožef Kancler.
prvo mesto dosegli mladi iz PGD Jablane (1. ekipa) pred ekipo iz Lovrenca in 2. ekipo PGD Jablane, v konkurenci mladink pa so slavile mlade gasilke iz PGD Jablane.
Člani A so se pomerili v taktični mokri vaji, izpolnjevanju teoretičnih testov ter vaji razvrščanja, najboljši pa so bili člani PGD Lovrenc pred ekipo iz Apač in tretjeuvrščeno ekipo PGD Talum Kidričevo. V konkurenci članic A pa so prav tako slavile članice PGD Lovrenc pred ekipama iz Mi-hovcev-Dragonje vasi in PGD Pleterje.
V konkurenci članov B je bila najboljša ekipa PGD Talum Kidričevo pred ekipama iz Lovrenca in Sikol, medtem ko so med starejšimi gasilci slavili veterani iz PGD Lovrenc pred ekipama iz PGD Jablane ter Šikol. Ob razglasitvi rezultatov so najboljšim izročili pokale in priznanja, vsi udeleženci tekmovanj pa so prejeli tudi malico in osvežilni napitek.
-OM
Referente in obiskovalce je najprej sprejel župan Alojz Sok, ki je povedal, da je dogodek zgodovinskega pomena za Ormož in Slovenijo ter da bodo ob tej priložnosti domačinu Božidarju Raiču, enemu izmed idejnih vodij, v alejo pomembnih ormoških mož postavili doprsni kip. Župan je izrazil prepričanje, da bodo razprave zgodovinske debate in da bo iz tega nastal zbornik, kjer bo na dostojen način obeležen ormoški tabor, ki je bil osmi po vrsti v zgodovini slovenskih taborov in je zabeležil kar 7000 udeležencev. Anton Luskovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož, je uvodoma dejal, da gre za obeležitev spomina in da so v zgodovinskem dru-
štvu v sodelovanju z občino priredili simpozij, ki bo pokazal celotno sliko dogajanja pred 140 leti. Ormoški tabor ima posebno sporočilo; kot nekaj posebnega je zabeležen poziv slovenski mladini in zaprisega ob koncu, ki je bila svojstvena na slovenskih taborili, zato je na tem področju pomembna. Ker je bilo doslej posvečene premalo pozornosti tovrstnim dogodkom, bodo to pokušali s tem simpozijem popraviti. Osrednja pozornost je posvečena Božidarju Raiču, kije bil pobudnik taborskega gibanja na Slovenskem, zato so istega dne, kot je potekal simpozij, v njegovem rojstnem kraju na Žvabu odkrili spominsko ploščo, avgusta pa se bo nje-
Foto: Patricija Babosek
V aleji velikih ormoških mož ob ormoškem gradu bo častno mesto 9. avgusta pripadlo tudi Božidarju Raiču, ko bodo odkrili doprsni kip.
Foto: Patricija Babosek
Simpozij je slovesno odprl Anton Luskovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož.
gov doprsni kip pridružil aleji znanih ormoških mož ob ormoškem gradu. Avtorji prispevkov so bili Zdenka Kersnik, Stane Granda, Anton Ratiznojnik, Janez Cvirn, Ivan Fras, Franc Krnjak, Marjan Toš, Nevenka Korpič in Miran Puconja. Naslovi njihovih prispevkov po so bili seveda vezani na taborska gibanja na Slovenskem in v našem okolju, govorili so o takratnih političnih in kulturnih razmerah, o narodnih prebujanjih na omoškem koncu, o podobnostih in razlikah z Ljutomerskim taborom, o slovensko-hrvaških odnosih v 1. stoletju, o etnografski podobi Ormoža in okolice in o antisemitizmu v 19. stoletju na slovenskem Štajerskem, Prlekiji in v Prekmurju.
Patricija Babosek
Sredozemske igre
Nina v Italiji skočila do brona
Stran 16 Športno plezanje
Slovenski plezalci na »strehi sveta«
Stran 16
Dejan Zavec
V ring najhitreje konec avgusta
Stran 17
Rokomet
Novi trener Drave je Mitja Žuran
Stran 17
i & d
Rokomet
Bojan Lah in David Sok sta nova EHF-sodnika Stran 19
Atletika
Nov državni rekord Maje Bedrač
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Nov placni sistem - edina možnost za preživetje!
Če bi sklepali po treningih, potem bi lahko dejali, da stvari na Mestnem stadionu tečejo po svojih ustaljenih tirnicah: trenerji in igralci vadijo po začrtanem programu, uprava pripravlja vse potrebno za nemoten začetek prvenstva 2009/10, ki se začne čez dobrih 14 dni. Stvari pa so vendarle precej bolj kompleksne ...
Kar se treniranja tiče, res ni nobenih posebnosti. »Igralci se maksimalno trudijo, da izpolnijo vsa moja navodila, čeprav so treningi v tem obdobju izredno naporni. Ta in naslednji teden sta namreč ključna za do-
ber vstop v državno prvenstvo. Čeprav se mogoče nekaterim opazovalcem ne zdi tako, vse aktivnosti vendarle potekajo z izredno intenzivnostjo, zato imajo predvsem mlajši člani, ki so se priključili ekipi, precej težav,« je povedal trener Adnan Zildžovič.
Podobnega mnenja je tudi Mario Lucas Horvat, ki je povedal: »Vsak dan imamo dva naporna treninga, zato sem zelo utrujen. A tako je vsako leto in na to sem že navajen. Če bo šlo še naprej tako, bo to dobra naložba za celotni jesenski del prvenstva.« Ptujčani so doslej
odigrali dve prijateljski tekmi. »Proti Mariboru smo na trenutke pokazali že zelo dobro predstavo, kar nam vliva precejšnjo mero optimizma. Če bomo ostali s takšno igralsko zasedbo, je možno vse,« je povedal Luki, ki ima s Ptujčani še enoletno pogodbo. »Velikokrat se je že govorilo o tem, da bo odšel kateri igralec, a se je precej-krat to izkazalo za preuranjeno. Tudi v mojem primeru je tako: če bi dobil primerno ponudbo, s katero bi bil zadovoljen tudi klub, potem bi odšel, sicer raje ostanem in se poskušam še naprej dokazovati na Ptuju,« je o
Mario Lucas Horvat (Labod Drava, modri dres) ima s Ptujčani še enoletno pogodbo.
Nogomet • Aluminij
Na prvem treningu tudi štirje novinci
V sredo popoldne so priprave na sezono 2009/2010 pričeli tudi nogometaši Aluminija, ki so v minulem prvenstvu v 2. SNL osvojili drugo mesto. Pod vodstvom trenerja Bojana Špehonja in njegovih sodelavcev Primoža Goršeta, Nenada Šeša in fizioterapevta Nikola Seničiča se je zbralo 21 nogometašev. Med njimi ni bilo Mateja Lenarta (odšel v Zavrč), Jana Šimenka (odšel naj bi v
Avstrijo) in Roka Letonje, ki bo po vsej verjetnosti prestopil k Muri iz Murske Sobote. Na prvem treningu pa so bili prisotni štirje novinci, in sicer Josip Špelič iz Bele krajine ter Anže Krajnc in Nejc Vozelj iz Zagorja, v klub pa se je vrnil tudi napadalec Dejan Purišič. Fantje bodo trenirali dvakrat dnevno, v torek pa bodo odigrali prvo pripravljalno srečanje, in sicer proti azerbajdžanskem
Foto: Črtomir Goznik
Športni direktor Laboda Drave Robert Furjan in trener Adnan Zildžovič sta zaenkrat zelo zadovoljna z odnosom igralcev na treningu.
Foto: Črtomir Goznik
vroči temi, prestopih, spregovoril Horvat, ki se je dotaknil tudi situacije z izplačilom plač: »V tej krizi res ni lahko. Težko je predvsem, ker si želimo redne prejemke, nato pa pridejo zaostanki z izplačilom, kar seveda vpliva na koncentracijo, treninge in posledično tudi igro. Nekateri igralci imajo družine, zato je njim seveda najtežje.«
Finančna situacija v Sloveniji in tudi v večini evropskih držav je takšna, da velikemu številu klubov teče voda v grlo in da zmanjšujejo svoje proračune. Novih sponzorjev, ki bi vlagali v šport, skorajda ni, tisti »stari« zmanjšujejo svoje zneske, zato se je iz vodstev klubov umaknilo že precej posameznikov, ki bremena zagotavljanja proračuna niso pripravljeni nositi. Franc Gajšek, predsednik ptujskega prvoligaša, ostaja na tem mestu, vendar opozarja, da v sedanjih finančnih okvirih ni možno zagotoviti obstoja kluba. »Finančni pritisk na klub je
velik, vendar so na potezi sedaj igralci, ki smo jim ponudili v podpis nove pogodbe. Te so res manjše, vendar so edino upanje, da klub sploh obdržimo nad vodo'. V naslednjih dveh dneh bo jasnega precej več,« je povedal Gajšek.
V precej nehvaležni vlogi je tudi športni direktor Robert Furjan, ki mora sestaviti konkurenčno igralsko zasedbo, ne ve pa, koliko igralcev bo podpisalo nove pogodbe. »Po eni strani razumem igralce, ki jim je težko sprejeti ponujene pogoje, saj si morajo v kratki karieri prislužiti nekaj rezerve' za življenje po koncu igralske kariere. Po drugi pa razumem tudi predsednika, ki v rokah nima čarobne palice, s katero bi zagotovil potrebna finančna sredstva. Morda pa se bodo tile novi spremenjeni pogoji celo izkazali za dobro potezo, saj so izplačila močno vezana na uvrstitev na lestvici. Doslej ni bilo tako, že dve zaporedni sezoni
pa smo se v dodatnih kvalifikacijah borili za obstanek,« je ocenil Robert Furjan.
In kakšni so pravzaprav novi ponujeni pogoji predsednika? Osnovna bruto plača je, odvisno od plačilnega razreda, med 1000 in 1500 evri, dodatke pa si lahko igralci pridobijo z večjim številom nastopov na prvenstvenih tekmah in z osvojenimi točkami. Za visoko končno uvrstitev (med prve tri) pa so predvidena posebna izplačila v obliki števila plač (za 3. mesto npr. šest plač). Spomnimo: s sedanjo igralsko zasedbo je Labod Drava v zadnjem delu preteklega prvenstva nanizal sedem zaporednih zmag .
Glede igralskega kadra je zaenkrat jasno le to, da bosta na Ptuju ostala Damir Zagoršek in Rok Marinič, iz Maribora pa bi naj prišel na posojo vratar Miha Bratušek, ki je nekaj časa na dvojno registracijo nosil že dres Aluminija.
JM
Bakuju, ki se nahaja na pripravah v naših krajih (bivajo v hotelu Primus, trenirajo na stadionu Aluminija v Kidričevem). Do pričetka prvenstva naj bi nogometaši Aluminija opravili 44 treningov, odigrali pa devet srečanj. Prvi del priprav je namenjen osnovni bazični pripravi. Vse treninge bodo Kidričani opravili doma, kjer imajo optimalne pogoje za pripravo.
Danilo Klajnšek
Nogometaši in strokovno vodstvo Aluminija pred začetkom priprav na novo sezono
Foto: DK
Sredozemske igre • Pescara 2009
Nina v Italiji skočila do brona!
Na sredozemskih igrah v Italiji slovenski športniki dosegajo lepe uspehe, med uspešnejšimi so tudi nekateri športniki iz Spodnjega Podravja.
Atletika:
do zlata le štirje centimetri ...
Nina Kolarič iz Spuhlje pri Ptuju je drugi dan atletskih tekmovanj na sredozemskih igrah v italijanski Pescari v finalu skoka v daljino osvojila bronasto medaljo (6,50 m). Začela je s 6,33 metra kljub močnemu vetru v prsi (-1,2 m/s), še bolj pa je pihalo ob njenem drugem poskusu (-1,8 m/s), ko so ji namerili 6,24 m. Pred slovensko rekorderko je bila le Italijanka Tania Vicenzino s 6,54 m (-0,8 m/s) v prvi seriji. Kolaričeva je v tretji seriji prestopila, prehitela pa jo je Turkinja Karin Melis Mey (6,53 m, +1,1 m/s). Slovenska predstavnica je nato v četrti seriji izkoristila pomoč vetra (+0,7 m/s), vendar pa je s 6,50 m ostala tretja. V predzadnjem poskusu je skočila 6,37 m (-0,8 m/s).
Pred zadnjo serijo so jo od drugega mesta ločili trije centimetri, od zmage pa vsega štirje, saj Vicenzinova (6,54 m) in Meyjeva (6,53) nista izboljšali svojih najboljših dosežkov. S 6,27 m (-1,1 m/s) je v zaključku Kolaričeva ostala tretja. Ostale tekmovalke so bile daleč od boja za stopničke, saj je le še četrtouvrščena Grkinja Eleni Kafourou preskočila šest metrov (6,27 m).
"Zadovoljna sem, ker sem imela velike težave z gležnjem. Bilo je kar žalostno, a sem se prepričala, da nisem prišla v Pescaro, da bi skakala slabo. Mogoče so pozneje prijele' tudi tablete proti bolečinam.
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič je na sredozemskih igrah skočila 6,50 m, kar je bilo dovolj za bronasto medaljo.
Vsekakor se mi je uspelo sestaviti' in dobro opraviti z nastopom, čeprav je bil veter še dodatna oteževalna okoliščina. Žal mi je tudi za tretjo serijo, v kateri sem prestopila, saj sem zelo dobro skočila, ker sem v zadnjih dveh korakih pred
prestopom napravila napako v zaletu. Tehnično moj nastop ni bilo ravno popoln. Vseeno sem zadovoljna, saj sem osvojila odličje na pomembni tekmi. To je olajšanje. Moj cilj je bil namreč, da v Pescari osvojim medaljo ne gleda na barvo," je
Športno plezanje • Svetovno prvenstvo
Slovenski plezalci na »strehi sveta
«
Več kot 400 plezalcev iz vsega sveta ta teden meri moči na svetovnem prvenstvu, ki bo do 5. julija potekalo na Kitajskem. Barve Slovenije na najpomembnejšem letošnjem plezalskem dogodku brani sedem slovenskih tekmovalcev, ki so v težavnosti in balvanih v boju za odličja.
Na Kitajsko so odpotovale Natalija Gros, sestri Maja in Katja Vidmar, Mina Markovič, Klemen Bečan, Matej Sova in
Jernej Kruder. Nastop na SP bo pomenil uvod v letošnjo sezono težavnostnega plezanja.
21-letna Ptujčanka Mina Markovič je bila zadnjo sezono v težavnosti tretja plezalka v skupnem seštevku svetovnega pokala, sicer pa se je že nekajkrat s sijajnimi nastopi zavihtela na stopničke. V španskem Avilesu je bila 19., kar je tudi njena najboljša uvrstitev na SP doslej. Tako kot Grosova
bo nastopila v treh disciplinah (balvanih, hitrostnem in težavnostnem plezanju).
jm, sta
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je na SP na Kitajsko odpotovala v dobri formi, saj je zmagala na zadnji tekmi DP.
Mina Markovič zmagala na drugi tekmi DP
Škofja Loka je bila pretekli teden prizorišče druge tekme državnega prvenstva športnih plezalcev v balvanih, na kateri je prvič letos zmagala Ptujčanka Mina Markovič. Pri članih je bil najboljši Jernej Kruder.
V Škofji Loki nobena od tekmovalk ni preplezala vseh štirih bolderjev. Najboljša je bila Markovičeva, ki je osvojila vrhove treh balvanov v prvem poskusu. Na drugo in tretje mesto sta se zavihteli sestri Maja in Katja Vidmar, članici domačega kluba iz Škofje Loke.
Na prvi tekmi DP v Logu pri Brezovici je zmagala Natalija Gros (v Škofji Loki ni nastopila), Katja in Maja Vidmar sta osvojili drugo in tretje mesto, Mina pa četrto.
dejala Nina Kolarič, ki je bila v finalu 30. dvoranskega evropskega prvenstva 7. marca v Torinu četrta (6,62 m), bronasto odličje pa je zgrešila za 20 centimetrov.
Kolesarstvo:
Korenu peto mesto v kronometru, Gazvoda sedmi
Slovenska kolesarja Kristijan Koren in Gregor Gazvo-
da sta v vožnji na čas osvojila peto in sedmo mesto.
Zmagal je Italijan Adriano Malori. Dirka je potekala v okolici glavnega stadiona v Pesca-ri, oba slovenska predstavnika pa sta dobro opravila svoji nalogi, saj sta se s solidno vožnjo zavihtela v prvo deseterico. Sicer je prva trojica kolesarjev po kakovosti nekoliko odstopala navzgor, a predvsem Korenu je uspelo zadržati priključek z najboljšimi. O tem priča tudi visoka povprečna hitrost, ki je bila višja od 50 km/h.
"Dobro sta šla', vseskozi držala visoko hitrost, na koncu pa je bil zaostanek za najboljšimi zanemarljiv. Sicer je bilo videti, da je bil zmagovalec nepremagljiv, a vseeno smo zaostali manj od pričakovanj," je nastop ocenil Andrej Hauptman.
Tenis:
Ternar do četrtfinala, Rola izpadel v 1. krogu
Tomislav Ternar in Blaž Rola sta zastopala Slovenijo na teniškem turnirju. Ternar je dosegel dve posamični zmagi in se uvrstil v četrtfinale, kjer ga je izločil tretjepostavljeni Italijan Matteo Marrai s 6:2 in 6:4. Ptujčan Blaž Rola je izpadel v 1. krogu, zanj je bil usoden Španec Gerard Granollers Pujol, ki je po dobri uri dolgem dvoboju slavil s 6:3 in 6:1.
Rola in Ternar sta nastopila tudi v v konkurenci dvojic in izgubila proti turškemu paru Baris Umud Erguden - Marsel Ilhan s 6:2, 3:6 in 1:6.
"Pri dvojici lahko rečem, da sta naša igralca dobila kakovostnejša nasprotnika, ki sta tudi posamično uvrščena višje, tako da poraz ni nepričakovan. Sicer sta začela dobro, a sta potem zaigrala povsem različno. V enem nizu je bil Rola boljši, v
drugem pa Ternar. Slednji se je med posamezniki upravičeno prebil do četrtfinala, medtem ko je Rola dobil v 1. krogu močnejšega nasprotnika. V začetku je še nekako šlo, potem pa je podlegel evforiji gledalcev ob igrišču na osrednjem terenu in koncentracija mu je padla," je nastope slovenskih teniških igralcev ocenil trener Daniel Šantl.
Strelstvo:
12. mesto Majde Raušl
Slovenska strelka Majda Ra-ušl je na sredozemskih igrah v Pescari z zračno pištolo osvojila 12. mesto, potem ko je zadela 375 krogov. To je bil zadnji slovenski strelski nastop na letošnjih igrah, ki ga je zaznamoval Boštjan Maček z zlatim odličjem v trapu.
"Raušlova je ustrelila rezultat, ki smo ga od nje pričakovali. Z močno konkurenco se je pogumno spopadla, boljšo uvrstitev pa je zapravila v zadnji seriji, ko je v pomanjkanju časa sprožila nekaj hitrih in nezbranih strelov, ki pa niso bili najbolj natančni," je nastop Majde Raušl ocenil slovenski selektor Lojze Mikolič.
sta, jm
43. mednarodne športne igre - Atene '09
Med več kot 2000 udeleženci tudi mladi ptujski športniki
Otroci vseh ptujskih osnovnih šol so se prejšnji teden udeležili 43. mednarodnih športnih iger v Atenah. Skupno je na igrah sodelovalo več kot 2000 udeležencev in šestintridesetih držav in triinsedemdesetih mest sveta. Med njimi so bili tud mladi nadarjeni ptujski športniki in športnice, ki so tekmovali v štirih različnih disciplinah, in sicer v nogometu, atletiki, gimnastiki in tenisu.
V zelo močni konkurenci so nogometaši pod vodstvom trenerja Nogometne šole Poli Drava Ptuj Boštjana Zemlja-riča osvojili 9. do 12. mesto. V skupini, kjer so zraven predstavnikov Mestne občine Ptuj igrali še grška Sparta, romunski Medias in škotski Lanarkshire, so naši nogometaši igrali zelo dobro in so dvakrat igrali neodločeno ter enkrat izgubili.
Dobro so se pod vodstvom Mojce Gramc odrezali tudi predstavniki atletske ekipe, v kateri je s svojima rezultatoma še posebej izstopala Nastja Klajnšek, saj je bila v skoku v daljino šesta, v skoku v višino pa deveta.
Največ so v ptujski ekipi pričakovali od teniškega para Nina Potočnik in Urh Krajnc Domiter, ki ju je vodil izkušen teniški strokovnjak Zoran Krajnc. Oba ptujska upa sta prišla do četrtfinala.
Izredna konkurenca pa je bila v gimnastiki. Ptujske vrste sta pod vodstvom Nataše Flanjak Kante predstavljali Tjaša Flanjak in Jana Simo-nič, ki sta prvič v mnogobuju izvedli vaje A-programa. Gre za izjemno težke gimnastične prvine, za katere si že za samo izvedbo gimnastičarki zasluži-
ta pohvalo.
Celotno ptujsko ekipo je v Atenah na 43. mednarodnih športnih igrah vodila Anica Trnovšek, ki je po vrnitvi na Ptuj povedala: "Z našimi mladimi tekmovalci, ki so zastopali mesto Ptuj, sem izjemno zadovoljna. Dosegli so dobre rezultate, saj je bila konkurenca v vseh disciplinah zelo močna.'"
Prihodnje leto bodo mednarodne športne igre mladih v Bahrainu in nekateri izmed mladih ptujskih športnikov in športnic sanjajo že dandanes o nastopu na tem velikem športnem tekmovanju za otroke v starosti med 12. in 15. letom. Letošnji udeleženci iger v Atenah so se navdušeno vrnili domov in ta prireditev jim bo vsekakor dobra spodbuda za njihovo nadaljnjo športno pot.
UR / DB
Ptujska delegacija v Atenah
Boks • Dejan Zavec
V ring najhitreje konec avgusta
Dejan Zavec, ki je uspešno končal dvoboj z Argentincem Mirando v Mariboru, bo počival nekoliko dlje, kot je bilo sprva načrtovano. Njegov manager Ulf Steinforth mu je namreč sporočil, da lahko pričakuje novi dvoboj konec avgusta ali v začetku septembra; tekmec naj bi bil stari znanec, Poljak Rafal Jackiewicz. »Po prvih informacijah naj bi bil ta dvoboj na sporedu 1. avgusta, vendar bo potrebno počakati
nekoliko dlje časa. Pogajanja o tem, kje bo dvoboj, ali v Nemčiji ali na Poljskem, še niso končana, zato o tem ne morem povedati nič natančnega,« je informacijo potrdil Dejan, ki sicer redno trenira.
Po skopih informacijah iz De-janovega nemškega kluba naj bi dvoboj dal odgovor o tem, kdo bo prvi izzivalec svetovnega prvaka v verziji IBF.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec in njegov trener Dirk Dzemski
Nogomet
Uroš Veselič na Madžarsko
Nekdanji napadalec Aluminija iz Kidričevega in nazadnje Rudarja iz Velenja je podpisal triletno pogodbo z madžarskim prvoligašem Kecskeme-tom, ki je v minulem prvenstvu zasedel peto mesto. Po vrnitvi iz Madžarske nam je Uroš Ve-selič dejal: "Res je, selim se na Madžarsko. V klubu so me že dalj časa opazovali, sedaj pa je prišel pravi trenutek in smo se hitro dogovorili. Moje delo je sedaj le to, da treniram in izkoristim svoje priložnosti.
Veliko zaslug za ta prestop ima menedžer Andželko Jurkič, sicer tudi zastopnik najboljšega igralca Hajduka iz Splita Senada Ibričiča in številnih drugih kvalitetnih nogometašev. Ob tem se mu zahvaljujem za njegovo korektnost. Kdor zna pač zna," je dejal 22-letni napadalec Uroš Veselič, ki je po več kot pol leta našel pravi klub, ki zna ceniti njegovo nogometno znanje.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji član Aluminija Uroš Veselič se bo odslej dokazoval na madžarskih zelenicah.
Rokomet • MRK Drava
Proračun zmanjšan na tretjino sedanjega, novi trener Mitja Žuran
Rokometaši Drave se lani niso uspeli uvrstiti v višji rang tekmovanja, zato so se v klubu hitro odzvali in se pričeli pripravljati na novo sezono, bolje rečeno obdobje. Na občnem zboru je prišlo do sprememb v samem vrhu kluba, saj je predsednika Zdravka Peklarja nasledil Marko Žiher, ki nam je ob prevzemu nove funkcije dejal: "RK Drava je klub z bogato tradicijo, velikim številom rokometašev, predvsem mladih, in vse to spremlja tudi veliko privržencev. To je ogromen potencial za nadaljnji razvoj rokometa na Ptuju. Dobil sem priložnost dela v športu, kjer še nisem deloval in bi se rad preizkusil še v tem. Ob tem moram povedati, da je dosedanji predsednik kluba Zdravko Peklar v minulem obdobju veliko dobrega storil za klub."
V klubu je prišlo tudi do nekaterih sprememb v strokovnem štabu in upravnem odboru. Trener članske ekipe je postal Mitja Žuran, ki bo deloval tudi kot vodja stroke v klubu. Za organizacijske zadeve, s poudarkom na šoli rokometa, naj bi skrbel Sašo Kafel, sekretar pa ostaja Rudi Kokol. Prišlo je tudi do sprememb v UO, nova člana sta Marjan Pongrac iz podjetja Asfalti Ptuj in Janko Merc iz
Marko Ziher, novi predsednik MRK Drava
podjetja IVD Maribor.
Kako pa je s članskim moštvom, proračunom, cilji?
"Klubski proračun smo zmanjšali na eno tretjino lanskega, s tem pa bo precej povezana tudi sestava članskega moštva. Igrali bomo s pomlajeno ekipo, v kateri bo veliko igralcev iz domače šole. Seveda bomo potrebovali igralce, vendar bo poudarek na mladih. Cilj nam je, da naredimo moštvo, ki bo dostojno igralo v 2. SRL. Končni cilj je vsekakor igranje Drave v 1. B slovenski moški rokometni ligi v dogled-nem času, vendar nič na silo. Ko se nam bo ponudila priložnost, jo bomo seveda poskušali izkoristiti."
Na Ptuju se je dobro delalo z mladimi.
"Veliko bomo delali na šoli rokometa. Poizkušali bomo oživiti delo rokometnega tabora RK Drava, ki je bil nazadnje izveden leta 2006. To bo realizirano v naslednji tekmovalni sezoni. Razširili bomo svoje delo po šolah, saj tukaj vidimo še veliko rezerve. Če pa ob to dodamo še šest delujočih selekcij znotraj kluba, bo slej ko prej rezultat našega dela obrestovan.
Očitno v RK Drava odločno gledajo v prihodnost. Trdo delo pa vedno obrodi sadove.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 14. poletni tabor
Na taboru 40 mladih rokometašev
Rokometni klub Jeruzalem Ormož in Rokometni klub Velika Nedelja sta pri Veliki Nedelji pri Elizabetinem domu pripravili 14. poletni rokometni tabor 2009, ki je trajal tri dni. Na taboru so sodelovali otroci iz Ljubljane, Ptuja, Gorišnice, Velike Nedelje, Ormoža in Središča ob Dravi. Vseh skupaj je bilo 40, starih od 6 do 13 let. Treningi so potekali dvakrat na dan v
športni dvorani pri Veliki Nedelji in na športnem igrišču pri Elizabetini hiši, ki je bila tri dni tudi dom mladim rokometnim nadebudnežem.
Na treningih so bili udeleženci razdeljeni v tri skupine - mini rokomet (letniki 1999 in mlajši), mlajše deklice (letnice 1996 in mlajše) in mlajši dečki (letniki 1996 in mlajši). Na treningih so delovali štirje trenerji: Nikola Bistrovič
(Tenzor Ptuj), Davorin Kova-čec (Velika Nedelja), Mladen Grabovac (Jeruzalem Ormož) in Uroš Krstič (Jeruzalem Ormož). V prostem času je bilo poskrbljeno za različne animacije - 5 km dolgi orientacijski tek, matematična olimpijada, pohod in kviz, ki je ponovno najbolj razveselil otroke. Poleg otrok in učiteljev »piflarjev« so prvič na kvizu sodelovali »ateki« in
»mamice«, ki so postale tudi zmagovalke kviza. Odziv mladih in njihovih staršev je bil po koncu tabora dober in veliko število staršev je udeležbo že potrdilo na naslednjem, 15. poletnem rokometnem taboru 2010. Tabor so organizatorji zaključili s tekmami udeležencev proti svojim staršem in ob okusnem bograču.
Uroš Krstič
Udeleženci 14. poletnega rokometnega tabora pri Elizabetinem domu
-oto: DK
Atletika • APS za pionirje
Majin rekordni skok
Prejšnjo soboto je v Velenju potekal atletski pokal Slovenije za pionirje in pionirke v kategorijah U12 in U14. S tekmovanja se Atletski klub Cestno podjetje Ptuj vrača s sedmimi kolajnami, več uspeha pa je imel v mlajši kategoriji. Na svoj talent je ponovno opozorila še ne desetletna Maja Bedrač, ki je v starostni kategoriji do dvanajst let postavila novi državni rekord. Ta sedaj znaša 485 centimetrov, na tekmovanja pa je bila Maja boljša tudi od dečkov v isti starostni kategoriji. Poleg tega je dokazala, da je hitra - na 60 metrov je bila tretja s časom 8,75 sekunde. Dve kolajni si je priboril tudi Boštjan Nahberger; drugi je bil v teku na 600 metrov (1 minuta in 49-
,38 sekunde) in tretji v skoku v daljino (449 centimetrov). V skoku v višino pa zmago slavil tudi Miha Kovač (110 centimetrov). Dve drugi mesti v starejši kategoriji sta okrog vratu obesili sestri Domjan. Doroteja na 1000 metrov (3 minute in 11,67 sekunde) in Veronika v suvanju krogle (8,68 metra).
Isti dan se je mnogobojka Živa Sabo udeležila Evropskega pokala v mnogobojih - 2. Liga, ki je potekal v Mariboru. V močni članski konkurenci je mladinka osvojila triindvajseto mesto v sedmeroboju. Največ je pokazala v teku na 100 metrov z ovirami (16,47 sekunde) in v teku na 200 metrov (28,29 sekunde).
UE
Kasaške dirke v Ljutomeru
Nova državna rekorderka v skoku v daljino za pionirke Maja Bedrač in Boštjan Nahberger
Spominski dirki za Hanžekoviča in Zorka
Letošnje četrte kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu je pripravilo podjetje Meso - Coop Hanžekovič iz Veržeja v sodelovanju s Kasaškim klubom Ljutomer in Zvezo društev kasaške centrale Slovenije. Sedem točk sporeda in 64 kasačev iz vseh slovenskih klubov je kljub deževnemu vremenu spremljalo okoli 1500 gledalcev. Razen prvega predteka Trojne krone, ki je pripadel Milanu Žanu (KK Komenda), so v vseh preostalih dirkah slavili tekmovalci KK Ljutomer. Spominski dirki Mirka Hanže-koviča in Janka Makoterja sta pripadli Reneju Hanžekoviču s 4-letno Lady Luno in Dušanu Zorku z 10-letnim Interjem.
REZULTATI - 1. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 660
Spominsko dirko Janka Makoterja je dobil Dušan Zorko.
EUR, 1600 m: 1. Mystical Way (J. Slavič, Ljutomer) 1:19,7, 2. Divina Pan Vita (Hauer, Ljubljana) 1:19,8, 3. Super Pleasure (Orthaber, Lenart) 1:20,5. 2. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 3000 EUR, 1600 m: 1. Fantastic MS (M. Slavič)
1:18,7, 2. Mobi Dyck (J. Slavič, oba Ljutomer) 1:18,9, 3. Kavasaki Vita (Hrovat, Ljubljana) 1:19,6. 3. dirka, za 3- do 14-letne kasače, na 2140 metrov, z dodatkom (spominska dirka Mirka Hanžekoviča): 1. Lady Luna (R. Hanžekovič) 1:21,4, 2. For-
dena (J. Slavič) 1:21,8, 3. Arisa (Sonaja, vsi Ljutomer) 1:21,8. 4. dirka za 3- do 14-letne kasače., 2140 metrov, z dodatkom: 1. Frnikula AS (J. Slavič, Ljutomer) 1:21,9, 2. Lucky Fonz (Kosec, Komenda) 1:21,7, 3. Des (Kristl, Ljutomer) 1:24,0. 5. dirka za 3- do 14-letne kasače, Trojna krona Agrokombinat Maribor, 2600 m: 1. Top Ten (M. Žan, Ljubljana) 1:19,5, 2. Lester (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:19,6, 3. Topmaker Limburgia (Katanic, Komenda) 1:19,7. 6. dirka za 3- do 14-letne kasa-če.,1600 metrov (spominska dirka Janka Makoterja): 1. Inter (Zorko, Ljutomer) 1:16,5, 2. Elisa Diamant (M. Žan) 1:16,6, 3. Tubbe BE (Katanic, oba Komenda) 1:16,8. 7 dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 10.000 EUR, 1600 m: 1. Maxi Gerd (Babič) 1:16,6, 2. Las Palmas (Sodec) 1:17,1, 3. Roki (Puhar, vsi Ljutomer) 1:17,2.
Niko Šoštarič
Kikboks m DP light kontakt
V Športni dvorani v Murski Soboti je v soboto, 27. junija, potekal finale državnega prvenstva v light kontaktu in aerokikboksu.
Klub borilnih veščin Ptuj je imel v letošnjem letu pet predstavnikov; sodelovali so Nino Gospič, Adnan Hasa-nagič, Marko Seidl, Danijel Klobasa in Marko Smeh.
Nino Gospič in Marko Smeh sta sodelovala samo na 1. turnirju, Adnan Hasanagič, Marko Seidl in Danijel Klobasa pa so prvič nastopali na turnirju v Murski Soboti. Vsi trije tekmovalci so dobili za nasprotnike državne reprezentante, vendar
so se kljub porazu za prvič zelo dobro borili. Posebej je potrebno pohvaliti Adnana Hasanagi-ča, ki je proti reprezentantu Davidu Nagodetu iz Kranja izgubil, vendar je prikazal lepo in nepopustljivo borbo.
Glavni trener v klubu na Ptuju Vladimir Sitar je zadovoljen z nastopom in pričakuje v novi sezoni še več tekmovalcev v tej disciplini in seveda več uspeha. Upa, da bo razvoj in napredek disciplin light in full kontakt v Klubu borilnih veščin Ptuj še večji in da bi tudi v teh disciplinah postali eden uspešnejših klubov v Sloveniji.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Ptujčani v Murski Soboti: Adnan Hasanagič, Marko Seidl, Danijel Klobasa in trener Karl Šauperl.
Košarka m KK KŠ Haloze
Prvaki KLOŠ-a so mladi Majšperčani
KK Košarkarska šola Haloze je letos organiziral ligo osnovnih šol - KLOŠ. V njej so tekmovali učenci osnovnih šol Majšperka, Cirkovc, Kidričevega, Žetal in Makol. Zaključni del tekmovanja je bil odigran v sredini junija v športni dvorani OŠ Majšperk. Podelitev je spremljalo približno 150 gledalcev.
Naslov prvaka so si priigrali
učenci OŠ Majšperk, za njimi pa sta se zvrstili OŠ Cirkovce in OŠ Borisa Kidriča iz Kidričevega. Vse tri omenjene ekipe so prejele pokale, posebna priznanja pa so organizatorji podelili tudi najboljšim predstavnikom posameznih šol. Za najboljšega igralca celotne lige je bil proglašen Niko Bogovič iz OŠ Majšperk.
JM
Najboljši posamezniki ekip so prejeli posebna priznanja: skrajno desno je Niko Bogovič.
Mali nogomet
Superpokal v Naraplje
Mali nogomet je v Halozah dobil z ustanovitvijo rekreacijske lige malega nogometa - Haloze 2009, nove razsežnosti. Liga je bila zanimiva, kakor tudi super pokal, ki je bil odigran minuli konec tedna v Stopnem, kjer so se vse ekipe pomerile še po turnirskem sistemu.
Tokrat prvo- in drugouvršče-ni moštvi iz ligaškega dela nista bili uspešni, saj je že v prvem
krogu izpadla ekipa Plajnsko, v drugem pa še zmagovalec lige Medvedce, katero je premagala ekipa Abulca. Ta je kasneje v finalu po streljanju kazenskih strelov izgubila od TD Naraplje z rezultatom 2:3 (2:2). Slednji so tako osvojili prvo mesto in prehodni pokal, druga je bila ekipa Abulc, tretja pa ekipa ŠD AS Euroavto.
Danilo Klajnšek
Predaja pokala zmagovalni ekipi
Mali nogomet • Juršinci
REZULTATI 7. KROGA, 26. 6.:
KMN Juršinci - Kuki dom 2:0, Avto-el. Svržnjak - KMN Mitmau 1:3, KMN Vitomarci - Sadj. Lovrec 1:9, Grad. Anžel - Inox ogr. Majcen 0:3, ŠD Polenšak - Okr. Pri stolpu 4:2, ŠD Juršinci - Vin. Toplak 0:3.
a. ŠD JURŠINCI
9.	AVTEL. SVRŽNJAK
10.	KUKI DOM
11.	KMN JURŠINCI
12.	MOZAIK TEAM
13.	KMN VITOMARCI
10:15	6
17:15	4
9:16	3
a:2a	3
6:24	0
a:46	0
1.	VIN. TOPLAK
2.	INOX OGR. MAJCEN
3.	SADJ. LOVREC
4.	KMN MIT MAU
5.	GRAD. ANŽEL
6.	ŠD POLENŠAK
7.	OKR. PRI STOLPU
23:10 22:13 37:10 23:6 17:7 16:20 24:1a
PARI 8. KROGA, 3. 7.: 19:10: Okr. Pri stolpu - ŠD Juršinci; 19:45: Inox ogr. Majcen - ŠD Polenšak; 20:25: Sadj. Lovrec - Grad. Anžel; 21:05: KMN Mit mau - KMN Vitomarci; 21 :45: Kuki dom - Avtoel. Svržnjak; 22 :25: Mozaik team - KMN Juršinci.
Franc Kukovec
Judo m EP kadetov v Kopru
Urška Potočnik evropska prvakinja
Na evropskem kadetskem prvenstvu v judu v Kopru je izjemen uspeh dosegla tekmovalka judo sekcije pri TVD Partizan Ljutomer Urška Potočnik. Dijakinja 1. letnika srednje zdravstvene šole v Rakičanu je z izvrstnim nastopom v Zagrebu letos spomladi izpolnila normo za sodelovanje na letošnjih treh največjih tekmova-
njih kadetov do 70 kg (ob EP v Kopru še olimpijada mladih v Helsinkih in svetovno prvenstvo v Budimpešti). Urška je v finalnem dvoboju z »iponom« premagala tekmovalko iz Španije, pred tem pa je bila uspešnejša še od nasprotnic iz Nizozemske, Rusije in Francije.
Niko Šoštarič
Urška Potočnik
Rokomet m Sodnika Bojan Lah in David Sok
Bojan Lah in David Sok sta nova EHF-sodnika
Rokomet v naši okolici ima bogato tradicijo in je veliki ponos Ormoža, Velike Nedelje, Gorišnice, Ptuja. Zdaj je naša rokometna sredina dobila še ponos med sodniškimi vodami, saj sta mlada sodnika Bojan Lah in David Sok postala EHF-sodnika in kaj kmalu ju bomo srečali na televiziji ob prenosih Lige prvakov.
Kdaj sta se pričela ukvarjati s sojenjem?
Pričela sva soditi v letu 2000, takrat še gimnazijca in aktivna rokometaša.
Kdo vaju je navdušil in vpeljal v sojenje?
V sodniških vodah sva se sprva znašla čisto po naključju. Bojanov oče, tudi sodnik, je dal začetno pobudo in naju prijavil na uvajalni sodniški seminar. Bil je tudi najin prvi učitelj in poleg Davidovega očeta največji podpornik najine sodniške kariere.
Kariero sta pričela kot igralca Velike Nedelje. Opiši-ta vajine uspehe kot igralca pri Veliki Nedelji.
Dobrodošlo je, da je vsak, ki se odloči postati sodnik, igral rokomet. S tem lahko veliko bolje razumeš dogajanja med samo tekmo, emocije igralcev, trenerjev, gledalcev in po domače rečeno »čutiš igro«. Čar rokometne igre je kontakt in puščanje prednosti igre, zato se nama zdi to ključno. Sama sva igrala rokomet več kot 10 let in prešla vse starostne kategorije, kratek čas tudi v članski ekipi. Največji uspeh sva kot igralca dosegla z osvojenim naslovom klubskega državnega prvaka v kategoriji mlajših dečkov. Bojan pa je na tem turnirju postal tudi najboljši igralec.
Opišita pot do EHF-sod-nika, koliko let je trajala ta pot? Katere naloge moraš opraviti (praktični, teoretični del)? Mogoče vesta število EHF-parov v Sloveniji?
Uradna pot se vedno začne na tekmah domačega prvenstva pri najmlajših kategorijah. Zraven sva veliko sodila tudi prijateljske tekme. Za naju je bilo pomembno, da sva zelo hitro začela soditi in sva si do sedaj nabrala že kar nekaj izkušenj. Večji korak h kontinentalni kategoriji je bila priključitev programu YRP (young referee for future). Skozi ta projekt si EHF gradi bazo mladih perspektivnih sodnikov, jim omogoča sodelovanje na mednarodnih turnirjih in jih na nek način tudi selekcionira. Sama sva v okviru tega projekta uspešno sodelovala na kar nekaj mednarodnih akcijah. V letošnji sezoni naju je sodniška organizacija v okviru Rokometne zveze Slovenije predlagala še kot kandidata za EHF-kategorijo. Priložnost za pridobitev licence sva dobila na Evropskem univerzitetnem prvenstvu v Ljubljani (15. 6.21. 6. 2009). Zraven naju je bilo udeleženih še 5 parov iz Rusije, Danske, Švedske, Bolgarije, Poljske in dva slovenska mlada para iz YRP-programa. Na turnirju smo poleg vsakodnevnih tekem morali opraviti še tri teoretične teste, dve fizični preverjanji, video analize in veliko ur predavanj. Predavali so nam predsednik komisije za sojenje, lektor za sodnike in lektor iz trenerskih vrst pri EHF. Naziva kontinentalnega EHF-sodnika smo se ob koncu veselili trije pari, midva pa sva tako postala šesti slovenski aktivni par s kontinentalno kategorijo.
Se sodniki pred tekmo pripravljate na ekipi? Si ogledate kak DVD ekip oz. na kakšen način se pripravita za sojenje?
Zagotovo. Vsaka tekma predstavlja nov izziv, novo zgodbo na igrišču in ob njem, zato je pomembno, da si v danem trenutku kar najbolje pripravljen na situacije, ki se bodo ali
Bojan Lah in David Sok: »Meniva, da so pravila jasna v takšni meri, da se rokometna tekma lahko odigra brez težav pod pogojem nepristranskosti in upoštevanjem zdravega razuma.«
pa bi se lahko zgodile. Tekma je tekma, ne glede na to, ali je pripravljalna, ligaška, finalna in naša vloga na igrišču je ne glede na vrsto tekme zmeraj enaka. Se pa priprava na npr. prijateljsko tekmo vsekakor razlikuje od tiste na kakšno odločilno. Del tega so tudi video analize tekem, pri katerih pa se ne osredotočamo samo na igro ekipe, ampak predvsem na značilnosti posameznikov ter posameznih situacij, na katere moramo sodniki ustrezno reagirati. Poseben izziv predstavlja priprava na tekmo ekip, ki jim še nisva sodila in takrat so informacije iz Infostata ter od kolegov sodnikov še kako dobrodošle. Zmotno je mnenje, da sodniki začnemo razmišljati o sojenju na dan tekme, ampak se začnemo pripravljati od dneva, ko smo nanjo delegirani.
Rokomet je postal izredno hitro igra. Verjetno je lažje soditi tekme, kjer eki-
pi igrata počasnejši rokomet?
S to trditvijo se ne bi povsem strinjala, čeprav gre navidezno za logičen zaključek. Prav gotovo drži, da je rokomet izredno hitra igra in verjameva, da tem trendom sledimo tudi sodniki. Eden izmed osnovnih pogojev za pridobitev naziva EHF- in IHF-sodnika je ravno fizična pripravljenost. Ta pa se seveda neposredno ne more primerjati s pripravljenostjo igralcev, kar pa je do neke mere povsem realno. Ne glede na to, pa nama je osebno ljubše soditi tekmo s hitrim tempom, ker te hočeš ali nočeš prisili k večji osredotočenosti.
Pravila rokometne igre? Bi spremenila katero izmed pravil in katero?
V javnosti je velikokrat slišati tezo, da so rokometna pravila velika slabost tega izjemnega športa in da dopuščajo preveč prostora za lastno interpreta-
Nogomet • Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj
Jožetu Klincu še četrti mandat
Sodniki so sestavni del nogometne igre, precej pa so tudi na udaru javnosti, še posebej ob porazih moštev, ki v njihovih odločitvah iščejo alibije za svoj neuspeh. Dejstvo je, da tako kot igralci tudi sodniki grešijo, vendar so te napake precej bolj izpostavljene.
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj spada med številčnejša tovrstna društva v Sloveniji. Iz njihovih vrst prihajajo nekateri zelo cenjeni sodniki, ki delijo pravico na domačih in mednarodnih tekmah. Pred nekaj časa so imeli volilno skupščino, kjer so Jožetu Klin-cu zaupali še četrti mandat. Očitno je, da jih je prepričal z dosedanjim delom in programom. "Moram reči, da mi je v veliko čast, da bom še naslednja štiri leta vodil sodniško organizacijo, ki je precej številčna, saj imamo v svojih vrstah skoraj sto sodnikov. V minuli sezoni smo bili zadovoljni z delom
naših članov. Imamo tri sodnike, ki bodo vodili srečanja v 1. slovenski nogometni ligi: mednarodni sodnik Robert Krajnc, Roman Glažar in Drago Klinc, prihaja pa tudi mlajši rod, ki se polagoma prebija naprej," je uvodoma povedal predsednik MDNS Ptuj Jože Klinc.
Ker so tekmovanja v nogometu na področju MNZ Ptuj precej razvejana (tudi drugod v Sloveniji), je vedno večja potreba po sodnikih. Kako pa je z pridobivanjem novih članov in izobraževanjem sodnikov, pa nam je Jože Klinc dejal: "Vsako leto poskušamo v svoje vrste pritegniti mlajše sodnike in jih nato tudi izobražujemo ter pripravljamo na praktični del. Tudi vsi ostali redno vadijo in se izobražujejo, saj je to nujno potrebno, da se ohrani visoki nivo sojenja. Seveda bi si želeli, da je teh novih moči še več in upam, da bomo uspešni pri tem."
Danilo Klajnšek
m ^.¡rl.
Foto: Črtomir Goznik
Jože Klinc
cijo. Sama se s tem povsem ne strinjava. Zadnje spremembe oz. dopolnitve pravil so postavile veliko bolj jasno sliko, kot je bila in ob tem so bila podana tudi jasna pojasnila. Meniva, da so pravila jasna v takšni meri, da se rokometna tekma lahko odigra brez težav pod pogojem nepristranskosti in upoštevanjem zdravega razuma. Na žalost prihaja do neželenih situacij ravno zaradi nepoznavanja pravil s strani vplivnih udeležencev (naj si bodo to igralci, trenerji, sodniki itn.). Bolj učinkovito kot spreminjati posamezno pravilo se nama zdi medsebojno izobraževanje in sodelovanje vseh udeležencev, da bomo vsi imeli karseda enake kriterije in da bomo vsi gledali isto sliko. Vzajemna predavanja in seminarji med trenerji in sodniki, ki smo jim priča v zadnji sezoni tudi v Sloveniji, so prav gotovo korak v pravo smer. Vendar pri tem ne gre prezreti tudi vloge medijev, ki morate svoj del odigrati tudi korektno, saj se velikokrat tezo o »nejasnosti« pravil zaradi dejanskega nepoznavanja po nepotrebnem zlorablja.
Bi tretji sodnik olajšal delo med rokometno igro?
Odvisno kakšno vlogo in pristojnosti bi imel. Če govorimo v smislu primerjave s četrtim sodnikom pri nogometu, prav gotovo, drugače pa v tem trenutku ne vidiva prednosti. Je težje soditi tekmo v 1. B-ligi, 2. ligi ali tekmo mlajših dečkov?
Tekma je tekma, ne glede na vrsto ali kategorijo. Se pa znanje in zorni koti pri mlajših kategorijah gotovo razlikujejo od tistih pri starejših.
Na kaj morata biti sodnika med rokometno igro najbolj pozorna?
Na to, da igra teče v skladu s pravili in da je kriterij enak za obe ekipi.
Kdo od vaju je strožji sodnik?
Odvisno od trenutnega razpoloženja (smeh). Teživa k temu, da sva oba enako. Se pa nimava za preveč stroga, zmeraj poskušava dopustiti civiliziran dialog, pa naj si bo s trenerji ali igralci.
Si ogledata kdaj tekmo sodnikov iz našega konca, ki prihajajo za vama? Kaj jim svetujeta? Imamo kak
zanimiv in dovolj kvaliteten par, da vaju v kratkem ujame?
Zelo rada si ogledava kakšno tekmo, čeprav nimava ravno veliko priložnosti za to. Upava pa, da bo v prihodnosti več možnosti za pretok koristnih informacij in napotkov, ki jih dobiva od delegatov in sodnikov v Sloveniji ali tujini. Imamo pa na našem koncu kar nekaj mladih parov, ki jih ob dobrem vodenju in lastni volji ter delu lahko čaka lepa sodniška kariera.
Afera podkupovanje? Imata že kakšno negativno izkušnjo?
Tovrstne negativne izkušnje nimava. Zavezuje pa naju etični kodeks EHF, ki sva ga nedavno imela priložnost podpisati za sezono 2009/10. Nad vsem pa naju zavezujejo najine osebne vrednote, ki so nama jih vzgojili najini starši, sorodniki, prijatelji in okolje, v katerem sva odraščala.
Cilji v življenju na področju sojenja?
Tako kot večina športnikov tudi midva sanjava o tem, da bi s ponosom predstavljala najino domovino na olimpijskih igrah. Drugače pa zmeraj stopava korak za korakom, tako si za naslednje leto želiva, da bi najina premierna prvoliga-ška sezona potekala čim bolj gladko in da bi morebitne priložnosti, ki jih bova dobila v evropskih tekmovanjih, kar se da dobro izkoristila. Imata med sodniki kakšnega vzornika?
Vzornike si iščeva predvsem med slovenskimi sodniki, pa naj gre za tiste, ki so že končali s sojenjem, ali tiste, ki so še vedno aktivni. Govoriva o naših mednarodnih sodnikih, ki so v svetu zelo spoštovani in cenjeni.
Najzahtevnejša tekma, ki sta jo sodila (Partille, univerzitetno finale)?
Težko je govoriti o eni tekmi. Priznava, da imava malce treme pred vsako tekmo. Tiste pozitivne. To je pokazatelj, da ti ni vseeno, kako boš nalogo opravil, in da si želiš, da si na igrišču čim manj opazen. Če pa že morava kakšno izpostaviti, naj bodo to 3 tekme: tekma za prvaka 1. B-lige med Krškim in Mariborom, tekma na Odprtem evropskem prvenstvu v Göte-borgu med Švedsko in Francijo (veliko navijačev), polfinale mediteranskega prvenstva v Črni gori med Francijo in Črno goro, kjer so zmagovalca odločale sedemmetrovke.
Si predstavljata, da bi sojenje rokometa lahko kdaj bil vajin poklic, s katerimi bi preživljala družino?
Oba sva rokometna navdušenca iz družin, ki živijo za rokomet. S sojenjem se s podporo najinih staršev in punc že od vsega začetka ukvarjava iz čiste ljubezni do tega atraktivnega športa. Zmotno je prepričanje, da sodniki to delamo samo za denar, zaslužka je namreč ob odštetju vseh stroškov zelo malo glede na čas in sredstva, ki jih vlagamo. Kljub temu da sva oba končala fakulteto in da sva že zaposlena, se ob ideji, da bi od sojenja lahko živela, nasmejeva in prikimava, da bi bila to za naju sanjska služba.
Uroš Krstič
Stanovno • Humanitarna akcija Rotary kluba Ptuj-Ormož
Vodovod za 84-letno Frančiško Ozvatič
V minulih dneh se je življenje za 84-letno Frančiško Ozvatič iz Stanovna 14 korenito spremenilo. V njeni stari hiški je iz pipe pritekla voda. Prvič v njenem življenju. To ji je omogočila dobrodelna akcija Rotary kluba Ptuj-Ormož, ki ji je pred 12 leti v isto hiško že napeljal elektriko.
■ V
Frančiška Ozvatič živi sama na odmaknjenem predelu Stanovna na robu gozda. K njej ne vodi nobena utrjena cesta in je v teh dneh, ko so travniki dodobra napojeni z deževjem, mogoče priti le peš. Sorodnikov nima, brat živi v Avstraliji, ima pa dobre
sosede, ki jo pridejo od časa do časa pogledat in ji kaj pomagajo. Vsak dan jo obišče tudi negovalka iz Centra za starejše občane, ki ji pomaga pri opravilih ter prinese hrano, doslej ji je iz Ormoža nosila tudi tekočo vodo. Ozvati-čeva namreč ni imela tekoče
V skromni hiški v samoti na robu gozda v družbi šestih muc, psa in kokoši jesen življenja preživlja 84-letna Frančiška Ozvatič.
vode. Vse življenje je po njo hodila v kakšnih 200 metrov oddaljen izvir Globečina, od koder so v starih časih učenci nosili vodo za učitelje na šolo Runeč. Zadnje čase pa so ji noge precej odpovedale in se premika ob pomoči dveh bergel. Nekako še vedno uspe poskrbeti za svojih šest muc, psa in kokoši.
Frančiška Ozvatič je bila ob dogodku zelo ganjena. Povedala nam je, da je doslej vodo lovila tudi s strehe in uporabljala kapnico. Ob tem, da teče voda iz pipe, je presrečna, le potarnala je, da ne ve, kako dolgo bo to novo pridobitev lahko še uživala. Pravi, da je bilo najtežje po vodo hoditi pozimi, ker je bilo najprej treba narediti tir. Zato je z vodo vedno varčevala in tudi sedaj, ker se še ni navadila, da ji je voda ves čas na razpolago. Ozvatičeva je vse življenje delala na mali domači kmetiji in pri drugih velikih
kmetih. Sedaj je upokojena in z 200 evri, če je varčna, uspe prehraniti sebe, svojih šest muc, psa in kokoši.
Glavni organizator akcije je bil Roman Žličar, ki je opazil stisko ostarele ženice in na njegovo pobudo so jih uredili elektriko in sedaj še vodovod. V dobrodelni akciji Rotary kluba Ptuj-Ormož so pomagali tudi člani oziroma podjetniki Davorin Lesjak IGD Holermous, ki je poskrbel za gradbena dela, Robert Dežmarič za električno napeljavo, Stanislav Donaj iz Gajevcev za vodovodno montažo, Jože Bešvir pa je daroval hidrofor.
Rotary klub Ptuj-Ormož je bil ustanovljen leta 1995 in združuje 22 članov. Deluje po mednarodnih pravilih, med njihove aktivnosti pa sodi tudi humanitarna dejavnost, kot smo ji bili tokrat priča na Stanovnu.
Viki Klemenčič Ivanuša
Štefan Petek je v imenu Rotary kluba Ptuj-Ormož skupaj s Frančiško Ozvatič svečano odprl pipo, iz katere je pritekla voda.
Foto: vki
Foto: vki
Mala vas • 6. predizbor za zlato harmoniko Ljubečne
v	^
Dornava • Športni dan
25 mladcev in dva seniorja
Lepo vzdrževan in enako romantično obarvan malovaški Tunf (večnamenski center z ribnikom v Mali vasi) je bil tudi letos prizorišče šestega predtekmovanja za 29. Zlato harmoniko Ljubečne 2009. Kljub precej nestanovitnemu vremenu, ki je iz oblakov med redkimi sončnimi žarki vsake nekaj časa pocedilo debele kaplje dežja, se je v Tunfu zbralo lepo število ljubiteljev zvokov harmonike.
Velik smeh
V Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi že kar nekaj let zapored junija pripravijo zaresen in velik športni dan za čisto vse uporabnike zavoda iz vseh oddelkov, tako za tiste na vozičkih kot tiste, ki živijo v samostojnih stanovanjih, pa tudi za vse strokovne delavce - od defektologov preko delavnih terapevtov do fizioterapevtov.
Vsa leta poteka predizbor pod organizacijsko taktirko Kulturnega društva Mala vas in s sponzorstvom občine Gorišnica. In tudi letos naj bi se veliki in majhni mojstri diatonične harmonike pomerili v štirih oziroma celo petih starostnih kategorijah. A se niso, in to zato, ker moških (ali žensk) v najlepših (beri: zrelih) letih od 25 pa tja do 59, ki bi obvladovali drobne gumbke ob glasnem mehu, na odru sploh ni bilo. Zakaj tako, je možno le ugibati; morda ne obvladajo več spretnosti pritiskanja na gumbe slovitega tradicionalnega instrumenta, morda nimajo poguma tega
znanja pokazati na tekmovanju, morda pa morajo v teh letih, dokler pač še lahko, pritiskati na toliko »druge vrste gumbkov« kje drugje, da vse »igra«, kot je treba, da potem energije in časa za pravo harmoniko pač zmanjka. V tem zadnjem primeru je razlog za popolni izpad tekmovalcev v najlepših letih še nekako opravičljiv, ne pa tudi razumljiv, saj tovrstno tekmovanje s pravo harmoniko lahko predstavlja vsaj dobro vajo za ohranitev prstne tehnike, ki je potem res lahko uporabna in zaželena tudi na drugačnih instrumentih.
Je pa toliko bolj razveselju-
joče dejstvo, da sta bili letos odlično zastopani najmlajši kategoriji; prva v starosti do 15 let in druga od 16 do 25 let, kjer se je v spretnosti igranja pomerilo kar 25 tekmovalcev; 10 v tistem prvem, še otroškem razredu in kar 15 mladih v razredu do 25 let. Vmes je bila nato precejšnja starostna praznina, nato pa sta se našla le še dva seniorja, ki sta zaigrala v najstarejši, seniorski kategoriji nad 60 let starosti; kot vedno je bil to Konrad Kostanjevec, ki se je glede na pravila tovrstnih predtekmovanj tudi avtomatsko uvrstil v finale, ki bo konec poletja v Ljubečni, in pa
Ivan Zavrl.
Strokovna komisija je potem, ko je slišala po dve odigrani skladbi vsakega od skupno 27 nastopajočih, odločila, da si prve tri pokale kot najboljši harmonikarji-fraj-tonarji tokratnega predtek-movanja zaslužijo Sandi Zajc (zlati pokal), Peter Prohart (srebrni pokal) in Božidar Šti-berc (bronasti pokal), sicer pa so prav vsi, ki so tekmovali , prejeli posebna priznanja.
V polfinale pa so se, ob že omenjenih treh harmonikarjih, uvrstili še Niko Zorko, Simon Rečnik, Tamara Vandur in Sebastijan Knez.
SM
Tudi letošnjo drugo junijsko soboto je v Zavodu odmevalo od smeha in veselega navijanja; na tokratnem športnem dnevu se je namreč zbralo kar preko 60 udeležencev, ki so se pomerili v različnih disciplinah: v teku na 60 metrov, metu žoge na koš, v nadvse zanimivi in nemalo zahtevni spretnostni vožnji z vozički, v suvanju krogle in za konec še v vlečenju vrvi. Prva ta, zadnja disciplina je tista, kjer morajo svojo moč in spretnost izmeriti med seboj varovanci in zaposleni. In če je slučajno kdo pomislil, da so bili močnejši zaposleni, moramo povedati, da se je krepko zmotil! Zmagali so namreč navdušeni uporabniki, in to sploh ne prvič, saj imajo v svoji vitrini že kar nekaj zmag iz
te discipline.
Tudi sicer so tekmovanja v ostalih disciplinah zelo resna, saj se vsem tekmovalcem meri bodisi dosežen čas pri teku ali vožnji z vozičkom bodisi dolžina meta krogle in seveda se pišejo točke. Rezultati pa na koncu še zdaleč niso najpomembnejši; veliko pomembnejša je udeležba na tekmovanju, zagnanost tekmovalcev, njihovo navdušeno navijanje in športni duh, zato prav vsi dobijo posebne diplome.
Športni dan pa se seveda zaključi z odličnim sendvičem in sokom ter z veliko smeha in govora o tem, kako je bil kdo dober ali kje ga je kdo kaj »po-biksal«.
SM
Foto: SM
Letos se je na predizboru za polfinale Zlate harmonike Ljubečna 2009 v Mali vasi zbralo 27 frajtonarjev; največ je bilo mladih do 25 let, starostnega povprečja nista mogla pokvariti niti dva seniorja (nad 60 let), saj tistih harmonikarjev v »zrelih« letih sploh ni bilo ...
Foto: SM
Ena najzanimivejših iger, kjer se uporabniki Zavoda pomerijo s tamkaj zaposlenimi, je vlečenje vrvi. Zmaga je že nekajkrat zapored šla v roke gojencev.
Repišče • Umetnost sredi Haloz
Bojan Lubaj odprl razstavišče Collos
Bojan Lubaj, znan pridelovalec odličnih predikatnih vin, potrjenih z uspehi na številnih domačih in mednarodnih ocenjevanjih vin, in uveljavljen likovni ustvarjalec je svojo umetniško dušico in Haloze obogatil z razstaviščem, ki ga je uredil sredi vinogradov, v svoji vikend hišici v Repiščah pri Leskovcu.
Bojan Lubaj (levo) v družbi z Jožetom Foltinom sredi novega razstavišča Collos v haloških Repiščah.
Foto: Stojan Kerbler
V družbi s prijatelji in likovniki s širšega ptujskega območja je svoje razstavišče Collos v Repiščah 9 c odprl v soboto, 27. junija. Umetniškega dogodka je bila posebej vesela Majda Vodušek Klemenčič, predsednica Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo, kjer je Lubaj eden aktivnejših članov likovne sekcije. Razstavo Lubajevih najnovejših likovnih del in razstavišče Collos pa je odprl profesor likovne umetnosti Jože Foltin iz Ptuja.
Bojan Lubaj je že nekaj časa razpet med Dravskim in Ptujskim poljem ter Halozami in Ljutomersko-Ormo-škimi goricami, saj je doma v Kidričevem, na osnovni šoli v Gorišnici poučuje fiziko, svoj prosti čas pa preživlja med haloškimi vinogradi, v Repiščah, kjer ima vikend hišico, in v Ljutomersko-Ormoških goricah, kjer ima v najemu vinograd. A
razpet je tudi v svojem življenjskem ustvarjanju, saj poleg učiteljskega poklica skrbi za okoli 2400 trsov vinske trte, na katerih pridela letno okoli 4000 litrov vina, vinogradniška krajina pa mu nudi tudi čudovit navdih za njegovo likovno ustvarjanje.
Poznavalci likovne umetnosti vedo povedati, da je Lubaj odličen akvarelist, v zadnjem obdobju pa prihajajo do izraza tudi njegova oljna dela. Prejšnji mesec je v razstavišču Super mesta v Ptuju razstavil svoja olja z zimsko motiviko, ki so nastala v zadnji zimi, v svojem razstavišču Collos pa je razstavil tudi svoja najnovejša dela s krajinsko tematiko. Sicer pa bo v razstavišču Collos ponudil možnost razstavljanja tudi drugim likovnim ustvarjalcem.
-OM
Piše: Uroš Žajdela • V Mavretaniji (14.)
Pot v Nouadhibou
Nadaljevanje
Ob sprehajanju po barakarskem naselju sva naletela na precej visokega in dobro grajenega fantiča, ki se je kot kača prismukal izza majhne hiške. Sprehodil se je z nama, »pa ne zaradi varnosti, ker tukaj ni težav«, je hitel razlagati. »Življenje v Mavretaniji je težavno,« je pripovedoval, »preprosto ne moremo poslati otrok v šolo in tako živimo v začaranem krogu,« je z otožnim glasom pripomnil. »Vendar je to volja Alaha.« V tistem trenutku se začnejo tla dobesedno premikati, tresti. Strašno. Nepričakovano. V precejšnjem nelagodju pomislim na potresno delovanje, čeravno območje ne leži na tektonski prelomnici. Tresenje in grom se nezadržno približujeta, najin sogovornik pa se dogajanju le nasmiha. Postopoma se nismo več slišali, glasnost nenaravnega dogajanja je preglasilo vsak naš čut. Tresenje ni pojenjalo. Povrh
vsega zaslišiva kričeče zvoke. V nekaj trenutkih se vse pomiri, niti glasu niti tresenja ni več občutiti. Najina negotovost je privabila nasmešek na zdolgočasen obraz sogovornika. »Na to pa je Mavretanija izredno ponosna,« z zanosom pripoveduje. »Premoremo namreč najdaljši vlak in pripadajočo konstrukcijo na svetu,« ponosno zaključi. In dejansko je mestece Nouadhibou zadnje postajališče t. i. »iron-ore train« (vlak železove rude), ki je tudi uradno priznan kot najdaljši vlak na svetu. V osrednjem delu Mavretanije se namreč nahaja rudnik železove rude in z vlakom pripeljejo neverjetno količino te rude do obmorskega pristanišča v bližini mesta Nouadhibou. Gre za pet-kilometrsko vlečno konstrukcijo, ki jo poganja vsaj 30 metrov dolga lokomotiva. »Večina ljudi iz barak se preživlja z delom v rudnikih,« pripoveduje mlad fantič. »Tudi moj oče je tam, jaz pa skr-
Foto: Uroš Zajdela
Ljudje so že pred časom opustili nomadsko življenje in se naselili v barakah skorajda v središču mest. Pogosto izražajo nostalgijo za predhodnim življenjem, ki ga v osrednji Mavretaniji še zmeraj ohranjajo.
Foto: Uroš Zajdela
Življenje v Mavretaniji je za preprostega človeka izredno težavno. Večina neizobraženih ljudi, brez rednih dohodkov in upanja v boljši jutri, živi v naselju karto-nastih in lesenih hišk. Ponosa pa jim vendarle nihče ne more vzeti.
Foto: Uroš Zajdela
Precej skromno življenje v odročnih predelih Mavretanije zahteva za pogled v svet satelitski krožnik. Kljub precejšnji revščini skorajda vsaka koliba premore enega izmed teh.
bim za sestre in brate,« nadaljuje. Očitno je tudi njegova usoda povezana s tem rudnikom. Poslovimo se.
Midva se zapodiva v smeri bližnje saharske obale. Voda je precej hladna. Morski tokovi precej močni. Vsekakor pa je čas, da vsaj za trenutek namočiva najine utrujene noge v Atlantski ocean. Ribiči naju pozdravijo, sicer pa se ne zmenijo za naju. Uživava spokojnost v harmoniji z naravnimi čudesi. Ob koncu mesta je hoja po brezpotjih zaradi številnih neuničenih pehotnih min še vedno zelo nevarna in prepovedana. Številne zgodbe o nezgodah krožijo med domačini glede števila smrtnih nesreč z minami. Nemogoče je potrditi katerokoli izmed tez ...
Čas je bil za slovo od fantastične Ma-vretanije, zato sva se podala do mestne garaže, od koder naj bi bil organiziran javni prevoz do sosednje Zahodne Sahare pod uradnim nadzorom Maroka. Kmalu sva ugotovila, da avtobus v tej smeri ne vozi, temveč povsem naključni in tovorni kombiji. Dogovorimo se za ceno, pljunemo v roke in natovori-mo prtljago. Ura je bila osem zjutraj. Nekoliko naju preseneti pomanjkljivost kombija, saj ni imel sedežev v »tovornem« delu, a kaj ko je bila to najina edina možnost. Sprijazniva se z dejstvom, da bova pač morala preživeti 18-urno vožnjo na notranjem blatniku kombija. Sonce je že pošteno pogrelo Zemljino obličje, mi pa smo še kar čakali na druge potnike. Čez nekaj časa se zaveva, da voznika ni več na spregled. Čakava še kako uro, ni ne potnikov, ne voznika, ne najinega denarja. Nervoza naju malo ubija. Okrog druge popoldan se vrne voznik, prisostvuje še nekaj sopotnikov. Uro kasneje vendarle odrinemo. Utrujenost je kmalu zamenjalo nepopisno veselje, saj je usoda združila v zadnjem delu kom-bija na poti do Zahodne Sahare fantastično mešanico raznolike kulture,
običajev in značaja. Tvorili smo kombinacijo dveh evropskih popotnikov, ultra islamističnega imama, arabsko številčno bogato družino s pomembnim lokalnim političnim veljakom, obilno afriško tradicionalno dekle ter arabskega »casanovo«. Osemnajsturna nepozabna dogodivščina se je pričela ... Seveda je bilo še potrebno prečkati mejni prehod z uradnim Marokom, vendar pa je zaradi prisostvovanja lokalnega politika prečkanje urejeno v manj kot uri. Zapustila sva Mavreta-nijo izjemno navdušena. Fantastična dežela prijaznih ljudi, neprecenljive lepote narave ter islamskega determi-
nizma. Vsekakor se bom kmalu vrnil v Mavretanijo.
Mavretanija je država nepredstavljivih raznolikosti in hkrati neizmerne enakosti. Površinsko gledano je 50-krat večja od Slovenije, vendar na saharskih sipinah prebiva le 3 milijone ljudi (več kot tretjina v prestolnici). Država v mednarodni skupnosti »slovi« predvsem zaradi genocidnih dejanj zoper etnične skupine Wolof. Še danes veliko ljudi prebiva v begunskih taboriščih v sosednjih državah, predvsem v Senegalu. Prav tako je Mavretanija poznana po famoznem sužnjelastni-škem sistemu, saj je ravno ta država zadnja na svetu zakonsko, a ne tudi dejansko, odpravila suženjstvo. Vendarle pa je Mavretanija mnogo več. Dežela v katero se hitro zaljubiš. Fantastična saharska pokrajina z nepreglednimi sipinami. Država prečudovitih ljudi, raznolike kulture, tradicionalnega no-madizma ter bogate zgodovine.
Seveda so obmejni predeli z Alžirijo in Malijem izrazito nevarni in vsakršno »romanje« v ta del strogo odsvetujejo, saj deluje kopica islamskih milic. Vendar pa je osrednji del, kjer prebiva Moor etnična skupina, povsem varen, zanimiv in nepozaben.
Nadaljevanje prijodnjič
Kuharski nasveti
Jajčevci
Jajčevec je trajnica s kratko življenjsko dobo, ki jo gojimo kot enoletnico, pri pripravi jedi pa cenimo njene plodove. V majhnih količini vsebuje večino vitaminov in mineralnih snovi ter ima izredno majhno energijsko vrednost, saj vsebuje majhne količine ogljikovih hidratov in beljakovin. Plodovi so najrazličnejših oblik in barv, od velikih vijoličastih do majhnih belih okroglih s premerom do 5 centimetrov. Zraven vijoličastih in belih drugod po svetu gojijo še zelene, sivkasto modre in svetlo rjave vrste jaj-čevcev.
Jajčevci so privlačni zaradi nežne topljive sredice oziroma mesa in zaradi privlačne zunanje lupine, ki jo po navadi kuhamo in uporabljamo skupaj s sredico. Pri starejših plodovih lahko lupino odstranimo ali pri tistih jedeh, kjer nam lupina kvari okus ali kako drugače vpliva na jed. Surovih jajčevcev ne uživamo, razen če smo jih konzervirali. Popolnoma zreli plodovi jajčevcev vsebujejo grenak sok in tako so pripravljeni jedi rahlo grenke. Grenak sok pri jajčevcih lahko odpravimo s soljenjem, tako da narezane jajčevce rahlo solimo jih pustimo stati vsaj 10 minut in nato iz njih obrišemo vodo. Sol potegne iz jajčevcev vodo, z njo vred pa tudi grenak sok in so zato manj grenki.
Ne glede na to, ali so jajčevci popolnoma zreli ali ne, je primerno, da soljenje izvedemo takrat, kadar jajčevce pečemo, saj tako jajčevci pri pečenju ne posrkajo večje količine maščobe. Pri pripravi jedi iz jajčevcev ne uporabljamo veliko različ-
nih dišav in začimb, da ohranimo nežen okus in aromo. Tako je dovolj, da jih pri pečenju na žaru le rahlo solimo in popra-mo ali jih pečene potresemo s svežim drobnjakom in sesekljanim peteršiljem. Posebej okusni so jajčevci, pečeni na maslu. Če pečene ponudimo hladne, jih pogosto prelijemo z mešanico olivnega olja, sesekljanega česna in peteršilja. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno solato, zraven rib.
Od toplotnih postopkov jaj-čevce najpogosteje pečemo s pomočjo manjše količine maščobe v ponvi, na žaru, lahko tudi v pečici, kuhamo in cvremo. Zardi nežne strukture sredice jajčevcev so vsi toplotni postopki kratki. Za boljši okus pa jih lahko pred toplotno obdelavo tudi mariniramo in z različnimi dodatki še poudarimo njihovo aromo in okus. Jajčevci so priljubljena zelenjava tudi drugod v svetu, kjer iz njih pripravljajo številne jedi. Tako jih v Italiji pogosto pečejo skupaj s svežimi paradižniki. Na Madžarskem jih pogosto pretlačijo skupaj s kuhano papriko, v Franciji jih nadevajo s sardelnimi fileji, olivami in paradižnikom ali z rižem, česnom, čebulo in pinjolami, v Grčiji lahko poskusite nadevane z mleto jagnjetino ali omako, ki jo izboljšajo z limoninim sokom in gorčico.
Tudi pri nas jajčevce pripravljamo na številne načine,
Foto: Martin Ozmec
Jajčevci oz. melancane
Ugrizi kač so pri nas na srečo zelo redki. Na našem koncu domujeta dve strupeni kači, modras (Vipera ammodytes) in gad (Vipera berus). Obe imata v ustih zobe strupnike in v njih različno količino strupa. Strup je relativno nevaren, gre za he-molitičen strup, kar pomeni, da povzroči razpadanje rdečih krvnih telesc in sprostitev hemoglobina iz njih. Strup povzroči tudi slabo strjevanje krvi in močno razpadanje tkiva oziroma nekrozo na mestu ugriza. Kot velja za vsak strup je tudi pri kačjem strupu pomembna
pogosto jih polnimo, različno paniramo in cvremo, pripravljamo različne musake, pireje, enolončnice in kremne juhe. Lahko jih pripravimo tudi za zajtrk, ko jih dušimo skupaj s čebulo in paradižnikom. Dušene z jajci pripravimo tako, da jajčevce najprej operemo in narežemo na kolobarje ali na kocke. Po potrebi jih solimo. Posebej sesekljamo manjšo količino čebule in jo na maščobi svetlo prepražimo. Nato dodamo jajčevce in na kocke narezan paradižnik. Na en jajčevec uporabimo en paradižnik. Po potrebi rahlo solimo in popra-mo, posodo pokrijemo in počasi dušimo 20 do 30 minut. Po potrebi jed med dušenjem večkrat premešamo in prilije-mo manjšo količino vode. Tik pred koncem dušenja dodamo razžvrkljana jajca in mešamo tako dolgo, da jajca zakrkne-jo. Tako pripravljene jajčece lahko izboljšamo tudi, če na čebuli zraven pražimo gobe ali če dodamo na male kocke narezano slanino.
Jajčevce pa pogosto tudi nadevamo. Nadevamo jih lahko z mešanico mlete svinjine in govedine, mešanico mlete svinjine in riža, gobovim nadevom in drugimi zelenjavnimi nadevi. Za nadev pa si lahko pripra-
vimo tudi nadev iz ješprenja. Jajčevce po dolgem prereže-mo na polovico, izdolbemo sredino in jih rahlo posolimo. Posebej v slani vodi skuhamo manjšo količino ješprenja do 3/4. Kuhan ješprenj odcedi-mo, splaknemo s hladno vodo in ohladimo. Posebej v kozici segrejemo manjšo količino maščobe, dodamo fino sesekljano čebulo, ko čebula rahlo ovene, dodamo česen, na kocke narezano suho slanino in na kocke narezan paradižnik. Na en loček kuhane kaše damo le en paradižnik. Ko paradižnik spusti tekočino, dodamo kašo, po potrebi solimo, dodamo še sesekljan peteršilj in nari-ban parmezan. Nadev na hitro premešamo in odstavimo. Parmezan lahko zamenjamo tudi s poljubnim drugim trdim ali pol trdim sirom.
S pripravljenim nadevom napolnimo jajčevce in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc ali z bešamelom. Tako nadevane damo v pekač in v pečici pri 200 oC pečemo 20 do 30 minut. Za boljši okus lahko na dno pekača potrese-mo mešanico sesekljane čebule in narezanega paradižnika, začinimo in po dušenju ponudimo zraven kot omako.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Ugriz strupene kače
Gospod Lojze iz okolice Ptuja ima psička lovskega terierja in sprašuje, ali lahko pomaga svojemu psu, če ga piči oziroma ugrizne kača in kaj mora storiti. Lani mu je kužek po ugrizu kače v eni uri poginil, na truplu je našel sledi ugriza na zadnji tački.
količina vbrizganega strupa v telo. Tako je kačji strup zelo nevaren predvsem za manjše pse, saj je pri njih količina izločenega strupa glede na telesno maso dokaj velika.
Kako vemo, da je našega psa ugriznila kača? Diagnoza je najlažja, če je lastnik kačo videl, slišal, da je pes zacvilil ali pa celo videl ugriz. Mesto ugriza zelo hitro oteče, je zelo boleče, kužek postane izrazito nemiren in prestrašen. Na mestu ugriza oziroma otekline so vidni sledovi zob strupnikov, majhne luknjice, ki jih je lahko
Foto: Emil Senear
več. Iz njih se izceja rdečkasta tekočina, sokrvica, zaradi močne lokalne hemolize. Ker kužka rana in oteklina močno boli, si jo sprva liže, pogosto presunljivo cvili in kaže znake vedno večje zmedenosti, pre-strašenosti, motenj v gibanju, težkega in pospešenega dihanja, bruhanja, lahko tudi driske. Stanje se zelo hitro slabša in kužek obleži z očitnimi znaki omejene zavesti, krčev in na koncu umre.
Psa, ki ga je ugriznila kača, moramo čim prej pripeljati k veterinarju. Če je bil ugriz v eno od ekstremitet, je priporočljivo nad mestom ugriza nemudoma tačko močno preve-zati s povojem, elastičnim trakom, gumo ali čem podobnim. S tem tako imenovanim esmar-hovim ali kompresijskim povojem vsaj nekoliko preprečimo sistemsko delovanje strupa, seveda če smo to storili takoj po ugrizu. Če ne vemo, kdaj je bil ugriz, je prevezovanje tačke nesmiselno. Strokovna pomoč veterinarja je usmerjena v preprečevanje šoka, ki nastopi zaradi ugriza in je lahko smrten. S kortizonskimi zdravili je potrebno preprečevati nekrozo
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
na mestu ugriza in idealno je, če lahko nevtraliziramo vsrkani strup s specifičnim serumom. Pred leti smo veterinarji imeli serum na zalogi, sedaj pa ga je zelo težko dobiti. Psa je potrebno hospitalizirati, pri-klopljen mora biti na infuzijo in potrebna je intenzivna nega z monitoringom, saj se le tako lahko konkretno ukrepa glede na trenutno stanje organizma. S pravočasno ustrezno terapijo se stanje pri kužku hitro popravlja, stabilizira in kužek lahko že drugi dan zapusti bolnišnico. Dalj časa traja terapija nekrotičnega mesta, kjer je bil ugriz, kar rešujemo z uživanjem antibiotikov ali celo s kasnejšo kirurško obdelavo rane.
Če posumimo, da je našega psička ugriznila kača, ga je potrebno čim prej pripeljati do izkušenega veterinarja oziroma veterinarske ustanove, ki je tudi dobro opremljena za nu-denje intenzivne nege in ima možnost hospitalizacije. V takem primeru gre res za nujno zadevo in takim pacientom je tudi namenjena 24 ur trajajoča dežurna služba. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Julij, mesec vročine in vrtne svežine
Meseca julija se dan že prične krčiti, sonce pa v tem času še močneje greje. Negovano, oskrbovano ter obdelano vrtno rastje bo stopnjevalo izrabo sonca, talne vlage ter drugih naravnih dejavnikov rasti za nadaljnjo rast in nabiranje moči pri dorašča-nju ter zorenju plodov za jesensko žetev.
Rimljani so sedmi mesec v letu poimenovali po takratnem rimskem vojskovodju in prenovitelju starega rimskega koledarja Juliju Cezarju. Do leta 46 po novem štetju je koledarsko leto štelo 10 mesecev, po prenovitvi koledarja pa šteje 12 mesecev. Mesec julij je bil na Slovenskem povezan s košnjo in žetvijo, od tod tudi več poimenovanj, kot žetnjak, semenec, pšeničnik, šentjakopnik, srpnik, vse do danes pa mu je uporabljeno ime mali srpan.
V	SADNEM VRTu je v poletnem času najprijetnejše opravilo obiranje sadja. Zore poleti zoreče sorte jabolk, hrušk, breskev, marelic ter raznovrstno jagodičevje. Ob tej radosti pa v mesecu juliju ne pozabimo na varstvo sadnega drevja, da bo tudi v drugem polletju, ko rast pojenjuje, obdržalo zdravo listje, ki bo ves čas vegetacije do kraja z asimilati prehranjevalo plodove, tvorilo cvetni nastavek v mesecu avgustu za rodnost v naslednjem letu ter v drevesu ustvarilo pogoje za pravočasno in dobro prezimitev.
V	mesecu juliju nadaljujemo zeleno rez, da že med vegetacijo odstranimo pregoste, odvečne in poškodovane poganjke ter veje, drevesno krošnjo pa odpremo svetlobi in okrepimo k razvoju in rasti organe drevesa, ki so potrebni za nadaljnji razvoj in rodnost.
V	začetku meseca julija opravimo pri kiviju zeleno rez. Kivi rodi na mladikah, zrastlih iz dvoletne rozge. Na letošnjih rodnih rozgah vzgojimo po 5 do 6 novih enakomerno razporejenih mladik, ki bodo naslednje leto služile kot rodne, ostale odvečne, zrastle iz starega lesa, premočno rastoče in pokončne mladike pa z zeleno rezjo odstranimo. Kivi se do poletja zaradi pregostih poganjkov in velike listne površine prezasenči, zato sta oškodovana kakovost letošnjega pridelka ter tvorba rodnega lesa za rodnost v prihodnjem letu.
V	OKRASNEM VRTU je z nego in varstvom okrasnega rastlinja v deževnih obdobjih, kot je letošnje junijsko, več opravil kot v sušnih. Med rastjem se naglo semeni in razrašča plevel, ki ga iz razmočene zemlje težje izločimo, ko pa rastline preraste, jih zasenčuje, odvzema rastlinska hranila, v zapleveljenih nasadih pa je tudi slabša zračnost ter večja vlažnost, kar povzroča širjenje rastlinskih bolezni in škodljivcev na gojenje rastline. Pletev nasadov ter puljenje plevelov s koreninami vred je v tem obdobju najpomembnejše opravilo v vrtu, da bo okrasno rastje v zdravi rasti lepšalo vrt do pozne jeseni.
Nekatere okrasne drevnine ter grmovnice že prehajajo v stanje, ko jih bo mogoče požlahtnjevati in razmnoževati s precepljanjem na način očeslanja oziroma okulacije. Čim so poganjki pričeli leseneti in prehajajo v muževno stanje, to je stanje, ko se lub zlahka loči od olesenelega dela in je dovolj sočen, je primeren čas za okulacijo.
V	ZELENJAVNEM VRTU je sredi poletja že velika bera raznovrstne zelenjave. Vse, kar je bilo spomladi posejano ali posajeno, se v tem času vrača s svežimi plodovi. V poletni sezoni pa ob prijetnem pobiranju zelenjadnic skrbimo za nego rastlin ter obdelavo vrtnih gredic, da se ne bi izgubile dobre lastnosti vrtne zemlje. Solato, zelje, cvetačo, zgodnji krompir in podobne, ki jih uporabimo kot celo rastlino, pobiramo zapored, da lahko izpraznjene dele gredice takoj ponovno posejemo. Na gredicah, posejanih s plodovkami in stročnicami, s katerih nabiramo zrele plodove, skozi vso sezono rahljamo zemljo, in za čas poletja, ko pričakujemo vroča in sušna obdobja, zemljo zastremo z zastirko, da ohranimo čim več talne vlage. Za zastirko lahko uporabimo vsak organski trohneči material, ki služi za hrano talnim organizmom.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoledar: 3. julija- 9. julija
3 -petek	4-sobota	5-nedelja *	6-ponedeljek #
7-torek Im*	8-sreda S*	9-četrtek	
Vas mika nakup novega avtomobila? (I. del)
jg^ Avtomobil. Pa ^ vendar, kateri avtomobil in pri kateri avtohiši? S kakšno opremo in kakšen način financiranja izbrati? To so samo ena izmed mnogih vprašanj, ki se porajajo posamezniku, ko se odloči, da se poda v iskanje najboljše ponudbe za nakup novega avtomobila.
Poplava oglasov za najugodnejši nakup vozila
Avtomobilski trg v Sloveniji se tako kot drugi avtomobilski trgi v Evropi in svetu sooča z upadom prodaje avtomobilov in v bližnji prihodnosti ni pričakovati, da se bo ta trend obrnil navzgor. Zato različni trgovci avtomobilov potencialne kupce privabljajo na najrazličnejše načine. Eden izmed načinov privabljanja kupcev je Jeepova akcija kupiš enega, dobiš dva ali povedano drugače - ob nakupu avtomobila Jeep Grand Cherokee za 39.900 evrov vam najmanj 6.490 evrov vreden drugi avto Kia Picanto podarijo. Zanimiva je bila tudi akcija podjetja Avto Aktiv -če ste kupili BMW serije 5 iz zaloge, so vam podarili novo BMW motorno kolo R 1200 S. Seveda pa je vprašanje, ali je določena akcija dejansko tudi akcija za vas. Večina trgovcev z avtomobili pa se poslužuje predvsem popustov, na podlagi katerih lahko dobite avtomobil tudi do 25 % ceneje, če vzamete avtomobil iz zaloge. Prav tako so aktualne ponudbe, kjer vam polog oziroma prvi obrok lizinga krije avtohiša.
Privlačnost subvencij
Zaradi krize v avtomobilski industriji se je veliko držav odločilo uvesti subvencije. Avtomobilska sekcija pri Trgovinski zbornici Slovenije je predlagala subvencijo v višini 1.000 za nakup novega avtomobila s pogonskim motorjem, ki ima manj kot 160 g CO2/km, če kupec v razgradnjo preda registrirano vozilo, ki ustreza Euro 2 okoljskim standardom. Vlada Republike Slovenije ja predlog za uvedbo subvencije zavrnila. Argument je, da je treba v tem času najprej rešiti gospodarstvo in ne kot prioriteto reševati avtomobilske trgovce.
Način financiranja vašega avtomobila
Ko se torej odločite, kateri avtomobil boste izbrali in pri kateri avtohiši, vam še vedno ostaja zelo pomembno vprašanje: kako bom izbrani avtomobil financiral? Mnogo ljudi še vedno v avtohiše prihiti z gotovino, možnosti pa so tudi drugačne: kredit in lizing.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Zanima me tema ljubezen. Imam partnerja že sedem let in otroka. Zanima me, ali je to prava ljubezen. Nama je usojeno biti skupaj, se nama bo pridružil še kakšen otrok, morda poroka. Hvala za odgovor in lep pozdrav, zvesta bralka.
Odgovor: Iz karte trenutka vprašanja je razbrati zelo zanimive stvari. Močno izstopa dejstvo, da ste oseba, ki verjame v moč misli in neko nadnaravno silo. Resnica je ta, da ste tudi intenzivni in da ko nekaj želite, naredite vse, da se bi vam to zgodilo. Pravzaprav ne poznate polovičarstva in tako se zdi, da lahko ljubite ali sovražite. Trenutno ste v stanju, ko se obljublja neka nova priložnost in obdobje. Staro se bo zaključilo in odprlo se bo novo in drugačno. Menim, da boste morali še bolj intenzivno delati na sebi in se s partnerjem tudi truditi. Vsekakor stvari gredo po drugi poti, kot jih vi vidite. Neka močna povezanost ostaja in samo vajina naloga je, da verjameta v moč ljubezni. Vsekakor bo v bodoče potrebno spiliti komunikacijo in uživati v tistih drobnih stvareh. Kajti ravno to je tisto, kar vas popelje naprej. Sprememb se instinktivno bojite, ampak so sestavni deli življenja. Z otrokom, ki ga že imate, sta podobnega značaja in vas mnogokrat odseva. Ravno tako je temperamenten. Partnerjevi namigi so mnogokrat na mestu, vendarle jih včasih nimate časa poslušati. Usoda vama je namenjena, istočasno je resnica ta, da bosta morala delati na sebi in narediti kakšen korak naprej. Še enega otroka ne vidim, čeprav si ga zelo želite, v bistvu še ni pravi čas. Mnogo
bolje je v tem trenutku prepustiti času čas in se bo zgodilo, tako kot se mora. Veliko dela vas čaka v primeru pozitivnega mišljenja in razmišljanja. Preprosto boste morali stvari, ki jih proučujete že toliko časa speljati v prakso in tako najdete v sebi notranjo moč in povezanost. Mnogokrat ste sami tisti, ki morate stvari postaviti na svoje mesto. Želim vam mnogo učenosti!
Šifra: Harmonija
Vprašanje: S partnerjem sva skupaj eno leto, vendar je med nama prišlo pred dvema mesecema do majhnega nesporazuma. Zanima me, ali bova ostala skupaj ali bova šla dokončno narazen?
Odgovor: Bistvo odnosa je komunikacija in zaupanje. S partnerjem sta skupaj šele eno leto in kljub vsemu sta pozabila na tiste majhne reči o sreči. Seveda imata vsak svoje obveznosti in zaradi tega tudi malo časa. Odnos ni nekaj samoumevnega, ampak je potreben obnove in dela. V prvi vrsti se bosta morala vsak zase vprašati, kaj vaju veseli in kje so tista pravila, na katera sta lahko upravičeno ponosna in kaj bi morala še spremeniti, da najdeta svojo srečo in blagostanje. Vsekakor je partnerstvo zadeva, ki se oblikuje in duhovno raste.
V letu, ki je za vaju preteklost, sta naredila veliko na spoznavanju, toda zaostala
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
sta na neki točki, kjer trmasto vztrajata na svojem. Premalo se zavedata, da so spremembe nujne in tako sestavni del življenja. Korak za korakom boste morali odgrniti tančico skrivnosti in tako boste spoznali svojo srečo. Problem bo nastal v tem, ker jo boste iskali vsepovsod, a se skriva globoko v vašem srcu. Odločnost je vrlina, ki obljublja samopomoč in istočasno kaže, da se morate sami spremeniti. Ljubezen je v osnovi univerzalni jezik dajanja in tako najdete v sebi tudi notranje signale napredovanja. Ali bosta ostala skupaj? Na to vprašanje je v tem trenutku nekoliko težje odgovoriti, kajti odvisno je od vaju. Pravilno pa je, da se skupaj podata v naravo, da skupaj ustvarjata in da tudi skupaj delata tista rutinska opravila. Včasih je do lastne sreče potrebno tako malo in vendarle vam bo uspelo. Če česa ne morete povedati na glas, je dobro, da si občutke zapisujete. V primeru, da imate kljub temu občutite, da vas srčni izvoljenec ne razume, se pogovorite na romantični večerji ali v stanovanju, tako da sta vsak v svoji sobi. In ne pozabite na tisto, kar vas veseli, v partnerskem odnosu boste zoreli, tako duhovno kot osebno. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas...
Nadaljevanje iz prejšnje številke
V zadnjih 6 letih, odkar sem se začela zavedati svojega življenja in spreminjati sebe in svoje okoliščine, sem spoznala marsikaj. Mnogo je bilo lepih, krasnih trenutkov, mnogo pa tudi žalosti in razočaranj. Zakaj ni vse tako, kot sem si zadala, in zakaj ne teče vse po mojih načrtih?
Mnogo je bilo teorije - izobraževanj, vsak dan pa sem živela tudi v fizičnem svetu, kjer sem nabrano teorijo preizkušala v praksi. Mnogo stvari mi je uspelo - sama nad sabo sem bila presenečena, vzhičena ... Visoki cilji, ki sem si jih zadala, pa še vedno niso uresničeni. Z vsakodnevno aktivno dejavnostjo sem vsak dan bliže tistemu, kar se mi je nekoč zdelo nemogoče in kar si nisem upala predsta-
vljati niti v sanjah . zato jih tudi do sedaj nisem uspela doseči. Vsak dan je nov začetek in vsak dan sem močnejša na vseh področjih svojega življenja. Moje ustvarjalno življenje je vsak dan, vsak trenutek. V vsakem trenutku najdem priložnost za napredek, za uresničitev tistega, kar želim. Čemur posvečamo svoj čas, v kaj vlagamo svojo energijo, to raste, tisto področje našega življenja se ureja, tisto področje našega življenja postaja boljše, čistejše. Naše želje so smernice v našem življenju. Kdor želi izboljšanje zase, bo tudi poskrbel za to, da bo v njegovem življenju vse dobro. Kdor želi zase boljše, čistejše okolje, bo poskrbel, da bo naše, širše okolje lepše, čistejše. Kdor želi svojim otrokom dobro -bo delal tako, da bo dobro za
Duševno zdravje
Obvladovanje jeze
Tine je zelo nagle jeze, ne zna se obrzdati, še posebej v situacijah, ko se mu zgodi krivica. Takrat bi v jezi tudi udaril. Tega svojega obnašanja in odzivanja na okoliščine, s katerimi se ne strinja, bi se zelo rad odvadil. Prijatelj mu je že večkrat priporočil, da naj v takšnih situacijah raje močneje zadiha, a kaj, ko se ne da, čeprav se tudi sam zaveda, da s takšnim odzivanjem škoduje najprej samemu sebi. Kako naj se Tine loti obvladovanja jeze, kaj mu svetujete?
Vsekakor bi bilo dobro Tineta spoznati, da bi mu lahko svetoval, kako naj bi se naučil obvladovanja svoje jeze. Res je, da je komu včasih dovolj, da v takih trenutkih nekajkrat vzdihne in izdihne in se s tem umiri, toda nekomu, ki stalno ponavlja takšen neustrezen vzorec vedenja, to verjetno še zdaleč ne zadošča. Morda bi bilo najbolje, da Tine, če to seveda hoče, obišče kakšnega vedenjskega terapevta, ki ga bo s pomočjo ustreznih vzorcev vedenja naučil, kako obvladovati jezo. Mogoče pa to Tinetu ne bo zadoščalo in bo moral pomoč poiskati v psihiatrični ambulanti ali morda tudi v nevrološki ambulanti, saj je v ozadju njegovega na trenutke neustreznega vedenja morda kakšna nevrološka ali psihiatrična motnja, ki terja tudi ob ustreznem diagno-sticiranju morda tudi zdravljenje z zdravili, ki bodo Tinetu pomagala. Kakor koli, storiti bo moral prvi korak in poiskati ustrezno pomoč, da ne bo prepozno in bo nazadnje zaradi poškodovanja drugega končal še na sodišču.
mag. Bojan Šinko
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Ustvarjalna dejavnost
Vsako jutro je lepo - svetloba, ki se prebuja, nas drami iz spanca in kliče v novi dan. Vsak nov dan je možnost za nov začetek, je možnost za nove ideje, polete in za dosego naših ciljev.
vse, tudi za sosedove otroke. Kdor želi lepo, zdravo starost - bo v svojih mladih letih poskrbel za zdravo in čilo telo. Kdor želi uživati v radostih, bo tudi drugim privoščil, da se veselijo. Zato je naš namen pogledati širše, preko naših omejitev, preko meja naših vrtov. In delati dobro tudi za naše otroke, sosede, znance, sodelavce. Le skupaj bomo lahko naredili nekaj več - naučimo se sodelovati in se učiti iz naših napak. Ne delamo le zase, ne ustvarjamo le za to, da bi nam bilo dobro, temveč za vse, ki so v tem okolju. Bodimo ustvarjalni in dejavni -predvsem pa: prijazni!
Lepe, doživete poletne dneve .
Milena De Viktory,
društvo Feniks 051413 354
Krvodajalci
30. marec - Anton Grmič, Veliki Brebrovnik 43; Darja Mlinaric, Kajžar 67; Cvetka Horvat, Obrež 17; Mateja Rajh, Spodnji Ključarovci 2; Boris Marin, Podgorci 74; Anica Primožič, Vičanci 6; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; Anton Brodnjak, Placar 19; Branka Horvat, Bukovci 50; Leon Turk, Gerečja vas 32; Marjan Kokol, Levanjci 30; Jože Reš, CMD
10,	Ptuj; Boris Bajec, Dolič 43/a; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Milena Bajec, Dolič 43/a; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a; Rado Toplak, Mestni Vrh 99; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Andreja Greifoner, Rimska ploščad 3, Ptuj; Stanko Polič, Vintarovci 76; Edi Gajšek, Orešje 149; Dušan Cizerl, Dravci 17; Leonida Ozimek, Anželova
11,	Ptuj; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Rajko Jaklin, Cesta ob ribniku 39, Miklavž na Dravskem polju; Franc Kukovec, Placar 7/a; Robert Bračko, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Marija Zagoršek, Bukovci 72; Vasilij Lovrec, Pobrežje 97; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Jelka Pšajd, Vintarovci 35; Jožica Trafela, Dežno 5/c; Ignac Sluga, Levanjci 26; Franček Lenart, Juršovci 51/a; Milena Štopfer, Pobrežje 32/a; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Boža Meglič, Levanjci 2/a; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Jožica Čeh, Pacinje 6; Ana Vindiš, Mala Varnica 4/b; Majda Petrič, Dolič 15; Sonja Plečko, Brezula 58; Marija Voda, Dolič 10; Rudolf Fridl, Ločki Vrh 27; Marta Rajh, Dragovič 40.
2. april - Drago Kuzma, Vanča vas 2/a; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Irena Rola, Črmlja
12/a; Rudolf Petrovič, Pacinje 28; Ivan Petek, Spodnji Ključarovci 1; Štefan Jerenec, Dolena 53/a; Milan Mihelak, Črmlja 4; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Matej Purg, Ul. Jožefe Lackove 47, Ptuj; Marija Čeh, Bišečki Vrh 2; Bojan Avguštin, Stopno 14/a; Marta Munda, Sodinci 9; Gabrijela Meško, Trnovski Vrh 16; Franc Kokot, Tibolci 39; Milica Bezjak, Ločič 27; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Andrej Vrabl, Placar 57; Milan Avguštin, Lešje 37; Srečko Roškar, Biš 53; Gordana Rodošek, Dežno 8/b, Podlehnik; Robert Zemljič, Bodislavci 24; Boris Bohl, Grajenščak 45; David Mlakar, Sp. Sveča 15/a; Darko Jerenec, Dolena 53/a; Ludvik Kokol, Zamušani 87/a; Klavdija Beber, Slovenja vas 59; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Andrej Orovič, Kicar 61/a; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Irena Korent, Črmlja 20; Rudolf Muhič, Formin 40; Ivan Šegula, Juršinci 48; Edita Vršič, Trnovska vas 55/a; Zdenka Munda, Vičanci 71; Vojko Radolič, Slovenja vas 57; Danijel Mlakar, Rimska ploščad 21, Ptuj; Renata Avguštin, Lešje 37; Drago Maglica, Prepolje 87; Jože Brus, Žice 44; Karmen Kop, Hočko Pohorje 30.
6. april - Franc Hrga, Juršinci 75; Borut Kristovič, Markovci 8; Jožef Belšak, Moškanjci 7; Robert Cestnik, Zagrebška cesta 113; Martin Čuš, Ulica 5. prekomorske, Ptuj; Stane Kelc, Paradiž 90; Sonja Pavlenič, Staneta Severja 15, Maribor; Robert Rimele, Pot k mlinu 11, Rače; Josip Pečar, Mihovci pri Veliki Nedelji; Rajko Lesjak, Mali Okič 20/a; Ivan Kolenič, Sakušak 15/a; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Marko Horvat, Obrež 17.
Slo POP novice
Skupina SONS je minuli konec tedna peta po vrsti nastopila na 31. festivalu Melodije morja in sonca. Sonsi so se predstavili s pesmijo Barve. Ne glede na dejstvo, da so po oceni radijskih postaj pristali na tretjem mestu, so v skupnem seštevku točk osvojili 8. mesto. Za pesem so že posneli videospot, ki bo ugledal luč sveta v kratkem. Odločili so se, da bo ta spot nekaj posebnega, zato so ga posneli na Fakulteti za arhitekturo, posebnost spota pa je v tem, da so snemali v stekleni barvni kocki velikost 3 x 3 x 3 metre, pridružili pa so se jim tudi fantje s portala www. fizik.si in izvedli nekaj eksperimentov na temo svetlobe in barv.
■k-k-k
Ob letošnjem dnevu državnosti je 1. program Radia Slovenija, v sodelovanju s Slovensko vojsko, pripravil poseben koncert z imenom Misija Harmonija. Alya, Big Band Orkester Slovenske vojske, Darja Švajger, Rudi Gas in Tina Gorenjak so nastopili za vojake v vojaški bazi Vil-laggio Italia blizu mesta Peč na Kosovu.
V mirovni misiji na Kosovu sodeluje okoli 400 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, omenjeni koncert pa je tokrat neposredno prenašal 1. program Radia Slovenija. To je bil prvi tak dogodek in hkrati logistični ter tehnični izziv v zgodovini Radia Slovenija, Slovenske vojske in zveze Nato. Program seje odvijal skozi ves dan, vrhunec pa je bil koncert Misija Harmonija, ki je razveselil ne le slovenske vojake, temveč tudi njihove italijanske in madžarske kolege.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MARKQ,VOZELJ: MAVRICA 9. MAMBO KINGS: NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ 8. ANJA RUPEL: NISI MOJ
7. MIT: STIK 6. MI2: PORNO ROMANTICA 5. STEREOTIPI: ELEKTRIKA 4. JAN PLESTENJAK: PRIDE, PRIDE DAN
3. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 2. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE 1. SAMUEL LUCAS: KJE SI TI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Rock Shock -
melodični rockerji
Rock Shock so ena tistih glasbenih skupin, ki dokazujejo, da je melodičen in kvaliteten rock, ki zajema pristne kitarske riffe, prodorna besedila, mladost, talent in zagnanost, še kako živ. Vsemu temu pa skupina dodaja še recept za šokiranje, ki je vsekakor faktor njihove čedalje večje popularnosti.
Rock Shock so Matej Zalar - vokal, Aleš Mekinda - bobni, Marko Turk - bas, Andrej Rovan - klaviature in Janko Tomšič - kitara.
Po skladbi Zdaj letim, pri kateri je sodeloval priznani pro-ducent Toni Jurij, se v prvih poletnih dneh predstavljajo z novo skladbo Glej me v oči. Rock Shock so v sodelovanju z režiserjem Periczo že posneli videospot, ki bo na ogled konec meseca. Rokerji so že
pred samim snemanjem spota dvignili veliko prahu, saj so za glavna akterja v spotu iskali vroč par brez zadržkov. Preko največjega slovenskega medijskega portala so razpisali avdicijo, na katero se je prijavilo veliko število razgretih parov. Peterica nadarjenih rokerjev se je na koncu odločila, da sta zmagovalca Petra in Adrijan, ki sta vročo vlogo pred kamero dobro prestala. Menda celo tako zelo, da je v ključ-
Filmski kotiček
V žrelu Pekla
Vsebina: Christina Brown ima popolno življenje. Je mlada, lepa in polna zagona. Hodi z bogatim in uspešnim mladeničem, ki jo ljubi, v banki, kjer dela, pa se ji nasmiha napredovanje, le izkazati se mora, da je boljša od sodelavca Stuja. Zaradi tega stari ciganki ne odobri podaljšanja izplačevanja kredita, saj bo banka z zaseženo hišo zaslužila, čeprav bo starka končala na cesti. Slednja jo prične zalezovati in na koncu nanjo vrže urok: Christino bo tri dni strašil duh Lamije, hudobne duše iz pekla, nato pa bo prišla ponjo in jo za vse večne čase zvlekla v pekel. Čez nekaj dni hoče živčno razrva-na Christine starko rotiti, da jo reši prekletstva, a je slednja vmes umrla. Obupana se obrne na izganjalko hudiča ...
Režiser Sam Raimi je že za svoje diplomsko delo posnel komično gravžljivko, ki se je
Drag Me To Hell
Igrajo: Alison Lohman, Justin Long, Lorna Raver, Dileep Rao Režija: Sam Raimi Scenarij: Ivan Raimi in Sam Raimi
Žanr: komična grozljivka
Dolžina: 99 minut Leto: 2009 Država: ZDA
takoj vpisala v anale tega majcenega žanra. Tudi v svojih naslednjih filmih mu je ostal zvest in kmalu postal kultni režiser, ob boku Petru Jackso-nu. Kasneje sta ta žanr oba zapustila in postala izjemno uspešna v hollywoodski prvi ligi, Raimi s trilogijo o Spider-manu, Jackson z Gospodarji prstanov. Kljub temu sta oba trdila, da ju žanr komične ostudnosti še vedno zelo veseli in da se bosta nekega dne vrnila vanj.
Medtem ko na Jacksona še čakamo, se je Raimi po sedmih letih Spider-mana sprostil ob snemanju filma V žrelu pekla, ki je videti, kot da ga je posnel z levo roko, takorekoč za hobi, nekje na dopustu. A mojstrova roka je ravno takrat, ko ni obremenjena z več stomi-lijonskimi proračuni, najbolj samozavestna in najboljša. Ob poplavi generičnih in bledih grozljivk, ki smo jim priča v zadnjih letih (z izjemo Žage), je lepo videti povratnika, ki v poldrugem desetletju 'običajnih' filmov ni pozabil, kaj je srž grozljivke in je kot za šalo posnel manjšo mojstrovino.
Videti je, kot bi Sam enostavno zavrgel zadnjih 15 let svojega dela in se vrnil v trenutek, ko je posnel film Evil Dead 3, torej na začetek devetdesetih - to nakaže že uvodna starin-
nem trenutku režiser Pericza poslal iz prostora večji del snemalne ekipe in snemanje nadaljeval samo z najnujnejšo ekipo. Pesem Glej me v oči opisuje odnos med moškim in žensko/ženskami ter pogled moškega na omenjen odnos. Besedilo so rokerji nadgradili z zgodbo videospota, ki bo po njihovih besedah govorila sama zase. Za stilsko podobo skupine v videospotu, ki so ga Rock Shock posneli v Rogu, je poskrbel pevec Rusko, za
make up pa vizažistka Petra Fröhlich.
»Snemanje je bilo zanimivo, saj je parček, ki se je prijavil za snemanje vročih prizorov, s svojo seksapilnostjo res poskrbel, da je bilo vsem navzočim vroče. Tudi z bandom ni bilo težav, saj so se fantje ves čas snemanja vedli profesionalno, kar se bo odrazilo tudi v samem spotu,« je bil z opravljenim delom zadovoljen režiser Pericza.
MZ
Foto: Rock Shock/Denis Komen in Marko Prelec
Rock Shock
ska animacija studia Universal iz tistega časa. Po zabavnem napisu naslova sledi čudovita žanrska miniatura, ki kljub občasni uporabi računalniške animacije ni pozabila, da nas najbolj prestraši tisto, česar ne vidimo. Nevidna groza, ki jo čutimo nekje izven slike, je veliko bolj srhljiva, kot vse animirane ogabe, ki jih danes lahko ustvarijo računalniki. Pretirano rabo sicer že preveč klišejskih bučnih šok trenutkov režiser domiselno nadgradi s humornimi elementi, zato večkrat sredi največjega strahu bruhnemo v glasen smeh. Spojiti dva tako različna
žanra je izjemno težko in uspe le redkim.
Čeprav je zgodba precej prozorna, pa so liki dobro definirani, njihovi motivi smiselni, saj zaradi stremuštva in pohlepa čisto po človeško izberejo napačne odločitve, a zanimivo, da jih nikoli ne obžalujejo. Glavna junakinja ni nesrečna, ker je zagrešila etični zločin, temveč zato,
ker so jo zalotili in mora zanj plačati kazen, zato se ji hoče na vse kriplje izogniti, ne da bi se svoji pridobitvi sploh odrekla. Jasno, kadar imate opraviti s peklom, je to nemogoče.
Matej Frece
* Published by Glu	•* Published by Gametoft
Pogoji uporabe feJungs porabniki predptečniške telefonije - prebite starce na vašem računu. Orregcote prejemanje wap povezav in GPRSAJMTS prenos podatke« fljslani SMS je zaračunan po ceniki opermeija (Motael, Simobil. Detaef J. cervi powarnega sms-3 je 1,88 EUR. I upofabo Korfive se Striate s sptešnim pogeji na <v^v$mscitynet'1xniunga. Balunga je naročniška Sortev ¿n uporabnikom prinaša rtajvei 5 sporočil na mesec z wap povezavo do gsto'je, iz k&ere si lahko natož^o 3 vsebine brez doplačila Cena spoicdla je 1,88 EUR. V vse ceneje vštet DOV. Od pogodbe.ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odsicpiti kadarkoli Odjava iti stop na 3030. Reklamaoje. 02-4£44-595, icklamacije^amscfiyxicv Ponudnik;IhreeAres Koban&Co. djio., Zg. Bistrica 22,2310 Slov. ftstuca. Oeiekics laz> je zabavna aplikacijaki ne zagotavlja točnosti pri preverjanju resničnosti nfa posameznikov. fingerprint Matchmaker js zabavna aplikacija, kisirotira jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezuSaia
Štajerski TEDNIK
STRUPENA SNOV V MANDLJIH
NASAD OB
HIŠI
PISANE PAPIGE
DIRKALNI
ŠIROK OBOD KROGA
MANJŠA TNALA
RAJKO LOTRIČ
RAČUNALNIŠKI JEZIK
NIZOZEMSKI NOGOMETAŠ
(RUUD)
REDKA
MESTO V FRANCIJI
GRAFIČNA TEHNIKA
TURKI
ITALIJANSKI
TRD KRAVJI SIR
IGNACIJ
ČILSKI PESNIK (ARMANDO)
TRAKOMER, RADIOMETER
HRVAŠKI PISATELJ
PRIČAKOVANJE ODREŠENIKA
NITASTI NEVRETENČAR
DVOJNIK, DUPLIKAT
MAJORJEVA ŽENA
ŠAHIST (JOHN)
GR.-TURSKA POKRAJINA
PODOBNOST, ANALOGIJA
SIN PRINCA VALIANTA
REČICA V BAŠKI GRAPI
MAJDA ARH
NEM. PISEC (PETER)
Štajerski TEDNIK
ZNAMKA NEMŠKIH KAMIONOV
Ugankarski slovarček: ARN = sin princa Valianta; BRA = italijanski trd kravji sir; DEA = sorta nemškega ječmena; GAN = nemški pisatelj In prevajalec (Peter, 1894-1974); MOLIČNIK = slovenski balinar (Gregor); NUNN = angleški šahovski velemojster (John, 1955-); ROA = čilski pesnik (Armando).
■e>i!|eu 'soey 'eopui 'jsiswou^e
'jeqo|o>| 'eoeg 'zsjojpq ,_|y 'sn 'ujv 'luewoio 'oew 'ueo 'uunN 'Í|J1! 'efcjeJi 'oe|\| 'epe 'ija 'wsziueissw 'j9Í9auo>i 'djsognjp 'uppgjwe '^ugiioifl 'eyv 'e|i!A 'pouv 'ejuje>j ;ouAejopoA ^uezu)) a) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 04. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje). NEDELJA, 05. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje).
PONEDELJEK, 06. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). TOREK, 07. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se
nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Murski val). SREDA, 08 julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). ČETRTEK, 09. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
PETEK, 10. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na^ Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Sanjarili boste o dopustu, ampak boste morali nanj še malo počakati. Aktivnosti se bodo nadaljevale v pogledu doma in v tem primeru boste počeli tisto, s čimer ste odlašali. Ljubezen bo splet prijetnih dogodkov, harmonije in povečane romantike.
BIK
Zaključevali boste določeno obdobje in tako boste zbrali še poslednjo moč. Po sedmem juliju boste ugotovili, kaj vas osrečuje. Pred vami je teden, ki bo zaznamovan po komunikaciji in prejeli boste pomembno pismo. V ljubezni bo več časa za poletne romance.
DVOJČKA
Če ste rojeni v mesecu maju, se vam obeta neka čarobna energija v ljubezni. Na splošno bo to čas priložnosti za uspeh in dobre iztočnice v pogledu poslovnosti. Kljub vsem obveznostim, ki jih pravzaprav ne bo malo, si boste znali vzeti čas zase. Nekaj previdnosti ne bo odveč.
RAK
Sledili boste svoji intuiciji in tako ugotovili, kaj je tisto, kar vam pričara neko čarobnost. Več časa boste namenili tudi pogovoru in izmenjavi mnenj. Nakazano je, da se boste družili z ljudmi, ki vas osrečijo. Odzovite se klicu narave in se odpravite na d
LEV
■Tj V ljubezni boste usodo vzeli v svoje roke. Pravzaprav ne boste nič več prepuščali naključju, ampak odločno stopali naprej po svoji poti. Če imate svojo družino, vam ne bo dolgčas. Teden, ki je pred vami, bo radoveden in poln navdiha. Izkazali se boste v dobrodelnem delu.
DEVICA
Na delovnem mestu se vam odpira cela paleta možnosti in priložnosti. Naklonjena vam bo neka oseba nasprotnega spola. Če imate službo, kjer ste veliko na poti in ste samski, imate velike možnosti, da se boste zaljubili. Rojeni po 18. septembru boste imeli kontakt s tujino.
TEHTNICA
Življenje boste morali spraviti v ravnovesje, kar bo prava umetnost. Najbolj boste uživali od srede dalje se prepuščali vetru življenja. Kaj to pomeni, bo odvisno od vsakega posameznika. Naredili boste prerez v pogledu financ. Duhovno se boste prebudili in zapisujte si občutke.
ŠKORPIJON
povečani delavnosti si boste znali vzeti čas zase in se sprostiti. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Tako se boste od časa do časa počutili kot na avtobusni postaji. Nakazani so tudi zaključki in s tem možnost novih začetkov. V ljubezni bo zelo harmonično.
STRELEC
Teden pustolovskih dogodivščin. Odkrivali boste svoje novosti in odšli pogumno naprej. Označevala vas bo ljubezen, most romantike in harmonije bo trdna oaza. Delavne obveznosti boste morali izpolnjevati vestno in dopust bo moral še malo počakati.
KOZOROG
Sledili boste svojim sanjam in v partnerju dobili navdih za ustvarjanje. Zanimivo je, da boste lahko spoznali, da se sreča ne skriva izven vas, ampak globoko v vašem srcu. Ljudje, ki bodo v tem tednu prihajali k vam, vam bodo pokazali pravo pot in dodali neko svežo energijo.
VODNAR
Borili se boste proti sebi in želeli biti drugačni. Poanta tedna se bo skrivala vtem, da boste negovali svojega notranjega otroka. Daleč v ospredju bo želja po ustvarjalnosti. V želji po drugačnosti vas bo pot usode zanesla do zanimive osebe, ki vam bo podarila pogum.
RIBI
Začetek meseca julija prinaša paleto priložnosti, ki jih boste morali sprejemati postopoma korak za korakom. Pravzaprav ne bo dobro, da pretirano nihate, ampak si postavite svojo pot in tako odločno stopajte po njej. Dom bo oaza sreče in možnost za učenje.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Poletni program Radia Ptuj - od 1. julija do 31. avgusta!
TEKOČI TRAK
RISBA, SKICA
KRATEK IZREK
Podlehnik • Slovesnost ob dnevu policije
Delo slovenske policije je uspešno
V torek je v dvorani podlehniške osnovne šole potekala Slovesnost Policijske uprave Maribor (PUM) ob dnevu policije. Slavnostni govornik je bil direktor Uprave kriminalistične policije (UKP) mag. Aleksander Jevšek, udeležence pa sta nagovorila tudi direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek in župan občine Podlehnik Marko Maučič.
ni,« je svoj govor zaključil
Kadrovska in
Prisotne je uvodoma pozdravil in nagovoril direktor PUM Danijel Lorbek. Povedal je, da je dan slovenske policije dan, ki simbolizira aktivno in zelo pomembno vlogo policije v osamosvojitvenem poteku. Je tudi spomin na prepričljivo odločenost varovati državo, na složnost in medsebojno zaupanje, ki se je pokazala med ljudstvom in policijo, ter spomin na 27. junij, ko so se policisti spopadli z JLA ob mejnem prehodu Holmec. »Žal brez žrtev ni šlo, zato je prav, da se spomnimo tistih, ki so umrli ali so bili hudo poškodovani, da lahko danes živimo v samostojni republiki, ki vedno znova dokazuje, da je uspešna, prav tako pa je uspešno tudi delo policije. Dokazi za uspešnost so vstop Slovenije v Schengenski prostor, uspešno varovanje zunanje Schengen-ske meje ter predsedovanje Svetu Evropske unije, ki nam ga zavida marsikatera država članica,« je povedal Lorbek in dodal, da se uspešnost kaže tudi v zelo dobrih rezultatih
4	
|	
1	.
M	
¿fe » j	
■i / ^ 4	s 1 __
	
na vseh področjih dela; rezultati na področju kriminalitete so eni najboljših v zadnjih letih, zmanjšalo se je število mrtvili v cestnem prometu, kljub nekaterim kršitvam na športnih prireditvah je stanje na področju javnega reda ugodno, ilegalni migranti so se zaradi dobrega dela policistov preusmerili na druge meje. »Vse to nas lahko nav-
prostorska podhranjenost
Slavnostni govornik slovesnosti je bil tudi Aleksander Jevšek. Povedal je, da je to dan, ki so ga policisti izbrali za svoj dan, ter da predstavlja spomin in ponos, hkrati pa
tudi opomin, da se takšni dogodki, kjer so v vojni življenje izgubili tudi predstavniki milice, ne bi več nikoli ponovili. Spregovoril je tudi o težavah, s katerimi se trenutno sooča policija: »Kadrovski primanjkljaj v policiji, še posebej v notranjosti države, je problematika, ki je ne moremo rešiti čez noč. Marsikatero policijsko postajo pesti pro-
Foto: Patricija Babosek
Direktor policijske uprave Maribor Danijel Lorbek: »27. junij, dan policije, je dan, ki simbolizira aktivno in zelo pomembno vlogo policije v osamosvojitvenem poteku.«
daja z zadovoljstvom, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da je najpomembnejše zadovoljstvo ljudi.
Še večji občutek varnosti in zaupanje v delo in zadovoljstvo v delo policije mora biti cilj dela policije, ki jih lahko dosežejo z učinkovitim preventivnim delom na eni strani in z doslednim ukrepanjem predpisov na drugi stra-
Foto: Patricija Babosek
Direktor Uprave kriminalistične policije mag. Aleksander Jevšek: »Kadrovski primanjkljaj v policiji, še posebej v notranjosti države, je problematika, ki je ne moremo rešiti čez noč.«
storska stiska. Poleg prostorov bi bilo treba posodobiti tudi opremo, ki jo uporabljajo policisti, in jim zagotoviti kakovostnejše uniforme.«
Ob tej priložnosti sta direktor PUM in direktor UKP nekaterim najbolj zaslužnim delavcem podelila priznanja policije, in sicer bronasti ščit policije za prizadevno in uspešno opravljanje delovnih nalog policije, srebrni ščit policije za večkratne pomembne prispevke ali uspehe na posameznih področjih dela ali pri opravljanju delovnih nalog, za organizacijske izboljšave pri delu ali za krepitev policije ter zlati ščit policije, ki se podeli za dolgoletno uspešno razvijanje in krepitev organiziranosti, usposobljenosti ali uspešnosti delovanja policije ter za pomembne dosežke pri razvojnem ali raziskovalnem delu na področju varnosti in policijske dejavnosti. Podelila sta še medalje policije za požrtvovalnost ter zlati, srebrni in bronasti znak policije za sodelovanje pri opravljanju nalog, povezanih s širitvijo varnostne kulture ali krepitvijo in razvojem varnosti ali za pomoč pri posamezni varnostni akciji.
V kulturnem programu slovesnosti so nastopili šolska glasbena skupina OŠ Martina Koresa Podlehnik, dekliška vokalna skupina Cantilena in kvartet saksofonov Orkestra slovenske policije.
Patricija Babosek
Prvenci • 13. dan gasilcev OGZ Ptuj
Bogatejši za sodobno gasilsko vozilo
V soboto, 27. junija, so v Prvencih proslavili 13. dan gasilcev Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj, tamkajšnji gasilci pa so namenu predali novo gasilsko vozilo GVC 16/25 s šasijo MAN in vso potrebno sodobno opremo, ki je veljalo okoli 195.000 evrov; pretežni del sredstev je zagotovila občina Markovci, preostalo pa krajani in 18 botrov.
V počastitev 13. dneva gasilcev iz območne gasilske zveze Ptuj so v Prvencih že v petek, 26. junija, pozno popoldne izvedli veliko gasilsko vajo s predpostavko večjega hišnega požara, notranjim gašenjem in reševanjem 'ponesrečencev' iz ognjenih zubljev. V vasi so sodelovala vsa društva iz občinskega poveljstva Markovci ter PGD Cirkulane in Zavrč, skupaj je bilo 71 gasilcev.
Na osrednji prireditvi v počastitev 13. dneva gasilcev, ki je bila v soboto popoldne, pa se je v Prvencih zbralo prek 300 gasilk in gasilcev iz OGZ Ptuj in številnih gostov.
Slavje so pričeli s slavno-
stnim mimohodom ali gasilsko parado, nato pa je vsem zbranim v velikem prireditvenem šotoru zaželel dobrodošlico Matej Bezjak, predsednik PGD Prvenci-Strelci, ki je pojasnil, da so vaški možje v Prvencih želeli ustanovitvi svoje gasilsko društvo že leta 1950, a so se vključili v gasilsko društvo sosednje vasi Sobetinci. Samostojno društvo so ustanovili šele leta 1984, njihov prvi predsednik je bil Jože Bratuša, poveljnik društva pa Ivan Bezjak. Že naslednje leto so razvili svoj društveni prapor in odkupili svoje prvo orodno vozilo IMV. Leta 1986 je postal predsednik gasilske-
Foto: Marijan Petek
Matej Bezjak, predsednik PGD Prvenci-Strelci (spredaj desno), je ob novem gasilskem vozilu z veseljem nazdravil botrom in številnim gostom.
ga društva Ivan Bezjak, ki je bil na čelu vse do leta 2004, poveljniško mesto pa je prevzel Ivan Golob, ki je društvu poveljeval do leta 1998.
Gasilsko društvo je v 25 letih delovanja doseglo zelo dobre rezultate na vseh področjih delovanja, od organizacije in izobraževanja, do operative in gasilskih tekmovanj, v vseh teh letih so tudi pridno skrbeli za obnavljanje voznega parka ter kupili več potrebnih vozil in dogradili prizidek k vaškemu domu z garažo in pisarnami.
Za vozilo nekaj manj kot 200.000 evrov
Sicer pa v PGD Prvenci-Strelci, ki sodi v 2. kategorijo društev, sodeluje pri vseh aktivnostih v vasi in občini Markovci. Ob 20-letnici so razvili nov društveni prapor in nanj obesili kar 74 trakov. Na 21. občnem zboru je bil za predsednika društva izvoljen Matej Bezjak, operativo pa še naprej vodi Franc Bezjak. Ker je bilo njihovo vozilo staro že 33 let in precej dotrajano, so pričeli akcijo za nakup novega. V lanskem letu so začeli z nabavo šasije za tovorno vozilo MAN 15.280, v letošnjem letu pa so končali z nadgradnjo opreme,
Foto: Marijan Petek
Ob 13-dnevu gasilcev je predsednik OGZ Marjan Meglic (levo) v imenu prek 300 uniformiranih gasilcev poročal podžupanu občine Markovci Zvonku Črešniku.
ki je po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije. Celotno vozilo z opremo in nadgradnjo je veljalo okoli 195.000 evrov, od tega so večinski del, okoli 170.000 evrov, prejeli od občine Markovci, ostalo pa so zbrali s prispevki krajanov vasi Prvenci, Strelci in Novi jork ter z donatorstvom 18 botrov.
V imenu Območne gasilske zveze Ptuj je ob 13. dnevu gasilcev in pomenu nove pridobitve PGD Prvenci-Strelci govoril predsednik zveze Marjan Meglič. Ob ugotovitvi, da je sodobnemu gasilstvu potrebna sodobna oprema, je opozoril na bogato tradicijo
gasilstva na Slovenskem, ki letos praznuje že 140 let humanega poslanstva. S ponosom je ugotovil, da sodi Območna gasilska zveza Ptuj, ki združuje 24 gasilskih društev, z 2378 članicami in člani med najaktivnejše in bolje opremljene zveze v državi, uspešni pa so tudi na operativnem in tekmovalnem področju.
V imenu Občine Markov-ci se je gasilkam in gasilcem zahvalil za humano delo podžupan Zvonko Črešnik, ob slavnostnem nagovoru, v katerem je poudaril velik pomen gasilcev in njihovega prostovoljnega dela, pa je
članom PGD Prvenci ob pomembni pridobitvi iskreno čestital ter jim zaželel, da jim z novim vozilom ne bi bilo treba pogosto nad požare. Novo gasilsko vozilo so svečano predali namenu tako, da je predsednik društva Matej Bezjak ključe novega vozila svečano predal šoferju, nato pa ga je blagoslovil še marko-vski farni župnik Janez Mau-čec. Ob koncu so zaslužnim gasilcem izročili odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, za finančno podporo pa so se zahvalili tudi vsem 18 botrom novega vozila.
M. Ozmec
petek m 3. julija 2009
Zanimivosti, tednikove akcije
Štajerski	i 27
Iščete svoj stil • Deset let
Iz nežne romantike v hipijevski slog
Zinka Vršič je 28-letna šivilja iz Vitomarcev, zaposlena v Preventu Halogu v Lenartu. V prostem času se rada druži s prijatelji. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila sestra, tokrat se ji je nasmehnila sreča. Ko se je pred dvema letoma prijavila sama, ni bila izbrana.
Akcija Iščete svoj stil je 17. junija praznovala 10. rojstni dan, z Zinko začenjamo enajsto leto. Junija leta 1999 smo jo začeli na pobudo kozmetičarke Nede Tokalic in lastnice podjetja Sonja Sonje Pla-vec, priključili pa so se kre-atorka Barbara Plavec Bro-dnjak, frizer Sašo Fenos, vizažist je bil Dani Kolarič, z nasveti v zvezi s prehrano in oblikovanjem želene postave pa je sodeloval prof. Vlado Čuš. Po nekaj letih se je ekipa nekoliko zamenjala, vključili so se Frizerstvo Stanka, vizažistka Minka Feguš, stilistka Sanja Velič-kovič in Silva Čuš iz kozmetičnega studia Olimpic, od stare ekipe pa so ostali kozmetičarka Neda Tokalič, fotograf Črtomir Goznik in koordinatorica akcije Majda Goznik. Prva kandidatka v naši akciji je bila Tanja Tucič.
V kozmetičnem salonu Neda so pri Zinki ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu ter
KOLEKTIV SALONA
mêKQ ir> tensKo
Slomškova 22 10 % popust v juliju 3
Precej zaslug za to ima gotovo tudi njihova učiteljica Zdenka Golub, ki se z lutkarstvom ukvarja že preko 25 let in je tudi dobitnica srebrnega Gallusovega priznanja: »Povedati moram, da so naši petošolci zelo aktivna lutkovna skupina, tako da nam sploh ni bilo težko izven rednega pouka narediti vse lutke in še napisati ter odigrati igrico!«
Nagrada za mlade zmagovalce je bila prav fantastična, tako so zatrdili vsi v razredu ob našem obisku - dobili so namreč brezplačni celodnevni izlet v vodno mesto Atlantis (no, pri avtobusnem prevozu v Ljubljano je malo »pomagala« občina), kjer ji je čakal dan, poln zabave in vodnih iger.
»Jaaa, res je bilo super, prvič smo bili tam,« so v en glas zatrdili učenci, potem pa so se kar prehitevali v opisih, kaj vse so počeli; brez dvoma ni bilo nikogar med njimi, ki ne bi res užival.
V Atalntisu so jih namreč
Foto: Črtomir Goznik
Zinka prej ...
oblikovanju obrvi je v pogovoru z kozmetičarko dobila osnovne napotke za nego kože doma, ki v nobenem primeru ne sme potekati brez mleka in tonika ter ustrezne kreme glede na tip kože. Svetovali so ji tudi občasno globinsko čiščenje.
Za Zinkino novo pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbel frizer Denis Horvat. Lase je najprej pobarval, uporabil je preliv color touch v odtenku črno vijolične barve. Tehnika striženja, ki jo je uporabil, je praktična za hitro oblikovanje frizure doma, ravne linije na zadnjem delu in sprednji poni. Izhodišče striženja je klasični paž.
Vizažistka Minka Feguš je s kremnim pudrom najprej
pričakali animatorji, igra je sledila igri, fantje so se lahko preizkušali celo v potapljanju s pravo potapljaško opremo, največ vriskanja pa je bilo med spuščanjem po toboga-
... pozneje
prekrila obraz. Oči je poudarila v močnejšem modrem tonu in jih obrobila s turkizno-mo-drim črtalom. V roza tonu je poudarila ličnici in ustnice.
»Naša današnja kandidatka je ena izmed tistih, ki se ni prijavila sama, ampak jo je prijavil-nekdo drug, a je vseeno zbrala dovolj poguma in se vabilu odzvala. Zinka je dekle malo nižje postave, krajših temnih las in rjavih oči, kar pomeni, da ji pristajajo gotovo vse barve v široki barvni paleti, zato pri izbiri barv nima velikih težav. Seveda pa je pri tem včasih res potrebno malo premisliti, da se nam slabo izbrane barve ne 'stepejo'. Ker pa je malo nižje postave, se ji problemi lahko poj avijo pri dolžinah hlač, obleke ali krila, pa mogoče tudi pri
nih in pri vodnih topovih. Edino, kar učencev ni navdušilo, je bil zelo kratek obisk savne; enoglasno so povedali, da v savni pa »ni fajn, ker je preveč zadušljivo« in se nihče ni prav
dolgih rokavih. Morda bi ji bolj ustrezala italijanska konfekcija, saj so njihove velikostne številke narejene za nižje postave. Zinka je za akcijo Iščete svoj
dolgo zadržal v njej.
Velika celodnevna vodna zabava se je zaključila z razrezom torte velikanke, ki je merila dober kvadratni meter in čeprav so jo kratkohlačniki najprej
stil oblekla lahko poletno obleko iz trgovine Mura. V kroju in vzorcu je lahko obleka zelo romantična in nežna, lahko pa jo tudi popestrimo z raznimi
gledali s precejšnjim nezaupanjem, so po prvem grižljaju prav vsi zmazali svoj kos, saj je bila zelo, zelo dobra.
Po zahtevah natečaja so otroci morali izdelati lutke iz vodnega sveta, k prvemu mestu pa je mladim Podlehničanom gotovo kar nekaj pripomogla avtorska igrica z ekološko noto; ta govori o tem, kako se morske živali, ribe, hobotnica, morska zvezda itd. pogovarjajo, kako zelo umazana je obala in da jo je treba vsekakor očistiti. Vsaka žival je povedala svoj nasvet, kako to narediti, nato pa so se družno odločile, da bodo to delo najbolje opravili otroci, kar se je izkazalo kot točna ugotovitev.
Pri izdelavi lutk so petošol-cem, ko so se znašli v zadregi in težavah, pomagale že »izkušene« lutkarice iz sedmega razreda: Jerneja Horvat, Mateja Cafuta, Metka Glažar, Polona Vogrinec, Monika Topolovec in Marjana Plajnšek, ki so jih učenci tudi povabili na izlet v Atlantis.
»S to nagrado smo letošnje šolsko lutkarsko leto zaključili, smo ga pa že začeli z eno od prestižnih nagrad; naša šola je namreč prejela naziv odličnosti na področju lutkarstva, ki jo podeljuje zveza kulturnih društev Slovenije in društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a. Takrat smo bili na gostovanju v Spodnjem Slivnem, v Vačah, kjer smo sodelovali v več delavnicah. Ta naziv nam
dodatki in jo naredimo v malo bolj hipijevskem slogu. Z drobnimi cvetovi posuta obleka v črni, lila, pink in zeleni barvi je z dodatki v obliki zelenega in pink šala pridobila na bolj drznem hipijevskem slogu. Seveda je tudi obutev izbrana v tem slogu, kar pomeni, da so idealna izbira zelo aktualne »gladiatorke«, vendar tokrat v zeleni barvi. Obutev je iz trgovine Alpina, torbo v hipi slogu in odtenku vijoličaste barve pa sem našla v trgovini La Mans. Zinka je z vsemi dodatki v celoti zacvetela kot otrok cvetja in je pripravljena za zanimivo poletno potepanje po naravi, po visoki zeleni travi, med travniškimi cveticami, pa tudi če se bo odločila za obisk kakšnega naravnega parka z bogatim rastlinjem, se bo gotovo zlila v objemu cvetja, cvetočih grmičkov in drevja. Želim ji veliko užitka v začetku poletja in vse do jeseni, ko jo bo vabila narava z drugačnimi barvami. Izbira naj drobne vzorčke, pestre barve in nujno potrebne živo-barvne dodatke v obliki pasa, torbice, šala ali čevljev,« je o Zinkini novi podobi povedala stilistka Sanja Veličkovič.
V kozmetičnem studiu Olimpic je Zinka izbrala limfno drenažo za sprostitev telesa in duha, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
zelo veliko pomeni, saj smo v državnem merilu pač le ena majhna, podeželska šola, ki se težko kosa z drugimi v Sloveniji. Meni osebno priznanje odličnosti na področju lut-karstva za našo šolo pomeni zelo veliko, saj je to dokaz, da se tudi lutkarstvo prebija med ostale kulturne dejavnosti kot enakovredno bodisi gledališču, petju ali slikarstvu. Ima pa lutkarstvo tudi prednosti, zlasti pri mladih, ker zanj npr. ni potreben posebej izražen talent, posluh ali glas; z lutkami se lahko ukvarja prav vsak, ki ga to veseli. Zato je ta dejavnost tudi zelo spodbudna in motivirajoča, zlasti za učence, ki se drugače ne zmorejo dokazovati ali ki imajo vedenjske ali učne težave. V dolgih letih dela z učenci lahko zagotovo povem, da se je takšnim, morda nekoliko problematičnim otrokom, po vključitvi v lutkarsko dejavnost izboljšal učni uspeh. Sicer pa so lutke primerne za čisto vse starosti; igrice z zanimanjem spremljajo tako enoletniki kot babice in dedki,« je še povedala Zdenka Golub in ob tem dodala, da jim v šoli nikakor ne gre za to, da bi učence prisiljevali v pripravo vrhunskih lutkarskih predstav: »V prvi vrsti gre za to, da se otroci motivirajo, se sprostijo in uživajo tako ob izdelavi lutk kot ob igri, šele potem je na vrsti kvaliteta.«
Foto: SM
Zmagovalci letošnjega natečaja, na sliki skupaj z lutkami in učiteljico Zdenko Golub: Klemen Dru-žovič, Katarina Horvat, Katja Kojc, Boštjan Kramberger, Lucija Krušič, Tin Plajnšek, Aljaž Strmšek, Dejan Vinko, Teja Širovnik, Daša Šeruga in Klemen Zajšek.
Foto: Črtomir Goznik
Zinka v trendovskih oblačilih iz Mure, čevljih iz Alpine in s torbico iz La'Mansa.
Podlehnik m Petošolci v vodnem mestu Atlantis
Zmagovalci natečaja o lutkah
Učenci petega razreda OŠ Martina Koreza iz Podlehnik so letošnji vseslovenski zmagovalci natečaja revije Pil in Mladinske knjige za najboljšo lutkovno igrico. Petošolci ne samo, da so izdelali simpatične lutkice, ampak so na natečaj poslali tudi čisto svojo avtorsko igrico in bili v veliki konkurenci prijavljenih izbrani za najboljše med najboljšimi.
Destrnik • Gasilci praznovali dvojni jubilej
Gasilce obiskala ministrica za obrambo
Destrniške gasilce, ki so v nedeljo praznovali dvojni jubilej, 40-letnico prostovoljnega gasilskega društva in 10 let Gasilske zveze, je na proslavi obiskala tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.
Praznovanje gasilcev na Destrniku, ki se je začelo v petek z operativno taktično vajo, je vrhunec doseglo v nedeljo, ko so pripravili osrednjo slovesnost. Na tej so obeležili 40. obletnico ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva in desetletnico Gasilske zveze Destrnik. Kot se spodobi, se je praznovanje začelo s formiranjem parade in mimohodom gasilcev. Teh je v nedeljo na Destrniku mr-
golelo, praznovanja pa sta se udeležila tudi Tone Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije, ter ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.
»Vaši gasilci se zavedajo, da je v domačem kraju treba poskrbeti za varnost, to pa je izredno pomembno. Imate močno gasilsko društvo, ki je zelo prizadevno. Pripravljenost sicer pomeni zelo veliko, a brez takšnega sodelovanja gasilcev s krajem, županom
in občino zagotovo ne bi bili tako uspešni, kot so,« je med drugim dejal Koren.
O pomenu gasilskega dela pa je spregovorila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Kot je dejala, so gasilci ljudje z velikim srcem, ki si zaradi svoje požrtvovalnosti zaslužijo veliko zahvalo. »Gasilci niste samo skrbniki požarne varnosti, ampak vse pogosteje postajate splošna reševalna služba,« je dejala Jelušičeva.
Obnovljen gasilski dom sta v uporabo predala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in župan občine Destrnik Franc Pukšič.
Gasilci so praznovali kar dva jubileja.
Ob tem je izrazila tudi prepričanje, da je ureditev statusa gasilcev nujno potrebna ter da jim je treba pomagati pri reševanju morebitnih zapletov z delodajalci. »Treba je poskrbeti, da dobite potrdilo, da ste prostovoljci,« je še dejala ministrica in dodala, da si bo prizadevala za izboljšanje položaja gasilcev, za podporo pa je zaprosila tudi poslanca
in župana občine Destrnik Franca Pukšiča.
Sicer pa je ministrica spregovorila tudi o svoji želji, da bi se gasilcem v njihovih vrstah pridružilo več žensk. »Letos smo dobili prvo profesionalno gasilko,« je še pojasnila in dodala, da je treba skrbeti tudi za pomladek med gasilci.
O mladih bodočih gasilcih
pa je spregovoril tudi Pukšič, ki je dejal: »Ponosni smo, da je med našimi gasilci na De-strniku veliko mladih in da gasilci dobro sodelujejo tudi s šolo.«
Sočasno s praznovanjem dveh gasilskih jubilejev pa so na Destrniku v uporabo predali tudi novo gasilsko vozilo in obnovljen gasilski dom.
Dženana Becirovic
Prejeli smo
Peticija ptujskih šolnikov je neusklajena in nepotrebna
Članek v Štajerskem TEDNIKU od 23. 6. 2009 pod naslovom »Trimesečni »počitek pomeni trajno izgubo dela« ne v sliki in ne v besedi ne odraža dejanskega stanja zadeve, o kateri bi naj tekla beseda.
Oba sestanka (23. 4. 2009 in 19. 5. 2006), na katerih se je odločalo postopku sprememb ZOFVI (Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja) in pobudi za peticijo sta bila v hotelu MITRA, slika pa kaže predavalnico »Za odrom« ŠC Ptuj ob nekem drugem dogodku, kjer so ob zaupnikih OO (območnega odbora) Ptuj prisotni še mnogi drugi.
Že iz samega naslova bo kdo od površnih bralcev morda razumel, da učitelji imamo »trimesečni počitek« v času šolskih počitnic namesto po Zakonu o delovnih razmerjih in Kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje določen letni dopust.
Dejstvo glede peticije je, da se predsednica glede pobude za peticijo ni posvetovala s predsedstvom območnega odbora SVIZ Ptuj in da to početje ni bilo usklajeno niti s predsednico oz. predsedstvom Sindikalne konference
osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih (kar sicer ni nujno, je pa takšno postopno usklajevanje zaželeno), niti z Glavnim odborom SVIZ, kar pa je nujno. Zaradi tega je to početje popolna ignoranca najvišjega organa odločanja med dvema kongresoma in predstavlja kršitev Statuta SVIZ. Če Glavni odbor SVIZ sprejme določeno politiko (kar se je pri spremembah in dopolnitvah ZOFVI zgodilo na februarski oziroma marčevski seji GO), potem območni odbori ne morejo voditi samostojne politike na isti ravni. Pri tem se je zgodil tudi paradoks, saj je predsednica OO Ptuj obenem tudi članica GO kar pomeni, da je na nek način ignorirala tudi samo sebe in si v tej vlogi s tem dejanjem že izrekla nezaupnico/
Tukaj se torej postavlja vprašanje pristojnosti Območnega odbora Ptuj vizavi Glavnemu odboru. Zaradi nespoštovanja pristojnosti se je zgodilo, da so na MŠŠ (Ministrstvo za šolstvo in šport) prihajali dvojni predlogi za spremembo ZOFVI: od GO in OO Ptuj. Ker sledenjih ni poznal niti glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, je prihajalo do nerodnih situacij v pogovorih med SVIZ in MŠŠ.
Iz organizacijske sheme SVIZ, Statuta , Načel in ciljev ter Programskih usmeritev je jasno kdo predstavlja SVIZ in kdo je socialni partner na-
sproti Vladi RS: to je glavni tajnik in izvršilni odbor s pogajalci, ki jih določi Glavni odbor. Stališča SVIZ lahko, torej uradno posreduje samo Glavni odbor in ne območni odbori SVIZ.
Dejstvo je tudi, da se je sedanja sestava GO, kakor tudi prejšnje sestave praktično vseskozi ukvarjale s problematiko učiteljev z višjo izobrazbo v osnovnih šolah vendar, koliko je meni znano, za svoje utemeljene zahteve na nasprotni strani niso našle razumevajočega sogovornika. V nekem trenutku napornih prizadevanj je SVIZ celo izgubil tožbo na Ustavnem sodišču ravno na temo ustreznosti učiteljev s VI stopnjo. Pri tem Ustavno sodišče ni izločilo učitelje z višjo izobrazbo iz delovnih mest, ki jih ti zasedajo. Zato je neupravičen očitek vodstvu SVIZ, da do sedaj ni ničesar naredil za učitelje z višjo izobrazbo (tudi sam sem pred približno desetimi leti kot učitelj z višješolsko izobrazbo bil deležen pozitivnih prizadevanj SVIZ za izboljšanje položaja učiteljev/ organizatorjev praktičnega pouka v srednjih strokovnih šolah). Ob tem ne smemo zanemariti tudi dejstva, da bo s prizadevanji SVIZ-a ponovno spremenjena sestava svetov zavodov na prejšnjo obliko, kar je pozitivna pridobitev tudi za višješolske učitelje v osnovnih šolah in drugje.
Na seji GO SVIZ v torek, 16. 6. 2009 se je pri razpravi in glasovanju lepo pokazalo, da so člani GO le z enim glasom proti (predsednica OO Ptuj) in dvema vzdržanima glasovoma na nek način obsodili OO Ptuj za »solistično« in neusklajeno pošiljanje svojih predlogov sprememb ZOFVI na MŠŠ in dajanjepo-bude za podpis peticije. Vse to je predsednica OO SVIZ Ptuj vodila pod oznakami SVIZ-a, kar vodi v separatizem in konflikt z večinskim delom naše krovne sindikalne organizacije. Mnogi razpravljalci so menili, da bi OO Ptuj moralpobudo zape-ticijo umakniti, na kar je po končani razpravi sledil tudi sklep GO v katerem se OO Ptuj poziva, da umakne peticijo oz. ustavi zbiranje podpisov v imenu SVIZ. S tem je potrjena demokratičnost odločanja tudi v SVIZ.
Dejstvo je tudi, da se je glavni tajnik ob podpori izvršilnega odbora, pravne in strokovne službe pri GO SVIZ v nekaj zadnjih mesecih intenzivno ukvarjal z oblikovanjem, usklajevanjem in posredovanjem pripomb (upoštevaje tudi tiste s ptujskega območja) za spremembe ZOFVI ter opravil kar nekaj pogovorov s predstavniki službe za zakonodajo pri MŠŠ, državno sekretarko in ministrom osebno. Rezultat tega je usklajen čistopis dogovora, ki vsebuje predloge amandmajev za razpravo
na odboru za šolstvo pri DZ oz. za sprejetje v DZ.
Na pogovoru zaupnikov in članov SVIZ, OO Ptuj, s člani IO (Izvršilnega odbora) v petek, 19. 6. 2009 se je pokazalo, da je prava pot reševanja teh in drugih problemov članstva preko pogovora in medsebojnega sodelovanja na vseh nivojih in ne v neusklajenih dejanjih, ki jih morda generirajo določeni subjekti (bivši zaupniki oz. poslanci) izven našega sindikata. (Ob omembi konkretnih imen s strani glavnega tajnika ni nobeden izmed prisotnih nasprotoval temu poimenovanju, kar najbrž pomeni, daje res tako). Glavni tajnik je nekajkrat opozoril, da se za nazaj (pred 15.3. 1996) krivic ne da popraviti, da je vendarle potrebno skozi plačni sistem nagrajevati doseženo stopnjo izobrazbe (sedanja razlika pri osnovnošolskih učiteljih s VI in VII stopnjo je le en plačni razred oz. 4%), da so višješolski učitelji sedaj celo v boljšem položaju od svojih ravnateljev, ko gre za iskanje službe na drugi šoli, da trimesečna prekinitev pomeni uskladitev z Zakonom o delovnih razmerjih, itn. Celo dokazal je, da predlog amandmajev od marca 2009 ni v nasprotju z dodelano varianto z datumom 12. 6. 2009 in da dejansko v tej situaciji in v tem trenutku niso ogrožena delovna mesta osnovnošolskih učiteljev z višjo izo-
brazbo, temveč profesorjev v srednjih šolah z visoko oz. univerzitetno izobrazbo.
Ob koncu srečanja je glavni tajnik vendarle opozoril na neusklajenost početja OO SVIZ Ptuj in kršitev Statua in povzel sklep oz. stališče GO SVIZ od 16. 6. 2009, s katerim se OO Ptuj poziva na preklic pobude za peticijo, za katero pravzaprav niti ni in ni bilo razloga.
IO (izvršilni odbor) SVIZ ŠC je na sestanku dne 24. 6. 2009glede pobude za podpisovanje peticije zavzel naslednje stališče:
IO SVIZ ŠC Ptuj z vsemi glasovi prisotnih članov podpira odločitev GO SVIZ glede peticije OO Ptuj oblikovano v sklep na izredni 22. seji v torek, 16. 6. 2009 in obenem poziva k strpnemu reševanju nastale konfliktne situacije tudi tako, da se še enkrat skliče zbor Območnega odbora SVIZ Ptuj s člani IO SVIZ Slovenije in izoblikujejo smernice za nadaljnje delovanje OO SVIZ Ptuj.
Iz slednjega je razvidno, da se člani SVIZ Šolski center Ptuj nismo pridružili zbiranju podpisov za peticijo, saj želimo tovrstne zadeve reševati po pravni in demokratični poti znotraj SVIZ-a kot celote in obenem opozoriti na pristojnosti posameznih nivojev odločanja.
Josip PEČAR, predsednik SVIZ ŠC Ptuj, namestnik predsednice OO Ptuj in član GO SVIZ.
Foto: DB
Foto: DB
G. Radgona • Obrt v številkah iz leta 1959
Radgonsko obrtništvo skozi čas
Dr. Ivan Rihtarič, predsednik Zgodovinskega društva v Gornji Radgoni ,je opravil zanimivo študijo o obrtni dejavnosti v občini Gornja Radgona izpred 50 let.
■ v
V tej obmejni občini, eni izmed šestih v takratnem okraju Murska Sobota, sta leta 1959 obstajala oba lastniška sektorja - družbeni in zasebni. V družbenem sektorju je delovalo sedem obrtnih dejavnosti - avtomehanikarska, elektrotehnična, kemična, stavbna, lesnopredelovalna, tekstilna in živilska. Zaposlenih je bilo 361 delavcev (od tega 65 žensk): 32 mojstrov, 125 pomočnikov, 21 priučenih, 97 nekvalificiranih in le 39 administratorjev. Po številu zaposlenih je izstopala stavbna obrt s 135 delavci, kar je dobra tretjina vseh zaposlenih (37,4 odstotka). Znana takratna podjetja v Gornji Radgoni so bila Avtoremont, Elrad, Gradbeno podjetje, Moda, Meso izdelki, Parna pekarna ter Mizarstvo in žaga v Črncih (Apače), Kroj v Vidmu, Parna pekarna v Radencih in Mlinsko
podjetje v Črncih (Apače).
Zasebni sektor obrti je poznal devet osnovnih dejavnosti: predelovanje kovin, predelovanje zemlje, kamna in stekla, stavbne obrti, predelovanje lesa, predelovanje tekstilnega blaga, predelovanje usnja, živilsko obrt, osebne storitve in druge obrti. Zasebniki so zaposlovali 168 delavcev (103 mojstri, 31 pomočnikov, 9 priučenih, 25 nekvalificiranih) ali 1,34 delavca na obrat. Največ zaposlenih je bilo v živilski obrti (36), najmanj pa v predelovanju zemlje, kamna in stekla (2). V uku je bilo 82 vajencev - 26 v prvem, 23 v drugem in 35 v tretjem letniku.
Zanimivi so tudi podatki o klasičnih obrteh, ki so se množično opravljale, danes pa jih najdemo le v redkih primerih. Podkovno kovaštvo je opravljalo kar šest mojstrov - v Nego-
Pernek je slastno pečenko po načelu lovskega bratstva lepo razdelil med vse navzoče, ki jih ni bilo malo. Letos je na strelskem tekmovanju sodelovalo 7 ekip s haloškega področja in strelska ekipa Policijske postaje Podlehnik. Krajani pa so se lahko pomerili v streljanju na skrito tarčo srnjaka. Na srečanju so pripravili odlično pogostitev od srnjakovega golaža, pečenke divjega prašiča, ciganske pečenke in še veliko drugih dobrot.
Lovska družina Podlehnik ima za sabo že več kot 60-le-tno delovanje. S ponosom se lahko ozirajo na prehojeno pot, saj so veliko ustvarili in skrbijo za živali bogatega re-
Foto: Niko Soštarič
Ivan Rihtarič je zbral in predstavil zelo zanimive podatke o obrti in podjetništvi pred 50 leti.
Podlehnik • Lovska družina
Za nagrado -pečen odojek
Lovska družina Podlehnik je tudi letos ob občinskem prazniku priredila streljanje na glinaste golobe, glavna nagrada, ki si jo je pristreljal Ivan Pernek, pa je bila - pečen odojek!
virja dela Haloz. Začetki segajo že v leta 1945, leto kasneje je bila ustanovljena današnja LD Podlehnik, število članstva pa se je od prvih devet povzpelo na današnjih 47. Starešina je Viktor Svenšek. Lovci so kupili manjšo kmetijo in jo preuredili za potrebe lovstva, na lokaciji, kjer so še danes (na Kopolto-vem). LD Podlehnik je svojo aktivnost razvijala tudi na drugih področjih lovstva. Tako so leta 1968 kot prvi v okviru LZ Ptuj razvili svoj društveni prapor.
Ponosni so na svoj dom, saj so prizidali prizidek h skladišču, obnovili hladilnico, pripravili teren za parkirišče in obnovili dom v celoti.
Zdenka Golub
vi, Biserjanah, Bolehnečicih, Hrastju Moti, G. Radgoni in Podgradu. Mojstrov moških krojačev je bilo osem v osmih različnih krajih, ženskih kroja-čic pa šest v šestih krajih. Zelo razširjeno je bilo čevljarstvo, z osmimi mojstri - v G. Radgoni (2), Segovcih, Orehovskem Vrhu, Apačah, Ivanjcih in Za-gajskem Vrhu. Čevljar Jože Zver je kot edini zaposloval pomočnika, ob njem je vajenca imel tudi Ozvald Kosi. Danes izumrlo sedlarstvo je samostojno opravljal mojster Franc Bru-men iz Grabonoša. Sicer pa je kot najštevilnejša obrt izstopala mlatilničarska, ki je s 16 registriranimi obrtniki delovala sezonsko - v času mlačve (julij).
Iz zaključka študije je razvidno, da je leta 1959 v družbenem in zasebnem sektorju obratovalo 136 enot v enajstih obrtnih dejavnostih. Skupaj je bilo zaposlenih 529 delavcev (od tega 83 žensk, in sicer: 102 samostojna mojstra, 33 zaposlenih mojstrov, 156 pomočnikov, 30 priučenih, 169 nekvalificiranih in 39 administrativnih delavcev. Vseh vajencev je bilo 145, od tega 53 v prvem, 38 v drugem in 54 v tretjem letniku. Najbolj je izstopala živilska obrt s kar 30 dejavnostmi, največ pa je zaposlovala stavbna obrt s 151 delavci ali 28,54 odstotki vseh zaposlenih na tem področju občine G. Radgona.
Niko Šoštarič
IZRAVNAVA
Franc PETROVIČ s.p. Tovarniška c. 6,2325 Kidričeva e-mail: franc.petrovic @t-2.net
Gsm: 031 449 722
*	slikopleskarska dela
*	zaključna dela
*	saniranje sten
*	kitanje
*	pleskanje
*	izravnava bavalita, valita vlažnih sten
*	bandažiranje stikov
*	barvanje fasade
*	pleskanje napušča
REPUBLIKA SLOVENIJA
Fj
VARUH
ČLOVEKOVIH
PRAVfC
Od leve: gospodar Štefan Fošnarič, župan Marko Maučič, starešina Viktor Svenšek in blagajnik Milan Vidovič
Varuh človekovih pravic RS Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana
Varuhinja človekovih pravic bo v sredo, 8. julija, s sodelavci poslovala v prostorih mestne občine Ptuj, Mestni trg 1.
Če menite, da so vam kršene vaše pravice s strani države ali njenih organov, se lahko prijavite na pogovor.
Prijave zbiramo do (vključno) torka, 7. julija, do 12. ure na 080 15 30.
Foto: ZG
Prireditvenik		\
Petek, 3. julij		
18.00 Benedikt, poslovni prostor na Čolnikovem trgu 9, otvoritev razstave likovnih umetnikov »Humanost in kultura« Benedkit 2009, razstava ob 10. občinskem prazniku
18.00 Maribor, Umetnostna galerija, Strossmayerjeva 6, javno vodstvo po razstavi Poletje
21.00 Ptuj, na gradu, predstava Leticija in luštrek
-	Sveti Tomaž, razstava intarzij - Občinske značilnosti in grbi, avtorja Voja Veličkoviča
Sobota, 4. julij
10.00 Borl, na gradu, 7. ovčje-kozji bal
10.00 Dobrava pri Ormožu, zraven vaškega doma, turnir v odbojki na mivki
21.00 Ptuj, na gradu, predstava Leticija in luštrek
Nedelja, 5. julij
14.00 Benedikt, pred občino, pohod Spoznavajmo svoj kraj
Ponedeljek, 6. julij
9.00 do 12.00 Ormož, 7. raziskovalni tabor, Antični bogovi in boginje ter alegorije na freskah v gradu Ormož in v zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj, Od ovce do izdelka, Mladinska novinarska skupina Ormoške cejtnge, tabor traja vse do 10. julija
10.00 do 12.00 Ptuj, Rimska ploščad in Arbajterjeva, ulične delavnice za osnovnošolce, brezplačno
10.00 do 11.30 Ptuj, CID, orientalski ples, dekleta od 12 let naprej, potrebne so predhodne prijave, cena tečaja 25 EUR
17.00 do 18.00 Ptuj, CID, vesele urice petja, Petje in učenje pevske tehnike za otroke, cena 17 EUR
-	Ormož, na osnovni šoli, poletne počitniške delavnice
-	Ormož, poletni tabor v Trenti, za osnovnošolce, prijave na telefon 031 663 693, tabor traja do 11. julija
Kino Ptuj
3., 4. in 5. julij, ob 19.20 Art program: Vražje punce iz Sv. Triniana - komedija. Ob 21.00 Art program: Bralec - drama.
Program TV Ptii		M C TTJČEK IVAMJ&A }	1
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Bolero 2009, dobrodelni koncert, namenjen Društvu za boj proti raku, nastopajo: Strašna Jožeta, Orkester Goter, Pinocchio, Foxy Teens, Elda Viler, Manca Izmajlova, Duo Pla Vabljeni pred male ekrane.			
		jtin, Jan Plestenjak	
OBČINA KIDRIČEVO ŽUPAN
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05), Občina Kidričevo
objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja P15-P1/1 Gramoznica Pleterje - širitev 1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja P15-P1/1 Gramoznica Pleterje - širitev (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je pod številko OPPN-1/09 izdelala družba ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring, d. o. o.. Murska Sobota.
2.
Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja P15-P1/1 Gramoznica Pleterje - širitev (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/09-21) določa, da občina z javnim naznanilom na krajevno običajen način in v svetovnem spletu obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka podrobnega načrta.
Podrobni načrt obravnava območje s površino 38,8 ha, ki se nahaja v k. o. Pleterje. Na območju urejanja je dovoljeno pridobivanje mineralnih surovin (območje nadzemnega pridobivalnega prostora za gramoznico).
Zaradi racionalizacije postopkov je postopek za pripravo podrobnega načrta voden sočasno s postopkom sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planov za območje Občine Kidričevo.
3.
Javna razgrnitev podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 13. 7. 2009 do vključno srede, 12. 8. 2009, v prostorih Občine Kidričevo (sejna soba).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava podrobnega načrta izvedena v sredo, 29. 7. 2009, ob 16. uri, na sedežu Občine Kidričevo.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu podrobnemu načrtu na naslov Skupna občinska uprava. Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Kidričevo (www.kidričevo.si).
Številka 3505-3/2009 Datum 30. 6. 2009
Župan občine Kidričevo Jožef Murko
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velia za vse tipe vozil stareiših od 3. leti
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
AUDI A4 AVANT 1.9 TDi	ČRNA	2004(T)	10.190,-
BMW 320D	ČRNA	2001	7.790,-
FIAT PUNT01.216V, 3 V	SREBRNA	2003	3.990,-
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	3.290,-
HYUNDAI ¡201.4 COMFORT	KOV. ZELENA	2009	10.490,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003(T)	7.990,-
OPEL CORSA 1.3 DTI.3V	BELA	2006	6.490,-
PEUGEOT 2061.4 H0I.3V	BELA	2005	6.490,- ■!
PEUGEOT 307 2.0 H0I.5V	ČRNA	2005	7.490,-1
RENAULT CLI01.5 DCI.5V	SREBRNA	2001	3.990,-J
RENAULT ESPACE 1.9 DCI, 5V	T. SIVA	2004	9.590,-1
SKODA FABIA COMB11.4 TOI 5V	SREBRNA	2007(T)	9.490,-1
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.990,-
			
|ac-p;		^^^ s	
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000			
SPORED ODDAJ
pe1ek 3.7.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
sobota 4.7.
8.00 Oddaja Občine Markovci 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica - odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.0013. Dan Gasilcev 0GZ Ptuj v Prvencih
nedelu 5.7.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Prodaja gasilskega avta v Hajdošah 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 V objemu šole - OŠ Domava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Obisk ministrice za obrambo na Destmiku
ponedeljek d.7.
8.00 Oddaja Občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU Odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.0013. Dan Gasilcev 0GZ Ptuj v Prvencih
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
ponudba rabljenih vozil ZNAMKA LETNIK CENAh, OPREMA BARVA				
AUDI A3 SPORTBACK 1.9 TDI	2005	14.590,	AVT. KLIMA	ČRNA
AUDI ALLROAD 3.0 TDI Q	2007	55.900,-	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI Q7 QUATTRO 3.0 VB TOI DPF TIP. 2006		52.990,-	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
BMW SERIJA 3:3180	2004	9.990,	KLIMA	ČRNA
BMW SERIJA 3:32BD TOURING AVT. 2006		15.990,	KLIMA	ČRNA
BMW SERIJA 5:5201	1997	3.999,	KLIMA-2 ZON.	SREBRNA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	8.490,	KLIMA	SREBRNA
CITROEN C31.41 SX	2004	6.190,	AVT. KLIMA	KOV. RDEČA
CITROEN C41.6 HDI	2006	10.900,	KLIMA	KOV. ČRNA
FIAT STIL01.9 JTD DYNAMIC	2006	7.590,	KLIMA	SREBRNA
FORD FOCUS 1.G TDCIFUTURA	2005	7.190,	KLIMA	KOV. MODRA
OPEL VECTRA KARAVAN 1.9 CDTI	2006	9.990,	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
RENAULT ESPACE RXE 2.016V	2000	5.190,	AVT. KLIMA	SREBRNA
RENAULTTWINGO DYNAMIQUE 1.2	2003	4.290,	KLIMA	SREBRNA
VW POLO 1.4	2003	5.990,-	AVT. KLIMA	ČRNA
Znamka
Letnik Cen| Oprema Barva
AUDI KARAVAN A41.9 TDI AVANT	2002	8.300,-	AVT. KLIMA	ČRNA
RENAULT CLI01.5 DCIBILLAB0NG	2005	5.790,-	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCIEXPR.	2003	6.250,-	AVT. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI DYNA.	2001	4.950,-	KLIMA	KOV. MODRA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	8.450,-	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT GRAND ESPACE 1.9 DCI	2004	8.950,-	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.6 KARAVAN	1998	3.150,-	KLIMA	KOV. BELA
OPEL LIMUZ. VECTRA 1.616VIGL PLUS 1997		2.850,-	KLIMA	KOV. B. RDEČA
FIAT PUNT01.2	2004	4.400,-	SERV0 VOLAN	RDEČA
BMW 530D AVT. KARAVAN	2000	7.450,-	AVT. DEU. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI	2002	5.990,-	KLIMA	MODRA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI SELECTION	2002	6.150,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
NISSAN LIMUZ. PRIMERA 2.0 AVT.	2002	7.500,-	AVT. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT THALIA 1.416V RT	2001	3.250,-	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,-	KLIMA	ZELENA
REN.MEGANE SCENIC 1.6 ERN	1998	2.740,-	KLIMA	KOV. T. MODRA
ROVER 2141	1996	1.570,-	RADIO	KOV. SREBRNA
CITROEN BERLING01.4 i MULTIS.	1999	2.790,-	SERV0 VOLAN	KOV. ZLATA
PEUGEOT 206 BREAK 1.41	2002	4.900,-	KLIMA	KOV. ZELENA
TOYOTA AURIS 1.4 D D4D TERRA	2007	13.350,-	KLIMA	RDEČA
REN. KARAV. LAGUNA 1.9 DCI PRIVIL.	2001	5.980,-	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POL01.0 MPI	2000	3.190,-	PRVA REG.: 2001	BELA
RENAULT MODUS 1.216V ALIZE	2005	6.790,-	KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT IBIZA 1.4	2000	2.990,-	SERV0 VOLAN	BELA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!


fllMiHifil jiMiWIIfiP
C 02/22 80110
SoliS d.o.o. Razlagova 24, Maribor
"J1 J1/JJ
02b &> m> 09o
NAGRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
datum	I PRIREDITEV	vstopnina
sobota, 4. julij	Grajsko dvorišče: ob 19. uri Gledališka predstava za otroke GledališCe UNIKAT: GREMO NA VLAK	
sreda, 8. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri MGP: Romantična komedija LETICIJA IN LUŠTREK (Violeta Tomič, Alja Kapun, Gregor Geč)	10 EUR
sobota, 11. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert narodnozabavnega ansambla GAŠPERJI	5 EUR
nedelja, 12. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Letni kino: REVNI MILIJONAR Kriminalna romantična drama, režija: Danny Boyle, Loveleen Tandan	5 EUR
ponedeljek, 13. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Letni kino: ŽENSKE Komična drama, režija: Diane English	S EUR
sobota, 18. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri KONCERT vokalne skupine ACCAPELLA BENJAMIN in MANDOLINSKE skupine AMOS	S EUR
sobota, 8. avgust	Grad Ormož: ob 17. uri Slovesnost ob 140. letnici Ormoškega tabora in odkritje doprsnega kipa Božidarju Raiču	-
sobota, 29. avgust	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine ELVIS JACKSON (organizacija: KOŠ in MC Ormož)	5 EUR

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
ALFA 1471.9 JTD	2005	8.390,00	KOV. SIVA	NÄVI
CHEVROLET UVCETT11.6	2007	7.980,00	KOV. SREBRNA	KUMA
FORDMONDEO 2.0 TDI KARAVAN	2002	4.580,00	BELA	KUMA
JAGUAR X-TYPE 2.0 DTI 16V	2005	13.750,00	KOV. ZLATA	KUMA
OPEL COMB01.6	2003	4.590,00	SREBRNA	KUMA
OPEL ASTRA 1.8 i 16 TWIN TOP CABRIO	2007	17.280,00	KOV. ČRNA	KUMA
OPEL VECTRA 2.0DT1 UMUZINA	2002	6.690,00	BELA	KUMA
OPEL ZAFIRA2.0DT1	2003	7.300,00	KOV. ČRNA	KUMA
R. LAGUNA 1.9 DCI COMF. EXPR. LIMUZ.	2006	8.680,00	KOV. SIVA	AVT.KUMA
R. MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION	2007	8.490,00	KOV. T. SIVA	AVT.KUMA
ŠKODA FABIA 1.4TDI	2007	7.980,00	BELA	KUMA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI UMUZ.	2006	11.650,00	KOV. SREBRNA	KUMA
VW GOLF IV 1.9 TDI UMUZINA	2003	6.950,00	KOV. ČRNA	KUMA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2000	4.980,00	KOV. BORDO RDEČ. AVT.KUMA	
Na zalogi preko 40 vozil.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.
Spomladanske ugodnosti
Adriatica Slovenice na Ptuju in v Ormožu!
Za vas smo pripravili dva bona, ki ju lahko uveljavljate ob sklenitvi novega stanovanjskega in avtomobilskega zavarovanja.
Pričakujemo vas na predstavništvu AS-a na Ptuju in v Ormožu.
AS, Predstavništvo Ptuj
Trstenjakova ulica 1, Ptuj T: 02 780 6800
AS, Predstavništvo Ormož
Vrazova ulica 5, Ormož T: 02 740 0204
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
Mali oglasi
STORITVE
UGODNO, KVALITETNO IN HITRO izvajamo manjša gradbena dela. Oblaganje tal in sten, Knauf, ter urejamo terase. Golob Srečko, s. p., Posredništvo, Aškerčeva 9, Ptuj, telefon 041 245 054.
POMOČ IN OSKRBA NA DOMU. Ko ne zmorete ali nimate časa. Jože Škerget, s. p., Sagadinova 1, Ptuj 040 993 778 in 02 788 59 88.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
ŽELITE BAZEN NA VAŠEM DVORIŠČU? V podjetju RM-Rodos na Zagrebški 53 v Ptuju vam ga po vaši želji sprojektirajo in postavijo. Nudijo tudi vso dodatno opremo in servis. Tel. 051 249 439.c
BETONSKI IZDELKI - robniki, škarpniki, ploščice itd. Čeh Franc, s. p., Dornava 79 b, Dornava. Tel. 02 755 07 21, 041 694 702.
NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik, po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
-^AST^
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
MOTORNA VOZILA
Prodam avto Zastava 750. Telefon 031 783 024.
DELO
Za delo v telefonskem studiu na PTUJU iščemo komunikativne sodelavce z občutkom za delo z ljudmi. Nudimo redno ali honorarno zaposlitev. Pisne prošnje pošljite na TERCET, d. o. o., (za razpis), Partizanska 13 a, 2000 Maribor.
UGODNO prodam gostinski nerjaveč štedilnik, dvodelno globoko nerjavečo korito, nerjaveče vinske sode, gostinski servirni voziček ter kostanjevo kolje za gorico, 1,80 m dolžine. Telefon 041 24 5 054.
PRODAMO les za ostrešje, deske in late. Informacije na telefon 031 712 374.
www.tednik.si
RAZNO
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
ZA DOMAČE ŽIVALI in rastline poskrbimo na vašem domu (voda, sprehod, hrana). Jože Škerget, s. p., Sagadinova 1, Ptuj, 040 993 778 in 02 788 59 88.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 386 270.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO dve motorni žagi Stil 29 in LU/4500. Informacije na telefon 05 99 35 012.
PRODAM vinograd, terase, 200 trsov, v Sedlašku (Mezinec). Telefon 051 425 453.
PRODAM kosilnico SIP roto 135 ter vmesno hidravliko za brane Rabe. Telefon 041 938 664.
PRODAM traktorsko frezo, znamke Batuje, 135 ccm, dobro ohranjeno. Informacije na telefon 031 22 67 89.
PRODAM teličke in bikce simental-ce, 150 kg. Telefon 031 788 502.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
DOM-STANOVANJE
APARTMAJI na otoku Viru, blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00385 95 8449 677 ali 0049 1601 906924.
UGODNO ODDAMO apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen, za 2 + 2 os., min. 50 EUR/dan. Tel. 041 764 693.
NEPREMIČNINE
NUJNO iščem starejšo bivalno hišo v občini Dornava ali širši okolici. Telefon 031 575 976.
PRODAMO na novo prenovljeno hišo in 20 arov zemljišča z lepim razgledom blizu Podlehnika, cena 69.000,00 evrov. Informacije na telefon 768 13 41, zjutraj ali zvečer.
PRODAMO parcelo in 23 arov zemljišča z lepo uto, blizu Podlehni-ka, z lepo panoramo. Cena 15.000,00 evrov. Informacije na telefon 768 13 41, zjutraj ali zvečer
PRODAM dvosobno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 040 435 411.
PRODAM nizko pritlično hišo v Vidmu pri Ptuju ali vzamem v račun dvosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 680 971.
DEKLE ALI MAMICA, če si resna, samska in če nimaš nekih obveznosti, se oglasi očku srednjih let. Stara bodi od 35 do 45 let. Otrok ni ovira. Pripravljena bodi, ker je zaželeno, da se preseliš k meni v moj topel dom, da bi bili spet družina, kot smo bili nekdaj. Telefon 031 844 120 ali pošlji sporočilo.
KUPIM starine, pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAMO gumijasti čoln, 2,4 m, s Tomosovim motorjem 3,5, cena 390,00 evrov. Informacije na telefon 041 613 804.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Maribonki cntij, M.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605

[HM
m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45,6SM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
5. julija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama
Terezija Bezjak
IZ GAJEVCEV 26
Hvala vsem, ki ji poklonite cvet, prižgete svečko in se je z lepo mislijo spomnite.
Njeni najdražji
Molče s solzami se borimo! »Naj bo le mora,« si želimo, a žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 66. letu zapustil dragi mož, oče in dedi
Ivan Pajcur
IZ PREŽIHOVE UL. 7, PTUJ
Na zadnji poti ga bomo pospremili danes, v petek, 3. 7. 2009, ob 17. uri na hajdinskem pokopališču.
Žalujoči vsi njegovi
Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, ko ostaja v srcu tiha skrita bolečina, a lepših misli v srcu ni kot spomin na pretekle dni.
V	SPOMIN
V	sredo, 1. julija, je minilo 10 let, ko s cvetjem in svečkami ti poslednji dom krasimo, dragi mož, oče, dedek in tast
Ivan Malinger
IZ SKORBE 27 C
Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ali svečko počastite spomin nanj.
Vsi tvoji, ki se te radi spominjamo
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leasingl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Madbor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
Sklenjene dlani so pesmarica; ti pa veruješ, da med dlanmi molitve ti počiva gruda zemlje. Zemlja - to si ti; ta gruda, ki jo moliš - to boš ti.
Ostani srečen tam med svojimi dlanmi. Bil je naš mož, oče, tast, dedek...
Jožef Milošič
Viherov Pepek
(1930 - 2009) IZ MALEGA OKIČA 44 PRI CIRKULANAH
Pa nam ga je vzela bolezen.
Spomina nanj in na dneve z njim pa ne damo nikoli. Zemlji bomo izročili le telo, v petek, 3. julija 2009, ob 15. uri na pokopališču Cirkulane.
Njegovi vsi
Leto je minilo, življenje se nam spremenilo, ostala je le tiha bolečina, za teboj velika je praznina.
SPOMIN
30. junija je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Matija Ljubec
IZ BOROVCEV 56 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se z lepo mislijo spominjate nanj.
Tvoji najdražji
Človek ne preboli -bolečina se samo potuhne in v objemu kakšnih dni kakor vulkan izbruhne, teče kot lava skozi srce in privre na dan skozi oči. Tiho kane na tla ter izgine in človek ima le še polovico srca in spomine ...
SPOMIN Filip Strmšek
4. 7. 2003 t 4. 7. 2009
Hvala vsem, ki negujete spomin nanj in ga skupaj z nami nosite v svojih srcih. HVALA za prižgano svečo, cvetje. Pogrešamo te.
Vsi tvoji
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Jadranko Kusanovič, dr.dent. med. V Volkmerjevi ulici na Ptuju
Ptuj • V parku našli obešenega moškega
Ni slo za uboj, ampak za samomor
V ponedeljek zjutraj se je po Ptuju bliskovito razširila novica, da so zgodaj zjutraj v ptujskem parku našli obešenega moškega. Ker je to verjetno opazilo več občanov in ker so se o dogodku razširjale različne novice, tudi take, da naj bi šlo za kaznivo dejanje umora, smo se zaradi razjasnitve okoliščin odpravili na policijsko postajo v Ptuju.
Pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Janko Fistravec nam je vljudno pojasnil, da je v ponedeljek, 29. junija, ob 5.47 zjutraj na policijsko postajo v Ptuju poklical moški in sporočil, da v mestnem parku na drogu javne razsvetljave ob železniškem mostu visi mlajši moški. Policijska patrulja je po ogledu kraja dogodka ugotovila, da je na kovinskem drogu za javno razsvetljavo ob železniškem mostu čez reko Dravo visel
mlajši moški, ki ni več kazal znakov življenja.
S podrobnejšim ogledom kraja dogodka in zbiranjem obvestil policisti niso ugotovili nobenih znakov nasilja in ne indicev, ki bi kazali na to, da je mlajši moški, po naših podatkih naj bi bil star 31 let, umrl nasilne smrti. Ugotovljeno je bilo, da je šlo za samomor z obešanjem, zato bodo o tem podali poročilo na okrožno državno tožilstvo v Ptuju.
V pogovoru z Jankom Fi-
stravcem smo izvedeli tudi, da so na območju policijske postaje Ptuj v prvem polletju letošnjega leta obravnavali 4 primere izvršenih samomorov in 5 primerov poskusa storitve samomora. Po njihovem mnenju podatek ni posebej zaskrbljujoč, saj so na primer lani v istem obdobju obravnavali 4 samomore in 1 poskus samomora, medtem ko so v prvem polletju leta 2007 obravnavali 2 samomora in 2 poskusa samomora.
-OM
Slovenija • V vrhu samomorilcev
Foto: M. Ozmec
Pogled na del mestnega parka ob železniškem mostu v Ptuju; na enem od kovinskih drogov javne razsvetljave so našli obešenega mlajšega moškega, vendar na truplu niso našli znakov nasilja.
Največ samomorov v SV Sloveniji
Problematika visoke stopnje samomorilnosti je v naši državi ena tistih, s katero se odločno premalo spopadamo. Slovenija namreč po številu samomorov spada v sam vrh ne le v Evropi, ampak tudi v svetu.
V letih od 2000 do 2006 se količnik samomorilnosti giblje med 25 in 30, kar pomeni, da je samomor storilo 25 do 30 ljudi na 100.000 prebivalcev letno. To pomeni, da letno zaradi samomora umre približno 500 ljudi. V Evropski uniji je količnik samomorilnosti leta 2006 po podatkih Eurostata znašal 10,6. Samo deset držav na svetu ima več kot 20 samomorov na 100.000 prebivalcev.
Prav na temo samomorilno-sti je bila sicer nedavno organizirana tridnevna Generalna skupščina evropskega združenja svojcev ljudi s težavami v duševnem zdravju EUFAMI. Predsednica združenja Sigrid Steffen je dejala, da naj bi sprejeli program o odločnejšem delovanju na področju reševanja problematike samomorilnosti. Poudarek bo predvsem na iskanju rešitev za zmanjšanje števila samomorilnih dejanj ter zagotavljanju ustrezne pomoči samomorilno ogroženim ter žalujočim po samomoru bližnjega. Prav ti po besedah predsednice združenja skupaj z osebami, ki imajo duševne motnje, sodijo med tiste rizič-ne skupine, ki so samomorilno najbolj ogrožene.
Poleg izjave o odločnejšem delovanju na področju problematike samomorilnosti pa naj bi sprejeli tudi izjavo o razvoju sodobnih služb duševnega zdravja v skupnosti.
Na ministrstvu za zdravje pa poudarjajo pomen zakona o duševnem zdravju, ki je bil sprejet lani in vzpostavlja pravno podlago za sprejem nacionalnega programa duševnega zdravja za obdobje najmanj petih let. Nadja Čobal z ministrstva je napovedala, da naj bi bil predlog nacionalnega pro-
grama predvidoma v kratkem predložen v splošno javno obravnavo.
Na severovzhodu več samomorilcev
Kot že povedano, je samomorilski količnik v Sloveniji izjemno visok in praktično nespremenjen že več let, konkretno pa to v številkah za Slovenijo pomeni, da letno
zaradi samomora umre okrog 600 ljudi.
Zanimivi, a zelo pesimistični so tudi drug statistični podatki; samomor je najpogostejši v severovzhodnem delu Slovenije, kjer ta (samomorilski) količnik dosega celo 50! Med področja z največ samomorilci spadajo Prek-murje, Štajerska, Koroška in še Dolenjska, precej manj samomorov pa je zabeleženih v
obalnem pasu. Po statističnih podatkih zdravstvene regionalne razdelitve za leto 2005 je daleč največ samomorov zabeleženih na območju Prekmurja, in sicer količnik kaže neverjetnih 65, v koprski regiji pa najmanj, 29 samomorilnih dejanj. Značilno je tudi, da se za samomore v veliko večji meri kot ženske odločajo moški. Razmerje umrlih zaradi samomora med moškimi in ženskami v obdobju 1997-2005 se giblje okoli 3,5 (na 1 umrlo žensko zaradi samomora pride 3,5 samomorov pri moških).
Že najstniki nagnjeni k samomoru
Strokovnjaki kot najpogostejše vzroke za tako tragično odločitev posameznika, da sam konča svoje življenje,
navajajo neprepoznavno ali neozdravljeno depresijo. V Sloveniji se stanje na področju zdravljenja depresije sicer postopoma izboljšuje, vendar je po zadnji znani študij DEPRES, izvedeni v EU, še razvidno, da le 30 odstotkov oseb z depresijo poišče zdravstveno pomoč. V Sloveniji se od 100.000 ljudi, ki trpijo za depresijo, ustrezno zdravi le okoli 1500 oseb.
Še bolj tragični so podatki, ki govorijo o poskusih samomora. Ti namreč kažejo, da je takšnih »poskusov« in razmišljanj o samomoru med mladimi ogromno, daleč preveč. V javnosti so znani podatki s Celjskega, ki kažejo, da si je na tem območju kar 15 odstotkov 16-letnikov že poskušalo vzeti življenje, 33 odstotkov dijakov pa je izjavilo, da so o tem razmišljali.
SM (vir: IVZ)
SKUPAJ
Zdi avftuena i ejjijii	1507	;199K	1995	2000	2001	2002	2003	2004	2005
Celje	37,0	36,4	34,4	36,4	34,4	33,4	35,0	36,0	27,4
Nova Gorica	17,5	22,3	16,5	16,5	16,5	29,1	12,6	12,6	21,4
Koper	17,2	21,5	20,1	21,5	16,5	18,7	23,7	14,4	19,4
Kranj	25,8	27,8	30,4	30,9	29,4	31,4	23,3	26,3	22,8
Ljubljana	29,2	24,9	28,3	25,2	27,2	22,2	20,7	22,9	21,2
Maribor	32,5	37,5	37,2	34,1	31,3	29,7	37,2	27,8	31,9
Murska Sobota	30,7	38,0	28,3	26,7	38,8	22,6	39,6	25,0	35,5
Novo mesto	28,8	34,0	24,4	35,5	31,1	24,4	27,4	25,1	27,4
Ravne	43,2	43,2	32,4	39,2	35,1	43,2	47,3	36,5	21,6
SLOVENIJA	29,7	30,7	29,S	29,5	29,1	27,1	23,2	25,7	25,2
vir: IVZ
Podatki za obdobje od leta 1997 do vključno leta 2005 nam pokažejo, da se stopnja samomora (samomorilni količnik - to je število umrlih zaradi samomora na 100000 prebivalcev) v Sloveniji vseskozi v tem obdobju giblje 37-48 umrlih moških zaradi samomora ter 10-15 umrlih žensk zaradi samomora. Pri pregledu podatkov za oba spola skupaj se številke gibljejo med 25 in 30 samomorov na 100000 prebivalcev obeh spolov.
Črna kronika
Padel s stopnic
V ponedeljek , 29.junija, je 54-letni moški iz bližine Ptuja varil na gradbišču stanovanjskega objekta v Mariboru. Varil je na višini štirih metov, na kovinskih stopnicah na zunanji strani zgradbe, ki so pritrjene na zunanji zid pred gradbenim odrom in na zunanji strani povezujejo medetažo. Na sebi je imel delovno obleko in varnostni ščit za varenje, varnostne čelade ni uporabljal. Okoli 13. ure je iz do sedaj še neugoto-vljenega vzroka padel v globino. Zaradi padca je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Umrl zaradi preperelega droga
Isti dan zjutraj okrog 9. ure se je pri opravljanju vzdrževalnih del na električnem drogu v bližini Lenarta smrtno ponesrečil 49-letni delavec podjetja, ki skrbi za vzdrževanje telekomunikacijskega kabelskega omrežja, doma v bližini Šentilja. Delavec je s plezalkami in varnostnim pasom splezal na drog. Ko je bil več kot pet metrov od tal, se je drog pod zemljo zaradi preperelosti prelomil. Delavec je skupaj z drogom padel na žitno njivo, kjer je na kraju umrl. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Ogrožanje varnosti pri delu bodo policisti zoper odgovorno osebo podjetja podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Našli ponarejene dokumente in ukraden avto
Na mejnem prehodu Gruškov-je pa so pri mejni kontroli v torek, 30. junija pozno zvečer, policisti odkrili voznika s ponarejenim mednarodnim vozniškim dovoljenjem, ki je želel izstopiti iz Slovenije. Vozil je tovorno avtomobil britanskega registrskega območja, voznik pa je Albanec. Policisti so ponaredek zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanje listin bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Že v petek pa so na istem mejnem prehodu ustavili tudi 42 - letnega voznika osebnega avtomobila s češkega registrskega območja.. V postopku so policisti ugotovili, da ima osebni avtomobil, znamke Volkswagen transporter spremenjeno številko šasije na vozilu in ponarejene označbe. Ugotovili so tudi, da je bil avtomobil leta 2007 ukraden v Češki. Avtomobil so policisti zasegli, zaradi suma storitve kaznivega dejanja.
d.o.o.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O DupleSka cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 g^is
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je dež na Cirila in Metoda (5. in 7.( 28/17 oreh in kostanj domala ogloda. i "
Roman ZemljariC s.p. Dornava 59, 2252 Dornava PE Rajšpova uuca 1, 2250 Ptuj
til: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04
INFO@ZEROX.SI
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Danes bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo ter krajevnimi plohami in nevihtami. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo spremenljivo vreme s krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo v nedeljo pogostejše.